Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO
V drugem delu trilogije o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju si lahko preberete kakšen konstrukt so hoteli izvesti Avstrijci, da bi poslovno uničili dolgoletno raziskovalno in znanstveno delo dr. Aleša Štrancarja.
prava .

Ponedeljek, 25. Avgust 2025 ob 21:51

Odpri galerijo

Domoljubni podjetnik Aleš Štrancar in nekateri avstrijski dokumenti, ki razkrivajo, da je Štrancar popolnoma nedolžen v zadevi Bia Separations. (Foto: Posnetek zaslona- Finance in bralec Prava.sI)

V našem mediju smo 20. avgusta objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo prispevkov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni njegovi intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov.
Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju.
Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Sartorius za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti.
V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.
V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.
Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.
Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.

II. DEL TRILOGIE O ALEŠU ŠTRANCARJU: OBTOŽBE PROTI ALEŠU ŠTRANCARJU- MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO


Ko se lotimo podrobne analize obtožb, ki so bile v preteklih letih usmerjene proti Alešu Štrancarju, hitro postane jasno, da gre za skupek polresnic, napačnih interpretacij in vnaprej pripravljenih konstrukcij.

Čeprav so avstrijski partnerji, stečajni upravitelji in posamezni interesi znotraj Schilling Gruppe želeli ustvariti vtis, da gre za sistematično oškodovanje družbe, dokumenti in sodne odločitve kažejo popolnoma drugačno sliko. Štrancarjeva vloga je bila v resnici nasprotna – bil je tisti, ki je iskal rešitve, vlagal svoj ugled in energijo ter preprečeval razprodajo podjetja.

Najbolj očitna obtožba, ki se pojavlja znova in znova, je povezana z domnevnim nepravočasnim prijavljanjem insolventnosti. Trdili so, da bi moral kot direktor BIA Separations d.o.o. v Sloveniji in kot predstavnik v avstrijski krovni družbi BIA Separations GmbH že bistveno prej sprožiti postopke stečaja.

Podjetniku Alešu Štrancarju so Avstrijci očitali, da je kršil člene omenjenega zakona. Vendar dokumentacija, odločitev slovenskih sodišč jasno nakazujeta, da je Štrancar ravnal vse zakonito. Ali bo njegovo usodo spremenilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije? (Foto: Posnetek zaslona- pisrs.si)

Toda tovrstna obtožba temelji na poenostavljeni predstavi, ki ne razume dinamike biotehnološke industrije. V tem sektorju so razvojni cikli dolgi, podjetja lahko več let poslujejo z negativnimi bilancami, dokler ne pridejo do ključnih prebojev.

Ob tem pa so v tistem času potekala intenzivna pogajanja z več investitorji – med drugim z japonskimi skladi SDK in JSR, s skladom CD Venture in drugimi. Obstajale so realne zaveze, da bodo vložena nova sredstva, kar pomeni, da insolventnost še ni bila pravno zavezujoče dejstvo.

V slovenski zakonodaji je jasno zapisano, da insolventnost nastopi, ko družba ni več sposobna poravnati obveznosti, pri čemer se upošteva tudi verjetnost dokapitalizacije. Prav to je bil razlog, da slovenska sodišča nikoli niso obsodila Štrancarjevega ravnanja – ker je bilo skladno z razumnim pričakovanjem investicij.

Zakaj se je Aleš Štrancar znašel v težavah? Ker je verjel v podjetje in na podlagi umazanih igric akterjev v Sloveniji in v Avstriji ni sprožil postopek za insolvetnost podjetja. (Foto:E.justice.europa)

Še bolj bizarna je obtožba o osebnem okoriščanju. V več zapisnikih se pojavlja trditev, da naj bi si Štrancar pridobil neupravičeno korist. Toda ob pregledu dokumentov vidimo nasprotno. Njegova plača je bila skromna, večkrat je bil pripravljen sprejeti nižje prihodke, ker je želel sredstva ohraniti v podjetju.

Najbolj nazoren primer je ponudba dr. Krejsa, da mu poveča plačo za štirikrat, če bi popustil pri zahtevah Schilling Gruppe. Štrancar je to zavrnil, saj je razumel, da gre za poskus podkupovanja in obvladovanja podjetja. Če bi bil njegov cilj osebno bogatenje, bi brez težav sprejel takšno ponudbo in se izognil desetletjem pravnih težav. Namesto tega je tvegal svojo kariero in ugled, ker je želel zaščititi podjetje. To je popolno nasprotje slike, ki jo skušajo nasprotniki naslikati.


Obtožbe o škodljivih pogodbah so prav tako brez trdne podlage. Eden najbolj pogosto omenjenih primerov je pogodba z Octapharmo. Nasprotniki so trdili, da je bila za podjetje škodljiva. Toda analiza pokaže, da je prav ta pogodba omogočila dostop do ključnega trga in da je BIA Separations pridobila dragocene reference, ki so jo kasneje pripeljale do še večjih poslov.

V biotehnološki industriji ni mogoče meriti vrednosti pogodbe zgolj po neposrednem denarnem toku – pogosto je dolgoročni strateški učinek bistveno pomembnejši. To so vedeli vsi, ki so bili vključeni v pogajanja, a kljub temu je bila pogodba kasneje uporabljena kot orožje proti Štrancarju.

Ko pogledamo še očitke o slabem vodenju, pridemo do podobnega zaključka. Res je, da je podjetje imelo finančne težave, toda to je normalno v visokotehnološkem sektorju. Nobeno podjetje, ki razvija tehnologije prihodnosti, ne pride do uspeha brez obdobij izgube.

Odgovornost direktorja je, da išče poti naprej, in to je Štrancar počel – iskal je investitorje, prepričeval partnerje, organiziral sestanke in pripravljal načrte dokapitalizacije. V dokumentih se jasno vidi, da je na vsakem koraku sodeloval z nadzornimi organi, o svojih potezah obveščal nadzorni svet in iskal soglasje. Prav zato je težko razumeti, kako je lahko nekdo v enaki zgodbi označen za neodgovornega direktorja, ko pa so dejstva ravno nasprotna.

Aleš Štrancar je že večkrat javno povedal, da eno ključnih vlog igra stečajni upravitelj Michael Wagner. Zanimivo, da so Štrancarja obsodili prav na tistem sodišču, kjer ima Wagner svojo pisarno. (Foto: Posnetek zaslona- Hajek-Boss-Wagner)

Še bolj problematična je vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, ki je v Avstriji vodil postopke. V dokumentih, ki smo jih prevedli, se jasno vidi, da je Wagner pogosto ignoriral nepravilnosti avstrijske strani. Ni ukrepal proti vračilu 550.000 evrov Schilling Gruppe, čeprav bi moral to izpodbijati v korist upnikov. Ni raziskoval notarskih zapisov in posojilnih pogodb, ki bi prav tako morali biti predmet izpodbijanja. Namesto tega se je osredotočil na iskanje krivde pri Štrancarju. Takšno ravnanje ni v interesu upnikov, ampak v interesu ene strani – avstrijskih investitorjev, ki so želeli pridobiti popoln nadzor nad podjetjem. To jasno kaže, da obtožbe proti Štrancarju niso bile pravno utemeljene, ampak del strateške igre.

V dokumentih se pojavlja še en pomemben detajl: Aleš Štrancar je vztrajno predlagal, naj se kot priče zaslišijo tudi drugi akterji – Zöchbauer in Marzola. To kaže, da se ni bal resnice, temveč jo je iskal. Če bi bil vpleten v nepravilnosti, bi se verjetno trudil omejiti priče, ne pa jih predlagati. Prav nasprotno pa velja za njegove nasprotnike, ki so se trudili čim bolj zmanjšati prostor za neodvisno preverjanje dejstev.

Obtožba, da je poskušal "rešiti" slovensko podjetje na škodo avstrijskega GmbH, je prav tako neutemeljena. Iz dokumentov je razvidno, da je vedno poudarjal, da rešitev za slovensko družbo prinaša korist tudi krovni družbi. Njegova vizija je bila, da Slovenija postane razvojni center, Avstrija pa finančni in prodajni okvir.

Ta vizija je imela smisel, saj je bila tehnologija razvijana v Ajdovščini, globalni trg pa je bilo lažje obvladovati preko avstrijske strukture. Obtožba, da je deloval proti GmbH, je zato čista izmišljotina.

Ko seštejemo vse obtožbe – od insolventnosti do osebnega okoriščanja – postane jasno, da nimajo trdnih temeljev. Vsaka od njih se sesuje ob podrobnejšem pregledu dokumentov. Slovenska sodišča so to spoznala že večkrat in so zato zavrnila postopke proti Štrancarju. Toda kljub temu se zgodba vedno znova vrača. Razlog ni pravni, temveč politično-ekonomski: dokler je Aleš Štrancar trn v peti tistim, ki želijo popoln nadzor nad BIA Separations, bodo obstajali poskusi, da ga kriminalizirajo.

Kar je najbolj pomenljivo, je dejstvo, da se je podjetje pod njegovim vodstvom razvilo v globalnega igralca. Danes, ko se BIA Separations prodala velikemu farmacevtskim koncernu iz Nemčije, nihče ne more zanikati, da je vizija, ki jo je zagovarjal Štrancar, bila pravilna. Če bi upošteval nasvete svojih kritikov in predčasno razglasil stečaj, podjetja preprosto ne bi bilo več.

Prav njegova trma in pripravljenost tvegati lastno prihodnost sta omogočili, da se je slovenska biotehnologija uveljavila na svetovnem zemljevidu. To je največji dokaz, da obtožbe niso resnične – rezultat dela govori sam zase.

Ko analiziramo obtožbe, se zato ne smemo ustaviti pri besedah in dokumentih, temveč moramo pogledati rezultate. In ti kažejo, da je Aleš Štrancar deloval odgovorno, predano in vizionarsko.

Foto: Posnetek zaslona-Rtv Slovenija

Gonja proti njemu je poskus, da se uspeh prepiše na druge in da se slovenski delež v podjetju razvrednoti. Toda resnica je očitna: brez njega BIA Separations ne bi preživela, kaj šele postala globalni igralec. V tretjem trilogije o Alešu Štrancarju preberete članek z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju- politika, interesi in sodna resnica.

DOKUMENTI

MAX MUSTER

SCHILLING TREUHAND

Dr. Max Muster
Mustergasse 1
1030 Dunaj

BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH / Venture Loan
Številka udeležbe: VBS00000000

Dunaj, 4. junij 2014

Spoštovani gospod Dr. Muster,
s pismom z dne 07.04.2014 smo vas prosili za vaše cenjeno mnenje/odločitev glede predlaganih ukrepov za izterjavo odprtih terjatev v zvezi z vašo naročnino BIA Separations Venture Loan, potem ko je družba BIA Gesellschaft für Separationstechnologie mbH »BIA« napovedala ponovno vzpostavitev odplačevanja, tega pa ni izpolnila.

Varianta 1 – Plačilo izvedeno:
Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo s strani nas predlaganimi ukrepi in se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje. S tem potrjujemo tudi prejem vašega sorazmernega prispevka za stroške izterjave v višini EUR 0,00. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki.

Varianta 2 – Plačilo odprto:
Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo s strani nas predlaganimi ukrepi in se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Žal doslej še nismo mogli zabeležiti vašega prispevka za stroške v višini EUR 0,00 in vas prosimo, da nakazilo v prihodnjih dneh izvedete na fiduciaren račun: IBAN: AT093200001870816275, BIC: RLNWATWW, pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.

Če ste nakazilo v vmesnem času že izvedli, razumite to obvestilo kot brezpredmetno. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki.

Varianta 3 – Zavrnitev:
S tem potrjujemo prejem vaše zavrnitve predlaganih ukrepov izterjave in to odločitev vzamemo na znanje. Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo.
Ker smo medtem z vložitvijo tožbe sodno uveljavljali del terjatev in so seveda že nastali določeni stroški, bomo vaš delež odprtih terjatev iz skupnega paketa terjatev izločili in naš nalog ustrezno ne bo izvedel nobenih ukrepov za delež, ki se nanaša na vas. To pomeni, da za vas ne bodo nastali stroški, vendar pa tudi plačila iz izterjave in unovčenja zastavljenih sredstev ne bodo uporabljena za vaše terjatve. Če nam želite še vedno dati svoje soglasje, vas prosimo, da do 20.06.2014 nakažete stroškovni prispevek v višini EUR 0,00 na fiduciaren račun: IBAN: AT093200001870816275, BIC: RLNWATWW pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.
Z dnem prejema plačila se vaša prej poslana zavrnitev šteje za brezpredmetno. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki. Prosimo, sporočite nam, če boste ukrepe izvajali samostojno, da lahko po potrebi naše nadaljnje postopke uskladimo z vašimi.

V tem primeru bo v vsakem primeru razmerje fiduciarnega zastopstva razvezano in bo fiduciarno zastopstvo izročeno družbi, ki jo je treba o tem obvestiti, da bo razveza fiduciarne pogodbe veljavna tudi za BIA.

Dne 23.04.2014 je bila z naše strani vložena tožba; iz procesne previdnosti sprva le glede dela zneska. Vročitev tožbe BIA je bila pravno veljavna šele dne 12.05.2014, zato mora BIA v štirih tednih, torej do 10.06.2014, podati odgovor na tožbo.

Neodvisno od tega se s strani poslovodstva in odbora delničarjev ves čas vodijo intenzivna pogajanja s strateškimi partnerji in zainteresiranimi investitorji, da bi družbi omogočili nadaljnja finančna sredstva in predvsem okrepili upravo. Prosimo za razumevanje, da v času teh pogajanj potencialnim vlagateljem ne moremo razkrivati nobenih dodatnih informacij.

O nadaljnjem poteku tožbe, morebitnem unovčenju zastavljenih sredstev in s tem doseženih izkupičkih vas bomo praviloma obveščali vsakih šest do osem tednov (oziroma bomo o bistvenih dogodkih poročali sproti). Ključnega pomena bo z naše strani, da nasprotna stranka v postopku ne dobi vpogleda v našo procesno strategijo in predvidene ukrepe za uveljavitev terjatev.

Ker je v več kot 100 ločenih transah fiduciarno udeleženih več kot 100 fizičnih in pravnih oseb, ki so naročile „Loan’s“, nam ni mogoče in tudi kadrovsko nismo v položaju, da bi posamično odgovarjali na individualna vprašanja po telefonu, osebno ali po elektronski pošti. Zato bomo morali ohraniti pregled nad sporočenimi podrobnimi informacijami o postopku v združeni obliki.

Razumemo vaš utemeljen interes po informacijah o nadaljnjem poteku postopka in obžalujemo nevšečnosti, zato vas še posebej pri vprašanjih prosimo za potrpežljivost in podporo, da bomo lahko to – vsekakor ne ravno majhno – zadevo uspešno obvladali in pripeljali do uspešnega konca.

Najlepša hvala za vaše razumevanje in vašo podporo.
S spoštovanjem,
„schilling“ Treuhand GmbH
Ta dokument je bil ustvarjen elektronsko in je veljaven brez podpisa.

DR. ALFRED GABAUER

SCHILLING TREUHAND
Mag. Alfred Obergruber
Friedenszeile 6/3
1130 Dunaj

BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH / Venture Loan
Številka udeležbe: VBS401210044

Dunaj, 7. april 2014

Spoštovani gospod Mag. Obergruber,

s pismom z dne 13.05.2013 smo vas obvestili o likvidnostni stiski in posledičnih zamudah pri vračilu posojil družbe BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH »BIA«. Zatem dogovorjeni moratorij z upravo BIA je predvidel ponovno vzpostavitev obročnih plačil od 01.04.2014 dalje, skupaj s pribitkom v višini 12 %.

Poleg tega je bil kot dodatni bonus za odobreno odložitev plačil naročnikom posojil dodeljen equity kicker v višini 10 % v obliki poslovnih deležev družbe. Ti poslovni deleži so medtem preneseni in jih zdaj fiduciarno hranimo izključno za naročnike posojil.
Uprava BIA je v zadnjih osmih mesecih vodila intenzivna pogajanja s strateškimi investitorji za kapitalsko povečanje v višini do 8 milijonov EUR in je trenutno še vedno v pogajanjih s štirimi potencialnimi partnerji. Zlasti z enim udeležencem so pogajanja že tako napredovala, da je bil novembra sklenjen predpogodbeni dogovor. Na žalost je bil decembra oddelek Life Science tega podjetja prodan ameriškemu koncernu, zato so bila pogajanja z BIA začasno prekinjena.

Vzporedna pogajanja z drugimi potencialnimi investitorji in bankami glede prestrukturiranja financiranja pa so, očitno, upravi nudila dovolj manevrskega prostora, saj je ta še pred tremi tedni napovedala ponovno vzpostavitev pogodbenih obročnih plačil in obljubila celo predčasno vračilo v višini od 20 % do 25 % celotne glavnice (če se odpovemo zaračunanju penalnih obresti za določen del).

Ker smo v zadnjem tednu pred iztekom moratorija v pismu BIA posredovali podatke o višini novih obročnih plačil in številke računov, nam je z dnem 02.04.2014 prispelo pismo z dne 31.03.2014, v katerem je uprava ponovno zaprosila za podaljšanje moratorija.
Ker menimo, da je to postopanje uprave taktika zavlačevanja, vam priporočamo, da s tem namenom ne soglašate in izkoristite priložnost, da nam podate svoje mnenje/odločitev.

Našo pravno zastopnico smo pooblastili, da BIA posreduje kvalificiran opomin in v primeru neizpolnitve zapadlosti vseh terjatev sproži postopek ter po našem soglasju začne z unovčenjem zastavljenih sredstev. Ker smo v skladu s fiduciarno in upravno pogodbo dolžni, da vas o vseh bistvenih ukrepih obvestimo in po potrebi pridobimo vaše soglasje, vas posebej opozarjamo, da stroške izterjave terjatev in unovčenja zastavljenih sredstev za zavarovanje vaših terjatev v skladu s § Vll Pkt.2 sorazmerno krijejo vlagatelji prek zaupnikov.

Zato vas prosimo za povratno informacijo, če ne soglašate z izterjavo in s tem povezanimi stroški.
Po e-pošti na office@saminvest.at
ali po faksu na 01 / 24 280 – 209

Zadeva: „BIA-Izterjava“ Zavrnitev
Če do 23.04.2014 od vas ne prejmemo pisne zavrnitve, bomo vaše pooblastilo šteli za dano in izterjavo izvedli v skladu z napovedanim.
Nastale stroške ocenjujemo previdno na ca. 1 % odprtih terjatev, kar pomeni na podlagi vašega vložka stroškovno obremenitev v višini EUR 184,00. Prosimo vas za nakazilo na fiduciaren račun:IBAN: AT093200001807816275, BIC: RLNWATWW pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.

Neodvisno od tega bomo še naprej poskušali doseči za vse strani zadovoljivo rešitev in vas bomo sproti obveščali ter po potrebi znova zaprosili za vaše mnenje ali soglasje.
Obžalujemo ta razvoj dogodkov in smo prepričani, da bomo v doglednem času lahko sporočili rešitev.

Za dodatna vprašanja smo vam kadarkoli na voljo in ostajamo
s spoštovanjem
„schilling“ Treuhand GmbH

PRILOGA /1 k GZ. 8629
POGODBA O ODSVOJITVI DELEŽEV

Sklenjena med

Dr. Ales Strancar
kot odsvojitelj (abtretena stranka) na eni strani
in
„schilling“ Treuhand GmbH
kot prevzemnik (prevzemna stranka) na drugi strani
v zvezi z
BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH.


[NOTARSKI ZAPIS]
DOGOVOR

Preambula
A. Podjetje livit management GmbH s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i (v nadaljevanju "Livit"), podjetje "schilling" Treuhand GmbH s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a (v nadaljevanju "Schilling") in BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Beljak), A-9524 Beljak–St. Magdalen, vpisano v sodni register Deželnega sodišča Celovec pod FN 296126 f (v nadaljevanju "BIA"), so v obdobju med 27. 8. 2010 in 30. 6. 2012 od Livit in Schilling prejeli t. i. “Venture” posojila. Za ta posojila je bila 4. 9. 2013 sklenjena posebna Standstill pogodba (pogodba o mirovanju) v obliki priloženega dogovora, priložena kot Priloga /1.

B. Standstill pogodba je bila sklenjena glede naslednjih še neporavnanih zneskov:
Datum sklenitve
Dodeljeni znesek posojila v EUR
Neporavnani znesek (POGLEJTE SI NATANČNO TABELO OBJAVLJENO SPODAJ V DOKUMENTU!)

1.4.2013 v EUR

Livit 27.08.2010

1.000.000,00
175.725,82
Livit 06.12.2010
1.015.000,00
371.206,31
Livit 06.12.2010
985.000,00
506.025,18
Schilling 18.10.2011
1.500.000,00
895.654,11
Schilling 18.10.2011
290.000,00
173.159,79
Schilling 18.10.2011
210.000,00
131.131,39
Schilling 19.01.2012
3.000.000,00
2.610.588,72
SKUPAJ
8.000.000,00
4.863.491,31

Tako na dan 1. 4. 2013 znaša še neporavnani znesek posojil skupaj z obrestmi, obračunanimi do 31. 3. 2013, EUR 4.863.491,31 (v nadaljevanju: »znesek Standstill posojila«).

C. Obrestna mera v obdobju Standstill pogodbe v skladu s Standstill pogodbo znaša 12 % letno in znašajo obresti, ki so se natekale na znesek Standstill posojila do dneva podpisa tega dogovora, do:
• do Livit: EUR 126.354,88 (sto šestindvajset tisoč tristo štiriinpetdeset evrov oseminosemdeset centov),
• do Schilling: EUR 457.264,08 (štiristo sedeminpetdeset tisoč dvesto štiriinšestdeset evrov osem centov),
torej skupaj EUR 583.618,96 (petsto triinosemdeset tisoč šeststo osemnajst evrov šestindevetdeset centov).

D. Tako skupni še neporavnani znesek iz te pogodbe znaša:
• do Livit: EUR 1.179.312,19 (ena milijon sto devetinsedemdeset tisoč tristo dvanajst evrov devetnajst centov) – v nadaljevanju "znesek posojila Livit",
• do Schilling: EUR 4.267.798,08 (štiri milijone dvesto sedeminšestdeset tisoč sedemsto oseminosemdeset evrov osem centov) – v nadaljevanju "znesek posojila Schilling",
torej skupaj EUR 5.447.110,27 (pet milijonov štiristo sedeminštirideset tisoč sto deset evrov sedemindvajset centov) – v nadaljevanju "znesek posojila".

I. DOGOVOR

1. Pogodben stranki se zavežeta, da bosta takoj po podpisu tega dogovora sklenili priloženo konstitutivno priznanje dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2) (v nadaljevanju "izvršljiv notarski zapis").

2. Schilling in Livit ne bosta uporabila izvršljivega notarskega zapisa, dokler (i) »Strancarjev poslovni delež« v skladu s priloženo pogodbo o odstopu deleža (Priloga /3) pravno veljavno ne bo prenesen na Schilling oziroma dokler Schilling ne pridobi drugega enakovrednega poslovnega deleža v družbi v roku 3 (treh) mesecev (bodisi prek prenosa od drugega družbenika bodisi z dokapitalizacijo s strani obstoječih družbenikov) in (ii) dokler in kolikor BIA ne izpolni naslednjih določil.

3. Pogodbenim strankam je znano, da je odstop »Strancarjevega poslovnega deleža« v skladu s 10.2. členom družbene pogodbe BIA vezan na odobritev nadzornega sveta BIA. BIA se zavezuje, da bo pridobila odobritev nadzornega sveta za odstop najkasneje do 31. 5. 2015. Do takrat Livit in/ali Schilling ne bosta uporabila izvršljivega notarskega zapisa zaradi neizpolnitve pogoja v skladu s točko I.2.(ii) tega dogovora.

4. BIA se zavezuje izvesti naslednja plačila, ki bodo zmanjšala znesek posojila, do Livit in Schilling:
a) EUR 10.000,00 (deset tisoč evrov) enkratno v 30 (tridesetih) delovnih dneh po podpisu tega dogovora, na račun AT09 1300 0018 0781 6275 pri Schilling bei RLB NÖ/WIEN.
b) Od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst) 1 % (en odstotek) vseh prihodkov, ki jih BIA prejme, mesečno, in sicer vsakega 15. (petnajstega) dne v tretjem mesecu po mesecu, v katerem je BIA prejela prihodke. Prvo plačilo zapadlega zneska od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) se izvede najkasneje do 15. 6. 2015 (petnajsti junij dve tisoč petnajst).

c) Od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst) 5 % (pet odstotkov) vseh plačil, ki jih BIA izvede iz financiranj, ne glede na to, ali gre za financiranja s strani tretjih oseb ali za lastniška financiranja, razen financiranj v okviru običajnega poslovanja, kot so npr. prekoračitve računa, podaljšanja zapadlosti obveznosti do upnikov ali plačila, povezana s financiranjem in subvencijami iz evropskih sredstev.

5. BIA se zavezuje, da bo po 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst), ob upoštevanju povračil po točki 13 tega dogovora, izplačala Livit in Schilling zmanjšan znesek posojila (v nadaljevanju »Zmanjšani znesek posojila«) v skladu s priloženim plačilnim načrtom (Priloga /4). Livit in Schilling imata pravico uveljavljati zmanjšani znesek posojila, ki zapade 30. 6. 2017, skupaj z obrestmi od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst).

6. Livit in Schilling imata pravico celoten znesek posojila oziroma zmanjšani znesek posojila v celoti ali delno pretvoriti v poslovne deleže BIA po t. i. »Pre-Money« vrednotenju, ki ustreza (i) vrednotenju, ki se uporablja pri zadnjem že zaključenem financiranju na dan načrtovane pretvorbe (primer: trenutno bi to bilo financiranje Showa Denko z vrednotenjem pred financiranjem v višini 42 milijonov EUR), ali (ii) vrednotenju, ki se uporablja pri naslednjem financiranju na dan načrtovane pretvorbe (v nadaljevanju »Pretvorba«).

Pretvorba je mogoča do popolnega poplačila zneska posojila oziroma zmanjšanega zneska posojila. Takoj ko Livit in Schilling izvedo za novo rundo financiranja, so upravičeni pretvoriti znesek posojila oziroma zmanjšani znesek posojila v poslovne deleže po vrednotenju »Pre-Money« te nove runde.

BIA se zavezuje, da bo v primeru nove runde financiranja najkasneje v 30 (tridesetih) dneh po seznanitvi z novo rundo posredovala ustrezno obvestilo Livit in/ali Schilling. Za razjasnitev: določeno je, da Livit in Schilling – če se odločita za pretvorbo – lahko kadarkoli do popolnega poplačila zneska posojila oziroma zmanjšanega zneska posojila izvedejo pretvorbo po zgoraj določenih vrednotenjih.

7. Livit in Schilling priznavata, da izvedba pretvorbe zahteva soglasje pristojnih organov BIA, predvsem v skladu z veljavno družbeno pogodbo. … spremembe Participation Agreement z dne 7. 11. 2012 (sedmega novembra dve tisoč dvanajst), fiduciarne pogodbe z dne 20. 12. 2011 (dvajsetega decembra dve tisoč enajst) in z dne 10. 9. 2012 (desetega septembra dve tisoč dvanajst) ali drugih dogovorov. Vendar pa si bo BIA prizadevala pridobiti soglasje potrebnih organov, da bi zagotovila pogoje za izvedbo pretvorbe.

8. Če BIA zamuja s plačilom, ki ga je treba izvesti na podlagi točk I.4. in I.5. tega dogovora, več kot 30 (trideset) dni, ali pa se ne potrudi pravočasno pridobiti korporacijskih pogojev za izvedljivo pretvorbo v okviru naslednje skupščine BIA, so Livit in Schilling upravičeni uporabiti izvršljiv notarski zapisnik.

II. ODPOVED ZAHTEVKOM

1. S sklenitvijo tega dogovora se vsi dosedanji zahtevki BIA proti Livit in/ali Schilling, ne glede na pravno podlago, dokončno in nepovratno uredijo, BIA pa se vnaprej, dokončno in nepovratno odpoveduje vsem morebitnim zahtevkom, zlasti zahtevkom za odškodnino.

2. S sklenitvijo tega dogovora se vsi dosedanji zahtevki Livit in/ali Schilling proti BIA izven dogovorjenih kreditnih pogodb dokončno in nepovratno uredijo, Livit in/ali Schilling pa se vnaprej, dokončno in nepovratno odpovedujeta vsem morebitnim zahtevkom, zlasti zahtevkom za odškodnino. Izjema so zahtevki iz tega dogovora ter izvršljiv notarski zapisnik. V postopku pred Trgovinskim sodiščem na Dunaju, ki se vodi pod opr. št. 41 Cg 54/14, stranki dogovorita trajno mirovanje.

III. KONČNE DOLOČBE

1. Spremembe, dopolnitve ali razveljavitev tega dogovora morajo biti v pisni obliki, razen če kogentni predpisi zahtevajo strožjo obliko (npr. notarski zapis). To velja tudi za popolno ali delno spremembo oziroma razveljavitev te pisne obličnostne zahteve.

2. Če bi katerakoli določba tega dogovora v celoti ali delno postala nična, neveljavna ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost in izvršljivost preostalih določb. Nična, neveljavna ali neizvršljiva določba se nadomesti z veljavno in izvršljivo določbo, ki je po svojem gospodarskem namenu najbližje prvotni določbi. Enako velja za morebitne vrzeli v tem dogovoru.

Stranki se zavezujeta, da bosta obstoj in vsebino tega dogovora obravnavali kot zaupne, razen če razkritje zahtevajo zakonske določbe ali uradni nalogi. Stranki bosta poleg tega zagotovili, da bodo zaupne informacije posredovane samo osebam, ki so bodisi zavezane k poklicni molčečnosti, bodisi kot zaposleni, zastopniki, pooblaščenci, svetovalci ali organi zadevne stranke potrebujejo zaupne informacije zaradi pravilnega poslovodenja zadevne stranke. Zadevna stranka mora prejemnike zavezati k varovanju zaupnih informacij.

3. Stroške notarskega zapisa ter morebitne druge pristojbine iz tega dogovora nosi BIA. Vse ostale stroške, zlasti stroške pravnega svetovanja, nosi vsaka stranka sama. Izjema so stroški v višini največ EUR 19.000,– (devetnajst tisoč evrov) plus DDV, ki so jih imela Schilling in Livit v zvezi z uveljavljanjem pogodbenih zahtevkov in jih mora povrniti BIA.

Priloge:
• ✔/1 Standstill-Dogovor z dne 4. 9. 2013
• ✔/2 Osnutek izvršljivega notarskega zapisa
• ✔/3 Osnutek pogodbe o odstopu deleža
• ✔/4 Plačilni načrt

Dunaj, 26. 3. 2015 (šestindvajsetega marca dve tisoč petnajst)
[Sledi stran s podpisi]


BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, FN 296126 f
v zastopanju Dr. Ales Strancar
Livit management GmbH, FN 254309 i
v zastopanju Josef Schroll
"Schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 a
v zastopanju Josef Schroll

DOGOVOR O MIROVANJU

"Schilling" Treuhand GmbH
Erdbergstraße 8, 1030 Dunaj
("Schilling Treuhand")
in
LIVIT Management GmbH
Erdbergstraße 8, 1030 Dunaj
("Livit")
Schilling Treuhand in Livit skupaj v nadaljevanju: "Schilling"
("Schilling" in BIA skupaj v nadaljevanju: "Stranke")


Preambula
A.
BIA je v obdobju med 27. avgustom 2010 in 30. junijem 2012 prejela naslednja venture posojila od »Schilling« oziroma povezanih družb »Schilling« (v skladu s § 228 UGB), ki so bila vsakič dana fiduciarno in v imenu različnih zasebnih upnikov prek »Schilling«, v skupnem znesku 8.000.000,00 EUR (osem milijonov evrov) (»Venture posojila«).

B.
Celoten še neporavnan znesek iz venture posojil na dan 1. aprila 2013, vključno z obrestmi do 31. marca 2013, znaša 4.863.491,31 EUR (štiri milijone osemsto triinšestdeset tisoč štiristo enainosemdeset evrov in enaintrideset centov) (»Posojilni znesek«).

V EUR
Datum sklenitve ( NATANČNO SI POGLEJ TABELO V DOKUMENTU!)
Odobren znesek
Neporavnan znesek 1.4.2013
Livit Management GmbH
27.08.2010
1.000.000,00
175.725,82
Livit Management GmbH
06.12.2010
1.015.000,00
371.206,31
Livit Management GmbH
06.12.2010
985.000,00
506.025,18
"Schilling" Treuhand GmbH
18.10.2011
1.500.000,00
895.654,11
"Schilling" Treuhand GmbH
18.10.2011
290.000,00
173.159,79
"Schilling" Treuhand GmbH
18.10.2011
210.000,00
131.131,39
"Schilling" Treuhand GmbH
19.01.2012
3.000.000,00
2.610.588,72
SKUPAJ

8.000.000,00
4.863.491,31

C.
V luči likvidnostne situacije družbe so se stranke dogovorile, da se odplačilo posojilnega zneska do 31. marca 2014 zadrži (standstill).
Stranke se zato dogovorijo, kot sledi:

1. Standstill obdobje

1.1
Dogovorjeno je, da se v obdobju od 1. aprila 2013 do 31. marca 2014 (»Standstill obdobje«) odplačilo posojilnega zneska iz venture posojil preneha/zadrži.

1.2
V času Standstill obdobja »Schilling« ne bo zahteval niti vračila še neporavnanega posojilnega zneska niti pripadajočih obresti, niti posojil iz venture pogodb ne bo zapadel v plačilo.

2. Obresti

2.1
Med Standstill obdobjem tekoča obrestna mera znaša 12 % letno, obračunava se dnevno in temelji na dejansko pretečenih dneh ter letu s 360 dnevi.

3. Datum vračila

3.1
Od 1. aprila 2014 se venture posojila odplačujejo v skladu s svojim ustreznim vračilnim načrtom, vendar pod pogojem, da se pri vsakem vračilu venture posojil upošteva tudi Standstill obdobje. Zato se čas vračila posameznega venture posojila podaljša za obdobje Standstill obdobja (skupaj »Datum vračila«).

3.2
Obresti, ki so zapadle med Standstill obdobjem v skladu s točko 2, bodo pri vsakem venture posojilu dodane k glavnici posojila. Te se nato vračajo v enakih obrokih skupaj z glavnico in obrestmi, ki se nanašajo na posojilo, ob vsakem vračilu venture posojila. Dodatnih obresti (»obresti na obresti«) zaradi zamika vračila v Standstill obdobju se ne zaračuna.

4. Equity Kicker
4.1

Družba se zavezuje zagotoviti, da bo na naslednji seji delničarskega odbora (Shareholder Committee), najpozneje pa v treh tednih po sklenitvi tega sporazuma, odbor sprejel sklep, s katerim bo DLA Piper Weiss-Tessbach Rechtsanwälte GmbH kot fiduciarnemu zastopniku prenesel na Schilling poslovni delež v višini 1.637 EUR (tisoč šeststo sedemintrideset evrov) osnovnega kapitala družbe (»Equity Kicker«).

Schilling potrjuje, da bodo s prenosom tega poslovnega deleža v skladu s prejšnjim stavkom vse terjatve glede poslovnih deležev iz obstoječih Equity Kicker dogovorov iz venture posojil v celoti poravnane. Prav tako Schilling ali njegove povezane družbe ne bodo imele dodatnih zahtevkov ali pravic do nadaljnjih poslovnih deležev, podobnih tistim iz dogovora Equity Kicker, ki bi izhajali iz venture posojil.

4.2
Če v roku treh mesecev po sklenitvi tega sporazuma ne pride do prenosa poslovnega deleža v skladu s točko 4.1, zapadejo vse doslej odprte terjatve iz venture posojil, skupaj z zapadlimi obrestmi, takoj v plačilo.

4.3
Vse druge določbe, zlasti zavarovanja iz posojilnih in drugih pogodb, ostanejo v celoti v veljavi.

5. Druge določbe
5.1
Ta sporazum je predmet avstrijskega prava.

5.2
Stranki soglašata, da je za vse spore, ki izhajajo iz ali so povezani s tem sporazumom, pristojno Trgovinsko sodišče na Dunaju, okrožje Innere Stadt.

5.3
Vsaka stranka nosi lastne stroške, povezane s pogajanji, pripravo, podpisom in izvajanjem tega sporazuma ter vseh drugih z njim povezanih dokumentov.

5.4
Vse druge stroške (vključno z notarskimi stroški), davke na promet in pristojbine, ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvedbo tega sporazuma, nosi BIA. Schilling pa plača pavšalni znesek 2.000 EUR BIA-ju.

5.5
Če bi katera koli določba tega sporazuma postala neveljavna, nezakonita ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost preostalih določb. Neveljavne določbe bodo stranke nadomestile z veljavnimi, ki bodo čim bolj ustrezale namenu sporazuma. To velja tudi za morebitne pravne praznine v sporazumu.

? Datum: 26. 02. 2013
? Podpisi:
• Schilling Treuhand GmbH
• Livit Management GmbH
• BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 14. Dec 2025 at 22:15

1055 ogledov

Ali policija in kraljica postopkov- tožilstvo že od 3. novembra skrivata pravega morilca – koga imate za bedake?!
Spoštovani neodvisni in strokovni instituciji, policija in kraljica postopkov – tožilstvo, koga imate v tej državi za popolne bedake?!Še enkrat se je izkazalo, da policija in tožilstvo tudi v tem primeru delujeta v interesu nekoga drugega.Postavlja se povsem logično vprašanje: zakaj policija ni takoj po dogodku pridržala vseh potencialnih osumljencev? Po osnovni kriminalistični logiki bi morali takoj po dogodku zbrati izjave vseh šestindvajsetih prič.Če je pet izmed teh prič že v prvih dveh dneh ves čas podajalo enake izjave, identične tistim, ki so jih kasneje ponovile v fazi sodne preiskave, se je treba vprašati: kaj sta v tem času počela policija in kraljica postopkov – tožilstvo?Do objave našega članka ključni domnevni resnični osumljenec za umor še vedno ni bil prijet. Zakaj se obe instituciji obnašata, kot da ne vesta, kaj počneta? Naj vam razkrijem skrivnost, spoštovani državljani: ker je to informacijo 3. novembra 2025 javno objavil Mitja Kunstelj, avtor bloga Mikstone.Ker Mikstone, Prava, Nova24TV, Demokracija, Domovina in drugi alternativni mediji za slovensko policijo in tožilstvo očitno veljamo za manj vredne. Če bi namreč isti podatek objavil zgolj eden izmed tako imenovanih etabliranih MSM-medijev, bi domnevni resnični osumljenec za umor danes že sedel v priporu.Verjetno bi spremljali prizore iz Prevzgojnega doma Radeče, kjer naj bi ta domnevni osumljenec že prestajal kazen zaradi preteklih kaznivih dejanj. Prav tisti vikend naj bi imel dovoljen izhod. A o tem osrednji mediji niso poročali. Koga varujejo? Zakaj se tega ni domislila niti ekipa oddaje Tarča?Mi se zgolj sprašujemo. Nobenega izmed osrednjih medijev ne obtožujemo, ker o domnevnem resničnem osumljencu niso poročali že od 3. novembra, ko je bila informacija javno dostopna. Morda so čakali na »uradno« zgodbo, da so sedaj lahko zapisali ime domnevnega osumljenca.Ali pa so namenoma molčali dovolj dolgo, da je imel čas pobegniti ali uničiti oblačila in druge ključne dokaze.Pet relevantnih prič ima na sodišču bistveno večjo težo kot enaindvajset zmedenih prič, ki ne vedo, kdo je bil storilec. To so idealni pogoji, da vsak osumljenec na koncu postopka izpade nedolžen – bodisi zaradi dokaznega kaosa bodisi zaradi procesnih napak, storjenih s strani policije in tožilstva.Včasih Balkanski bojevnik, letos zadeva Bazenar. Tudi Jurkovič bo dobil odškodnino.Stara zgodba.Vi, spoštovani predstavniki policije in kraljice postopkov, imate realno še 24 ur časa, da aretirate domnevnega resničnega osumljenca in prenehate z norčevanjem iz slovenskih državljanov.Preiskava umora Aleša Šutarja se vse bolj spreminja v napeto kriminalko v slogu Netflixovih serij. Ob koncu prve sezone smo doživeli šok: policija in tožilstvo sta prijela napačnega osumljenca. Sledi druga sezona – lov na resničnega storilca. Z novimi preobrati in razkritji, predvsem pa z vprašanjem: zakaj policija in tožilstvo takoj po dogodku nista aretirala vseh domnevnih osumljencev?V našem članku z naslovom V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca? smo zapisali, da po družbenih omrežjih kroži fotografija domnevnega osumljenca, vendar policija identitete še ni potrdila. Kmalu zatem so tudi drugi mediji poročali, da je policija aretirala osebo, ki se je v delu javnosti pojavljala kot osumljenec.Že ob objavi našega članka pa so do nas prihajale informacije, da sta policija in tožilstvo priprla napačnega človeka. To je javno zapisal tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je navedel, da so nekatere priče policijo in tožilstvo že takoj po umoru opozarjale, da gre za napačnega osumljenca.Kar je bilo sedaj »uradno« plasirano prek enega izmed osrednjih medijev, je bilo v javnosti znano že od 3. novembra 2025. Morda se komu zdi to paranoično, a bodimo realni: slovenska policija in tožilstvo spremljata praktično vsak članek, ki se ju neposredno ali posredno dotika.Kdo je bil prvi, ki je to razkril javnosti? Mitja Kunstelj, avtor bloga Mikstone. Ne glede na to, da je tudi do nas kdaj kritičen, je v članku z naslovom Zločin in kazen? Ko histerija megli razum, je zavora pametna poteza. Ne bo se več streljalo v zrak, ko Musarca leti s Falconom. zapisal naslednje:Tretji november 2025 je Mitja Kunstelj v svojem blogu Mikstone javno napisal ime in priimek resničnega domnevnega osumljenca za umor Šutarja. Zakaj ga do danes še nista policija in kraljica postopkov-tožilstvo procesirala? (Foto: Posnetek zaslona- Mikstone)Zanimivo je, o čem je kasneje pisal Dnevnik v članku z naslovom Zaplet v sodni preiskavi: kdo je usodno udaril Aleša Šutarja? objavljen dne 10.12.2025. :Inserti iz članka v Dnevniku iz dne 10.12.2025, kjer so objavili pričevanja nekaterih prič v sodni preiskavi v primeru Šutar. Zakaj policija in tožilstvo še do sedaj nista ukrepali? (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)Kar je pri vsem skupaj najbolj povedno: dva povsem različna medija sta prišla do istih zaključkov. Kunstelj verjetno s pomočjo virov, Dnevnik pa prek »uradne« zgodbe, v kateriso ključno vlogo odigrale nekatere priče v fazi sodne preiskave.Mi pa se po zdravi kmečki pameti sprašujemo: kaj sta policija in tožilstvo počela od 3. novembra dalje, da nista prijela še drugega domnevnega osumljenca? Iz koga se norčujeta?Ključna informacija, ki že dlje časa kroži v javnosti, je, da naj bi bil domnevni morilec mladoleten. Dnevnik pa zdaj poroča, da je ta oseba že polnoletna in stara približno dvajset let. Domnevno se pojavlja tudi na fotografiji skupaj s prvotno osumljenim, ob njegovem odhodu iz pripora.Ali se bo policija in kraljica postopkov-tožilstvo končno odpeljala do Prevzgojnega doma v Radečah, ali se resnični domnevni osumljenec za umor Šutarja še vedno tam nahaja kot prebivalec. To bi morali preveriti že vsaj od tretjega novembra! (Foto: Posnetek zaslona-Prevzgojni dom Radeče)Po informacijah, ki krožijo v javnosti, naj bi se rekonstrukcija dogodka odvila takole: umorjeni je prišel na kraj dogodka in ni mirno čakal na sina. Po izjavah prič je glasno nagovarjal zbrano množico pred lokalom in jih pozival, naj se razidejo. Med tem je iz lokala pristopil domnevni resnični storilec, naredil krog okoli množice in z močnim udarcem ubil človeka, ki je skušal umiriti situacijo.Zato se znova sprašujemo: zakaj policija in tožilstvo proti tej osebi ne ukrepata že od 3. novembra? Vse bolj se utrjuje vtis, da so bile ključne napake v preiskavi storjene zavestno. Od Balkanskega bojevnika do letošnjega Bazenarja se ponavlja isti vzorec: procesne napake, dolgotrajni postopki, oprostilne sodbe in odškodnine.Dokler v tej državi ne bo temeljite analize, ilustracije in reorganizacije kraljice postopkov – tožilstva –, se ne bo spremenilo nič. Neformalne kriminalne odvetniške združbe bodo lahko nemoteno delovale naprej, policija pa bo kljub morebitni strokovnosti ostajala nemočna. Zgodba umora Aleša Šutarja je zgolj še ena v nizu, ki kaže na sistemski problem pravne države v Republiki Sloveniji.Luka Perš

Wed, 26. Nov 2025 at 15:30

2226 ogledov

Popravek na popravek
Polka Bošković v skladu z določili Zakona o medijih zahtevam objavo popravka na popravek izjave Marka Odlazka z naslednjo vsebino: “Polka Boškovič in Marko Odlazek sva bila partnerja v zasebnem življenju od 2016 do 2023. V okviru družinske pomoči sem mu tudi vodila posle, kar ni v nasprotju z Zakonom o notariatu. Javnost naju je dojemala kot zunajzakonska partnerja, kar potrjujejo številne priče in drugi neizpodbitni dokazi. Izjemno sem presenečena, da je Marko Odlazek na sodišču zaprisežen kot stranka, da je dolžan govoriti resnico izpovedal, da je tudi v letih, ko sva bila skupaj, imel več partneric, več ljubic in več žensk za priložnostni sex. To njegovo priznanje promiskuitetnega načina življenja ga postavlja na laž glede zatrjevanja na sodišču, da zaradi novinarskih objav o najinem partnerstvu trpijo njegova čast, dobro ime, otroci in vnuki.”Torek, dne 25.11.2025 ob 20:15OBJAVA POPRAVKAObjavljamo popravek in prikaz nasprotnih dejstev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 117/2025 z dne 9.9.2025 zaradi članka z naslovom Marko Odlazek in »jadralna ekipa« GZS tožijo novinarja Luko Perša za 70,000,00 EUR! objavljen dne 15.2.2024 v spletnem mediju Prava.si in sicer se glasi:»Marko Odlazek nikoli ni bil partner Polke Bošković v zasebnem življenju, ker s svojo sedanjo partnerico že od leta 2014 dalje živi v zunajzakonski skupnosti. Polka Bošković tudi ni nikoli vodila poslov Marku Odlazku, saj poslov notar po Zakonu o notariatu strankam sploh ne sme voditi. O tem sodišče ni odločilo.«Uredil in objavil Luka Perš

Mon, 10. Nov 2025 at 10:52

3586 ogledov

Dogodek v Novem mestu je SLOVENSKI ENAJSTI SEPTEMBER! ADIJO SVOBODA! VSE V IMENU VARNOSTI IN VOJNE PROTI KRIMINALU!!!
Imeli smo prav. Naš občutek ob umoru Novomeščana Aleša Šutarja nas ni varal. Ta dogodek je v naši družbi povzročil točko preloma – turning point. Občutek nas tudi ni varal, ko smo napovedali nedeljske jutranje odstop(e) treh ministrov. Dva sta odstopila, eden pa je pripravljen na medijsko-politično bitko. Bomo videli, kako dolgo bo vztrajal. Kot kaže, smo imeli prav tudi pri marsičem drugem, kar smo napovedali v naših člankih Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!??? in V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca? objavljenih takoj po tragediji, ki je pretresla večino državljanov naše države.Foto: Prava.siZgodilo se je tisto, kar se je potihem že dlje časa pričakovalo. Varnostna problematika na določenih delih Slovenije je eskalirala do te mere, da je večina institucij priznala poraz. V zadnjih letih se je na to težavo vztrajno opozarjalo, vendar so – od trenutne vlade do odgovornih institucij – pri reševanju problema odpovedali.Del večinskega prebivalstva je že v preteklosti resno opozarjal na nevarno stanje in zbral celo 30 tisoč podpisov, a tudi to ni pomagalo. Moral se je zgoditi dogodek, da so se odgovorni končno prebudili. Že dva tedna poslušamo različna pojasnila, zakaj so institucije pri svojem delu odpovedale.Foto: Prava.siZakaj so bile neuspešne, si lahko vsakodnevno preberete na Instagram profilu Vsi smo lahko Aco. Zadeva je veliko resnejša, kot se zdi na prvi pogled. Ob prebiranju zgodb posameznikov in posameznic, ki delajo na kritičnih varnostnih območjih – v socialnih zavodih, enotah finančne uprave, policiji (predvsem kriminalisti in specialne enote, ne prometni policisti), šolah itd. – dobimo občutek, da za manjši del prebivalstva ne veljajo več običajna pravila družbenega sobivanja. Kot da bi na določenih področjih še vedno veljala pravila srednjega veka.Na Instagram profilu so verjetno do sedaj objavili že več kot tristo zgodb, ki govorijo o varnostni problematiki na določenih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- Vsi smo lahko Aco)Objave na profilu Vsi smo lahko Aco razkrivajo ravno to. Mikrodel prebivalstva se dobesedno požvižga na pravila, ki jih večina v družbi spoštuje, hkrati pa je pripravljen svoj način življenja braniti z vsemi sredstvi – tudi na kriminalen način. Izigravanje zakonodaje zaradi finančne koristi je in ostaja kriminal.Vojna proti kriminalu je tudi odpoved določenim človekovim pravicam. To je jasno povedal predsednik dr. Robert Golob. Smo Slovenci pripravljeni na svojo verzijo enajsti september? (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV SLO, Bobo)Zaposleni na terenu, ki se s temi razmerami dnevno soočajo, opozarjajo na isto: država jih je zatajila. Ker ni zagotovila pogojev, da bi lahko varno in strokovno opravljali svoje delo, se je situacija razvila tako daleč, da je ta “mikrodel” družbe prevzel nadzor nad okoljem in celo nad ljudmi, ki bi morali tam vzdrževati red. Ti zaposleni se počutijo ogrožene do te mere, da svojih nalog ne morejo več zakonito opravljati.Množica protestnikov zahteva spremembe, ker se počutijo varnostno ogrožene na območjih, kjer živijo zaradi popolne odpovedi države in njenih institucij na področju varnostne, socialne in šolske politike. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)Mnogi so bili zaradi svojih opozoril označeni za rasiste, ksenofobe, šoviniste, sovražnike etničnih manjšin, populiste, fašiste. A slej ko prej pride trenutek, ko realnost potrka na vrata – in to se je zdaj zgodilo.Množica je več ali manj mirno in po demokratični poti zahtevala spremembe na področju problematike, na katero opozarjajo že več let. (Foto: Posnetek zaslona-MMC RTV SLO, Bobo)Problematika, ob kateri smo se leta 2006 ob gledanju oddaje Piramida še zabavali, je postala resna grožnja slovenski nacionalni varnosti. Zdaj smo prišli do točke, ko vrnitve nazaj več ni. Z demokratičnimi pristopi se je opozarjalo na nevzdržno stanje zaradi naraščajočega kriminala v določenih delih države, vendar neuspešno.Kaj pomeni, da določen del prebivalstva ogroža kriminal? To pomeni, da se ljudje ne počutijo več varne. Tisti, ki so odgovorni za nastalo situacijo, trdijo, da jih je država pustila na cedilu – da so nemočni.Dogodek v Novem mestu je sprožil točko preloma, kjer je določena problematika pričela vplivati že na slovensko nacionalno varnost na nekaterih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)Zato državljani zdaj zahtevamo eno osnovno stvar: varnost. To je popolnoma legitimna in razumljiva zahteva. Ne glede na prepričanja si vsak izmed nas želi živeti v miru, imeti spoštljive odnose s sosedi in občutiti razumevanje v svojem okolju.Na določenih območjih Slovenije so bili prebivalci že dlje časa izpostavljeni kriminalnim dejanjem, ki so postopoma spodkopala njihovo zaupanje v državo. Čeprav so opozarjali na svojo ogroženost, so od oblasti prejemali sporočilo, da je država nemočna. S tem so odgovorni pošiljali nevaren signal, da se določena kriminalna dejanja tolerirajo in ne kaznujejo. To se je dogajalo – vse do usodnega dogodka v Novem mestu.Zdaj smo dosegli točko preloma. Vsaka družba se prej ali slej znajde pred preizkušnjo, ko se del državljanov pripravljen odreči lastnim pravicam v zameno za občutek varnosti. Tako smo se znašli na začetku vojne proti kriminalu.A v vojni proti kriminalu človekove pravice pogosto odpadejo. Država zdaj od večinskega prebivalstva pričakuje solidarnost z ljudmi, ki so na nekaterih območjih vsakodnevno izpostavljeni kriminalni realnosti – in to v imenu ponovne vzpostavitve reda, discipline in »normalnih« odnosov.Toda jasno mora biti: ko se odpovemo pravicam zaradi varnosti, se te pravice redko kdaj vrnejo. Ne glede na obljube, da bo to le začasno, morda eno do tri leta, zgodovina kaže drugače.Zato je ključno vprašanje:Ali bomo zaradi porasta kriminala in nove “vojne proti kriminalu” res pripravljeni žrtvovati del svojih človekovih pravic – in to v imenu državotvornosti, varnosti ter stabilnosti?Dolgoletni prvi obraz nevladnih organizacij združenih v Glas ljudstva Jaša Jenull razkriva, da ne bo moral nihče proti novim spremembam na področju socialne, šolske, vzgojne, represivne politike vložiti zahtevo za referendum. Slovenski enajsti september je rojen. Foto: Posnetek zaslona- Jaša Jenull)Dogajanje pred našimi očmi spominja na zgodbo enajstega septembra. Vsaka država, ki je od takrat doživela svoj “11. september”, je temeljno spremenila svojo varnostno politiko. Od Norveške do Nove Zelandije, od Beljaka do Novega mesta – vedno pride trenutek, ko se družba mora odločiti:Varnejši svet ali svoboden svet?Luka Perš

Sun, 26. Oct 2025 at 14:46

7362 ogledov

V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca?
Po tragičnem dogodku v Novem mestu sta danes svoj odstop že ponudila notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Odziv obeh koalicijskih partnerjev – Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov – je bil hiter, zato se v političnih krogih pojavljajo pričakovanja, da bi lahko podobno ravnal tudi predstavnik Levice, minister Luka Mesec.Zaradi tragičnega dogodka je premier dr. Robert Golob sprejel odstop ministrov za pravosodje in notranje zadeve, Andreje Katič in Boštjana Poklukarja. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)Mesec v aktualni vladi vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki med drugim pokriva tudi področje socialne integracije. Glede na naravo dogodka nekateri menijo, da bi moral kot odgovorna oseba razmisliti o prevzemu politične odgovornosti. Drugi pa opozarjajo, da ministrstvo za delo pri tovrstnih primerih nima neposrednih pristojnosti in da bi moral biti odziv usmerjen predvsem v izboljšanje sistemskih rešitev.Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)Medtem so se na družbenih omrežjih že pojavile nepotrjene informacije o domnevnem storilcu. Vendar policija teh navedb še ni uradno potrdila, zato se čaka na uradno izjavo preiskovalnih organov, ki bo razjasnila okoliščine primera in identiteto osumljenca.To je ime domnevnega morilca, ki se pojavlja na družbenem omrežju X. (Foto: Posnetek zaslona- X)Dogodek je sprožil številne razprave o odgovornosti državnih institucij in učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje varnosti ter socialne vključenosti. Vlada je napovedala, da bo po zaključku preiskave sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnje.Luka Perš

Sun, 26. Oct 2025 at 07:27

11123 ogledov

Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!???
V zadnjem obdobju smo v slovenski javnosti lahko spremljali vse večje konflikte med delom romske skupnosti na območju nekaterih dolenjskih občin ter območjem občine Kočevje – največje občine po površini v državi.Vse kaže, da je vrag vzel šalo. Tisto, kar se je dolgo le tiho slutilo, je žal pripeljalo do enega najbolj tragičnih dogodkov letošnjega leta. Kot so poročali na portalu Moja Dolenjska, ekskluzivno pa je smrt razkril spletni medij Domovina, je štiridesetletni natakar Aleš Šutar iz novomeškega lokala Pri Vodnjaku na Glavnem trgu umrl zaradi posledic hudega fizičnega napada, ki naj bi ga nad njim izvedli mlajši pripadniki ene izmed dolenjskih romskih skupnosti.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaZakaj je umrl? Ker se je kot odgovoren oče odzval klicu svojega sina, ki ga je poklical v stiski, da ne more mirno zapustiti prizorišča, saj mu je manjša skupina mladih fantov romske skupnosti grozila s fizičnim nasiljem. Možno je tudi, da je imel pokojni novomeški natakar z napadalci v preteklosti že stik na svojem delovnem mestu. Več informacij o okoliščinah tragičnega dogodka bo verjetno v prihodnjih dneh podala novomeška policija.V zadnjih mesecih je bilo v Državnem zboru vloženih več pobud in zakonskih predlogov, ki so želeli institucionalno nasloviti romsko problematiko na Dolenjskem in Kočevskem. A poslanci sedanje, samooklicano progresivne vladajoče koalicije so vse predloge zavrnili. Zdaj se je zgodilo najhujše. Policija je svoje delo opravila profesionalno in hitro prijela osumljenca.Umrli Aleš Šutar-Aco. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Smrt novomeškega natakarja Aleša Šutarja predstavlja prelomnico (turning point) v razumevanju in obravnavi romske problematike na območju Dolenjske in Kočevja. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba si je predolgo zatiskala oči. Nekdo bo moral v tej zadevi prevzeti politično odgovornost. Prvi na seznamu bi morali biti ministri Boštjan Poklukar, Andreja Katič in Luka Mesec.Morda pa se bo ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada končno prebudila iz svojih »progresivnih sanj« in začela sprejemati konkretne ukrepe, ki jih od nje že dolgo pričakujejo prebivalci Dolenjske in Kočevskega območja.To je točka preloma, na kateri bi lahko politična levica izgubila prihodnje volitve. Kajti progresivna drža brez realnih rešitev ostaja le utopija. Ob tem pa velja poudariti: tudi pripadniki romske skupnosti bodo morali sami znotraj svojih vrst zagotoviti red in spoštovanje skupnih pravil, zlasti na območjih, kjer so napetosti že dolgo prisotne.Če se lahko večinsko prebivalstvo v Prekmurju z Romi uspešno razume in sobiva že več kot pet desetletij, potem bi bilo mogoče podobno sožitje doseči tudi na Dolenjskem in Kočevskem. To pomeni, da tam obstaja globlji, dolgotrajnejši konflikt, ki se ga politika doslej ni lotila iskreno in sistemsko.Aleš Šutar. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Upajmo, da se bodo tudi v teh skupnostih končno vzpostavili odnosi, kot jih poznamo v Prekmurju – odnosi spoštovanja, sožitja in medsebojnega razumevanja.Če pa se ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada, zaslepljena z ideološko »globalistično« in »woke« miselnostjo, ne bo streznila in pogledala resnici v oči, bo to točka preloma, na kateri bo izgubila prihodnje parlamentarne volitve. Čas je za resno ukrepanje.Luka Perš

Sun, 19. Oct 2025 at 13:40

4344 ogledov

POLICIJSKI ZAPISNIKI- URADNA ZASLIŠANJA: Razkrivamo NOVE DOKUMENTE v zadevi BIA SEPARATIONS!! Štrancarjeva ekipa NE LAŽE!!!
V našem mediju smo med drugim predstavili slovenski javnosti zgodbo o domoljubnem podjetniku iz Ajdovščine Aleša Štrancarja. Kot smo opazili, je v preteklem mesecu bil Štrancar deležen prekomerne medijske pozornosti osrednjih slovenskih medijev. Ob najavi našega članka z naslovom DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA , da bomo predstavili serijo dokumentov, je sledil verjetno tri tedenski medijski pogrom zaradi vsebine enega tvita, ki ga je delil Štrancar na svojem profilu na X. Sledila je objava naše trilogije člankov o Alešu Štrancarju z naslovi I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji , II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO in III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica! in glej ga zlomka, spet se je zgodil režiran medijski pogrom v osrednjih medijih na njegovo delo. Aleš Štrancar pa predstavlja težavo za sile vzporednega mehanizma, saj je eden redkih uspešnih podjetnikov v Sloveniji, ki se uklanja njihovim političnim in poslovnim interesom.Foto: Posnetek zaslona-NecenzuriranoKo smo nazadnje pisali o podjetju Bia Separations, smo tudi zapisali, da nismo mogli vseh dokumentov in celotnega zgodbe objaviti v treh delih. Zato vam tokrat predstavljamo vsebino uradnih policijskih zaznamkov Republike Avstrije, kjer je več kot očitno, da so hoteli Štrancarja in njegovo ekipo dobesedno finančno uničiti, še preden bi podjetje Bia Separations doseglo svojo vrednost na trgu.To se je tudi izkazalo v letu 2020, ko je Štrancar prodal podjetje nemškemu Santoriousu za 360 milijonov evrov. Sam pa je povedal, da bi moral takšno podjetje realno prodati po trikratni vrednosti, kot ga je prodal je povedal v intervjuju v oddaji Ura resnice voditelja Bojana Požarja. Aleš Štrancar in njegova najožja ekipa so ves čas verjeli, da jim bo uspelo. A pot do uspeha je bila trnova in še zdaj je mnogo preprek. Zaradi tega popolnoma razumemo javno nastopanje Štrancarja. Takrat, ko je bil v najhujših težavah je bil sam in takrat mu ni pomagal nihče. Aleš Štrancar predstavlja težavo za večinsko vzporedno mehanistično tranzicijsko politično gospodarsko omrežje. Gre za enega redkih javnih oseb, ki je v svojih izjavah večkrat kritičen do levega političnega pola, ob tem pa tudi ne molči, če si po njegovem mnenju kakšno kritično besedo zasluži tudi politična desnica v naši državi. Ob tem pa je za omrežje vzporednega mehanizma naredil še eno »bogokletno« dejanje. Že to, da si upa v Sloveniji postavljati jumbo plakate z domoljubno vsebino ali pa s kritičnimi zapisi do sedanje vlade, je za young in old boyse preveč. Ob tem pa si še upa biti lastnik dveh medijev- Domovina in Info360.Ampak zdaj vam bomo predstavili še enkrat nekatera dejstva, ki so jih izpostavili Aleš Štrancar, dr. Alfred Matzka in Zochbauer Emmerich . Kot si boste lahko ogledali na koncu članka je bil Štrancarjev del ekipe podvržen ves čas silam spornega avstrijskega špekulativnega kapitala, ki je hotelo uspešno slovensko podjetje poslovno uničiti.Foto: Prava.siKo je skupina slovenskih znanstvenikov leta 1998 ustanovila BIA Separations d.o.o., je šlo za klasično zgodbo pionirjev. Dr. Aleš Štrancar in njegova ekipa so razvijali prebojno monolitno tehnologijo za čiščenje biomolekul, njihova vizija pa je segala daleč čez slovenske meje. To je bila znanstvena zgodba, zgrajena na znanju, predanosti in upanju. Nihče od njih si ni predstavljal, da bo njihovo podjetje čez desetletje ujeto v finančno past, ki jo bo mojstrsko spletel nekdo, ki z znanostjo ni imel nobene povezave.Leto 2007 je bilo prelomno. V podjetje vstopi Josef Schroll, avstrijski poslovnež, ki ga ustanovitelji osebno sploh niso poznali. Njegov pogoj za investicijo je bila ustanovitev avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki naj bi imela prodajne pravice in upravljala investicije. A v resnici je šlo za prvi natančno postavljen temelj tihega prevzema. »Schrolla sem prvič videl šele ob podpisu pogodbe,« je kasneje povedal dr. Aleš Štrancar. »Ni govoril angleško, ni bilo nobenih vsebinskih pogovorov. Vse je vodil Krejs.« Dr. Franz Krejs, ki je postal finančni direktor in predsednik shareholder committeeja, je bil Schrollova desna roka in ključna figura v ozadju finančnih odločitev. Alfred Matzka je ob teh začetkih opozoril, da se mu je »zdelo nenavadno, kako malo vpogleda je imela znanstvena ekipa v finančne dogovore«, kar je bila prva rdeča luč.Od leta 2008 do 2012 je Schroll podjetju dajal posojila. Na papirju kot podpora rasti, v resnici pa kot instrument nadzora. Obrestne mere so bile visoke, pogodbe stroge, finančna odvisnost od enega človeka pa je rasla kot primež. »Vedno sem govoril, da rabimo lastniški kapital, ne samo dolgov,« je dejal Štrancar. »Toda Krejs je imel vedno zadnjo besedo.« Schroll ni želel formalnega večinskega lastništva, ampak pozicijo dejanskega lastnika brez odgovornosti, doseženo prek finančnih vzvodov. Zochbauer Emerich je kasneje opisal, da se je »že takrat v ozadju čutilo, da obstaja vzporedni center moči, ki ni imel nič z laboratorijem ali razvojem, temveč samo z denarjem«.Leta 2011 sta v podjetje vstopila strateška vlagatelja JSR Corporation in Scivax Corporation iz Japonske. Na papirju je to pomenilo svež kapital in razvojno širitev. V resnici pa so njihova sredstva služila za gašenje starih dolgov. »Japonci so mislili, da investirajo v prihodnost, v resnici so financirali preteklost,« je dejal Štrancar. Večina denarja ni končala v laboratorijih, temveč v vračilu Schrollovih posojil. Zochbauer je opozoril: »Že takrat mi je bilo čudno, da japonski denar odteka v Avstrijo. Ni šel v tehnologijo, šel je v žepe Schrolla.«Leto 2013 je prineslo eksplozijo notranjega konflikta. Štrancar je ugotovil, da je Schroll neupravičeno prejel vračilo 550.000 evrov tihega kapitala. Ko je Krejsu rekel, da je treba denar vrniti, je sledil pritisk. »Od takrat so mi začeli zapirati dostop do financ,« je povedal. Matzka je to obdobje opisal kot »odprto vojno za nadzor«. Schroll je postal dejanski center odločanja, znanstvena ekipa pa je izgubila vpliv.Marec 2015 je prinesel dogodek, ki je zaznamoval vse nadaljnje korake. V notarski pisarni Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na Dunaju je bil podpisan notarski zapis, s katerim je Schroll pridobil izvršilno zastavno pravico na deležih slovenskega podjetja. Strancar je bil prepričan, da podpisuje Term Sheet, kot mu je zagotavljal pravnik dr. Dubsky. »Nisem se zavedal, da podpisujem pogodbo, ki daje Schrollu pravico do mojega podjetja,« je dejal Štrancar.Foto: Prava.siZochbauer je opozoril, da mu je bilo »zelo čudno, da Dubsky ni nastopal kot zastopnik, ampak kot pasivni prenašalec informacij«. S tem podpisom je Schroll pridobil pravni ključ, s katerim je lahko podjetje prevzel brez soglasja soustanoviteljev.Avgusta 2015 je Schroll sprožil postopek za prevzem 75 % deležev podjetja in poskušal razrešiti Štrancarjev direktorski položaj. »Krejs mi je takrat ponujal štirikrat višjo plačo, če ‘sodelujem’,« je povedal Štrancar. »To je bila podkupnina. Rekel sem ne.« Matzka je to opisal kot hiter, usklajen manever, ki ni bil improviziran, temveč pripravljen že dolgo. Vzporedno so bili zaposleni pod pritiskom, da sprejmejo Schrollovo “lastništvo”. Leto 2016 je prineslo formalni zlom avstrijske strukture. BIA Separations GmbH je šla v stečaj, stečajni upravitelj WAGNER pa je od BIA Slovenija zahteval vračilo 1,5 milijona evrov.Štrancar je dejal: »Imel sem občutek, da je pod vplivom Schrolla. Hotel sem rešiti podjetje, a vsi pravni instrumenti so delovali proti meni.« Zochbauer pa je opozoril, da upravitelj nikoli ni izterjal 550.000 evrov, ki jih je Schroll neupravičeno prejel nazaj: »Kot da obstajajo pravila — in potem obstajajo pravila za Schrolla.«V tem obdobju je bilo podjetje finančno izčrpano, a slovenska enota je kljub vsemu preživela. Pomembno vlogo so imeli japonski vlagatelji, ki so šele po letu 2016 začeli aktivno varovati osnovno tehnologijo. »Njihov denar je bil sprva zlorabljen, a brez njihove prisotnosti podjetje verjetno ne bi preživelo,« priznava Štrancar. On sam je v zadnjih letih več časa preživel pri pravnikih kot v laboratoriju.Foto:Prava.siCeloten primer je učbeniški primer tihega prevzema prek finančnih mehanizmov. Najprej posojila namesto lastniškega kapitala, s katerimi podjetje postane odvisno. Nato notarski zapis z izvršilnim naslovom, ki omogoča prevzem brez soglasja. In nazadnje izvršba in stečaj v tujini, ki ustvarita pritisk brez dejanskega odkupa deležev. Schroll je postopoma postal gospodar podjetja, ne da bi zanj dejansko plačal.Pričevanja treh ključnih oseb razkrivajo notranjo dinamiko tega postopka. Štrancar pravi: »Nisem bil naiven. Bil sem prepričan, da razumem, kaj podpisujem. A Dubsky me je zavajal. Bil sem prepričan, da gre za Term Sheet, ne za notarski izvršilni zapis.« Matzka opozarja: »Prevzem ni bil improviziran. Bil je pripravljen že dolgo.« Zochbauer Emerich pa dodaja: »Najbolj čudno je bilo, da institucije nikoli niso odreagirale pravočasno. Kot da je Schroll igral po pravilih, ki jih drugi niso poznali.«Zgodba BIA ni zgodba o klasičnem poslovnem neuspehu. Tehnologija je bila vrhunska, proizvodnja stabilna, partnerji ugledni. Propad je bil posledica načrtnega, postopnega prenosa moči iz rok znanstvenikov v roke enega finančnega akterja. »Nisem nikoli ukradel niti centa,« je dejal Štrancar v zaključku zaslišanja. »Vse, kar sem hotel, je bilo zaščititi podjetje. A v tej igri sem bil očitno sam.« Matzka dodaja: »To ni bil spor med vlagateljem in ustanoviteljem. To je bila operacija prevzema.« Zochbauer zaključuje: »Ko so institucije reagirale, je bilo že prepozno.«Foto: Prava.siPrimer BIA razgalja sistemsko šibkost evropskih inovativnih podjetij. Znanje je dragoceno, a brez finančne in pravne zaščite ga lahko odvzamejo tisti, ki obvladujejo zakulisne mehanizme. Schrollu popoln prevzem ni uspel, a posledice so bile uničujoče: leta pravnih bojev, izgubljenega zaupanja in izčrpavanja. Zgodba BIA ostaja svarilo. V znanosti ne zmagujejo vedno tisti z najboljšimi idejami — pogosto zmagujejo tisti z najboljšimi pravniki in najtršimi finančnimi vzvodi. A kljub temu je glas znanosti preživel. In ta glas je bil — Aleš Štrancar.Zaslišanje dr. Aleš ŠtrancarFoto: Bralec Prava.siZaslišanje dr. Alfred Matzka:Foto: Bralec Prava.siZaslišanje Zochbauer Emerich:Foto: Posnetek zaslona- Prava.siLuka Perš
Teme
Avstrijskidokumenti AlešŠtrancar BiaSeparitons MichaelWagner Einstadt

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO