V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.
Foto: Posnetek zaslona- Portalplus
1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vpliva
Zoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.
Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.
Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)
Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja.
A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«.
Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)
2. Republika Srbska in strateški kapital v Ljubljani
Investicije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.
Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.
Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.
Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)
3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu Slovenije
Ljubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.
Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)
Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.
Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami.
Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.
Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.
Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)
Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.
Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije.
Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.
Luka Perš
