Dolgoletni sodelavci dr. Aleša Štrancarja, ene osrednjih osebnosti podjetja Bia Separations, so se po več kot desetletju molka javno oglasili. Med njimi so dr. Miloš Barut, Jože Bavcon, Marko Gerl, dr. Djuro Josić, Miomir Knežević, Jana Kuzmanič, Gorazd Lakovič, dr. Matej Penca, dr. Desa Piskernik, Danko Plut, dr. Aleš Podgornik, dr. Peter Raspor, Rok Štravs ter sklada Alpe Adria Venture Fund GmbH & Co. KEG in Horizonte Enterprise Development Company B.V.
Svoje zgodbe niso predstavili na tiskovni konferenci, temveč so vsa preverljiva dejstva, podprta z obsežno dokumentacijo, objavili na spletni strani www.bia-dejstva.com.
Svoje videnje dogajanja so razdelili v tri poglavja: Dejstva, Kronologija in Zgodba. Spoštovani bralci, vzemite si nekaj časa in pozorno preberite, kaj so zapisali dolgoletni poslovni sopotniki dr. Aleša Štrancarja.
»Predsednik odbora družbenikov Zöchbauer in direktor podjetja BIA Separations GmbH, Aleš Štrancar, sta kljub blokadam nadaljevala prizadevanja za reševanje podjetja, tudi z iskanjem novih strateških partnerjev. Kmalu sta našla obetavno rešitev in z družbo Repligen dosegla dogovor o skupnem interesu za prodajo podjetja BIA Separations GmbH za 65 milijonov evrov. Žal je Repligen od dogovora precej hitro in brez pojasnil odstopil.
Kmalu zatem je družba Schilling zahtevala sklic skupščine, na kateri je predlagala dokapitalizacijo družbe BIA Separations s svežim kapitalom v višini 1,5 milijona evrov ter konverzijo posojil v lastniške deleže. S tem bi pridobili najmanj 75-odstotni lastniški delež v družbi. Večina lastnikov se s tako očitno nekorektnim predlogom in neutemeljeno nizkim vrednotenjem ni strinjala. So pa soglašali, da je treba sprožiti postopek prisilne poravnave ter nadaljevati pravne spore za zaščito interesov družbe in drugih lastnikov, saj je bila ta pot ocenjena kot boljša alternativa sprejetju ponudbe sklada Schilling.
Takrat je postalo povsem jasno, da je Schilling že dalj časa izvajal ukrepe, s katerimi je skušal skupino BIA Separations finančno in lastniško podrediti, nato pa stisko, ki jo je sam povzročal, zlorabiti za poceni lastniški prevzem podjetja. Glavni cilj Josepha Schrolla v podjetju BIA Separations GmbH v obdobju med letoma 2007 in 2015 naj bi bil povzročiti insolventnost družbe, to izkoristiti za pridobitev najmanj 75-odstotnega deleža v družbi BIA Separations d.o.o. ter si s tem zagotoviti popoln nadzor nad podjetjem,« razkriva skupina pogumnih posameznikov.
Spoštovani državljani, upajmo, da petnajsterica pogumnih podpisnikov ne bo doživela enake usode kot dr. Aleš Štrancar — zgolj zato, ker podpirajo znanega slovenskega domoljubnega podjetnika in javno opozarjajo na domnevne nepravilnosti nekaterih ključnih avstrijskih poslovnih akterjev v zgodbi podjetja Bia Separations. Čas je, da se ta zgodba po več kot desetletju konča in da se preneha s sodnim preganjanjem Štrancarjeve ekipe.
Ena najdlje trajajočih in hkrati najbolj zapletenih poslovnih zgodb zadnjega desetletja v Sloveniji je nedvomno zgodba podjetja BIA Separations in njegovega ustanovitelja ter prvotnega lastnika Aleša Štrancarja.
Foto: Posnetek zaslona-Domovina
Do približno leta 2020 je slovenska javnost spremljala predvsem poskuse finančnega in poslovnega zloma podjetja ter njegovo morebitno sovražno prevzemanje. V teh zgodbah so se pojavljali Evropska investicijska banka, odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča (sina nekdanjega šefa SDV Janeza Zemljariča) ter posamezni akterji v agenciji Spirit in na ministrstvu za gospodarstvo.
Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv
Junija 2020 pa je sledil preobrat, ki je presenetil tako javnost kot poslovne kroge: Aleš Štrancar je kljub vsem pritiskom in zapletom uspešno prodal BIA Separations za približno 360 milijonov evrov. To je bil eden najbolj pogumnih in tveganih korakov v njegovi podjetniški karieri.
Po prodaji podjetja se je Štrancar odločil za vstop na medijski trg – prevzel je medij Domovina in postal lastnik Info360. S tem se je začel drugi del poslovno-politične sage, ki je po svoji brutalnosti in razsežnosti celo presegel prvo obdobje dogajanja okoli BIA Separations.
Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala
PRAVOSODNI PRITISKI IN POSKUSI FINANČNEGA UNIČENJA
Ne preseneča, da so se kmalu zatem začeli sodni postopki, katerih posledica naj bi bilo zaseganje Štrancarjevega premoženja. V nekdanji Jugoslaviji so podjetnike uničevali z nacionalizacijo, danes pa se podobni cilji pogosto uresničujejo pod krinko »pravne države«, v režiji dela tožilstva, dela policije in dela sodstva z miselnostjo nekdanjega totalitarističnega sistema.
Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala
Osrednji slovenski mediji so v preteklosti obširno poročali o sodnem postopku v avstrijskem Eisenstadtu, kjer je bil Štrancar obsojen za eno izmed očitanih kaznivih dejanj na podlagi obtožb stečajnega upravitelja Wagnerja.
Pri tem so bili v javnosti pogosto prezrti ključni elementi postopka:
– menjava sodnika med samim procesom,
– izločitev bistvenih dokazov obrambe,
– in sporne procesne odločitve.
Do danes je bil Aleš Štrancar v večini pravosodnih postopkov v zvezi z BIA Separations uspešen. Ostaja upanje, da bodo višja avstrijska sodišča uporabila pravni razum in razveljavila sodbo sodišča prve stopnje v Eisenstadtu.
Foto: Posnetek zaslona- Dnevnik
DRUGI DEL ZGODBE: ŠE BOLJ BRUTALEN
Drugi del zgodbe je še bistveno bolj neizprosen. Za večdesetmilijonsko premoženje Aleša Štrancarja so očitno pripravljeni uporabiti vsa sredstva. Avstrijski stečajni upravitelj Wagner je proti Štrancarju vložil tožbo v višini 83 milijonov evrov, vendar sta tako sodišče prve kot druge stopnje zahtevek zavrnili. Zadeva je zdaj na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
Več slovenskih medijev – Domovina, Info360, Požareport, Nova24TV, Demokracija, Spletni časopis in Prava – ki ne delujejo v okviru osrednjega medijskega kartela, financiranega iz virov vzporednega mehanizma, je objavilo obsežno dokumentacijo in dejstva. Ta jasno kažejo, da je povsem nerazumljivo, zakaj se mora Štrancar še vedno zagovarjati pred sodišči v Sloveniji in Avstriji.
Foto: Prava.si
DOKUMENTI, KI GOVORIJO SAMI ZASE
V našem mediju smo v številnih letošnjih člankih o Alešu Štrancarju objavili najobsežnejši nabor dokumentov v slovenskem medijskem prostoru. Ti razkrivajo dolgotrajen, načrten in usklajen poskus poslovnega ter osebnostnega uničenja podjetnika, ki ideološko in vrednotno ne sodi v krog dominantnih struktur.
Foto: Prava.si
Objavljena dokumentacija razkriva zaskrbljujočo mrežo posameznikov, povezanih z zamejskim kapitalom vzporednega mehanizma ter njihovimi zavezništvi v delu policije, tožilstva, sodstva in osrednjih medijev. Motijo jih tudi Štrancarjevi domoljubni oglasni panoji in njegova javna kritika aktualne oblasti.
Dr. Matej Penca, Rok Štravs, dr. Aleš Podgornik, dr. Aleš Štrancar, dr. Djuro Josić, Miomir Knežević in dr. Peter Raspor. (Foto: Posnetek zaslona-Google, Delo, Linkedin, Bia)
PRIČEVANJA SODELAVCEV
Po letih medijskega blatenja so se zdaj oglasili tudi nekdanji in sedanji sodelavci Aleša Štrancarja, ki so svojo plat zgodbe javno predstavili na spletni strani
? www.bia-dejstva.com
Svoja pričevanja so podali:
dr. Miloš Barut, Jože Bavcon, Marko Gerl, dr. Djuro Josić, Miomir Knežević, Jana Kuzmanič, Gorazd Lakovič, dr. Matej Penca, dr. Desa Piskernik, Danko Plut, dr. Aleš Podgornik, dr. Peter Raspor, Rok Štravs ter sklada Alpe Adria Venture Fund GmbH & Co KEG in Horizonte Enterprise Development Company B.V.
Zgodbo so razdelili na tri sklope: Dejstva, Kronologija in Zgodba. Vzemite si malce časa in pozorno preberite, kaj vse razkrivajo.
Gre za poslovno shrljivko, kjer bi morali razkriti akterji že zdavnaj imeti prepoved delovanja v poslovnem svetu in raje odšli na inštrukcije igranje klavirja.
1. PRVI DEL- DEJSTVA
Foto: Posnetek zaslona: Bia-dejstva.com
2. DEL KRONOLOGIJA





Foto: Posnetek zaslona- Bia-dejstva.com
3. DEL ZGODBA:










Ali so potrebne še dodatne besede?
Čas je, da se v imenu pravne države preneha preganjati poštene, delavne in domovinsko zavedne podjetnike, zgolj zato, ker se ne uklanjajo ideologiji nekdanjega režima.
V preteklosti so podjetnike uničevali z nacionalizacijo, danes pa z zlorabo pravosodnega sistema.
Foto: Prava.si
To ni le krivica – to je zločin. Zapomnite si: nihče v tej državi ni povsem varen, če se sistem odloči, da ga želi zlomiti. Prav zato je nujno, da se o takšnih primerih javno govori, piše in opozarja. Primer Aleša Štrancarja je eden najjasnejših opominov, kam lahko to vodi, če molčimo.
V našem mediju smo v letošnjem letu zapisalisledeče članke o podjetju Bia Separations:
II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO
Luka Perš

