Bilo je pred 30 leti, 11.11.1991: Slovenija si prizadeva za izvzetje iz sankcij Evropske skupnosti proti Jugoslaviji

Uvedba gospodarskih sankcij proti Jugoslaviji, za katere se je 8. novembra v Rimu odločila Evropska skupnost, pri čemer je dvoumno dodala, da bodo iz sankcij izvzete kooperativne republike, je povzročila mrzlično politično in diplomatsko dejavnost. Predstavnik Mednarodnega Rdečega križa je pohvalil Slovenijo zaradi dobrega ravnanja s hrvaškimi begunci. V Novem mestu so se vsak dan rodili vsaj trije begunski otroci.

Predstavnik Mednarodnega Rdečega križa je pohvalil Slovenijo zaradi dobrega ravnanja s hrvaškimi begunci.

Na pot v Skandinavijo

Predsednik vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta se odpravila na petdnevno diplomatsko pot v Skandinavijo. Obiskala sta Finsko, Švedsko, Dansko in Norveško. Poleg vprašanja dvostranskih odnosov in mednarodnega priznanja mlade države je bil seveda na dnevnem redu sklep zunanjih ministrov Evropske skupnosti, ki so se 8. novembra v Rimu odločili, da uvedejo gospodarske sankcije proti Jugoslaviji, in dodali, da ukrep ne bo veljal za »kooperativne republike«. Kaj naj bi to pomenilo za Slovenijo, ki je odklanjala carinsko unijo na ozemlju nekdanje skupne države (torej skupni trg, skupna zunanjetrgovinska politika in dogovor o delitvi carin), ki jo je predlagala haaška konferenca?

Vodja slovenske delegacije v delovni komisiji za ekonomska vprašanja na haaški konferenci Igor Omerza je potrdil slovensko odklanjanje carinske unije, optimistično pa dodal, da to ne bo škodovalo Sloveniji, čeprav države, ki se združujejo v evropski povezavi, ne morejo razumeti nasprotnega procesa – razhajanja republik nekdanje Jugoslavije.

Slovenska stališča so predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, predsednik parlamenta dr. France Bučar, predsednik vlade Peterle, zunanji minister Rupel in parlamentarna komisija za mednarodne odnose pod vodstvom Matjaža Šinkovca na ločenih srečanjih razlagali tudi delegaciji britanskega parlamenta, ki je bila na obisku v Sloveniji. Šinkovec je pripomnil, da gostje težko razumejo položaj v Jugoslaviji.

Delegaciji Stranke demokratične prenove pod vodstvom dr. Cirila Ribičiča in hrvaške Stranke demokratičnih sprememb pod vodstvom Ivice Račana sta slovenske in hrvaške poglede predstavili vodilnim predstavnikom italijanskih levih strank v Rimu. Zavzeli sta se za aktivnejšo vlogo evropske levice za ustavitev vojne na Hrvaškem in mednarodno priznanje obeh republik.

K previdnosti in strokovnosti odzivov na rimske sklepe o sankcijah je domačo vlado povabil Svet za zunanjo politiko »vlade v senci« pod vodstvom Boruta Pahorja.

Na manjšinsko problematiko v Italiji in slovensko-italijanske odnose pa je zunanjega ministra Rupla opozorila delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta.

Hrvaški begunci

Število hrvaških beguncev je v Sloveniji naraščalo. Občino Novo mesto, kjer jih je bilo 1.900, je obiskal predstavnik Mednarodnega komiteja Rdečega križa iz Ženeve Paul Loosli. Pohvalil je Slovenijo, ker jim nudi večjo pomoč od tiste, ki jo terjajo mednarodni standardi.

V novomeški bolnišnici so se vsak dan rodili vsaj trije otroci hrvaških begunk.

Vračanje nacionaliziranega premoženja in delitvena bilanca

Vlada je razpravljala o vračanju nacionaliziranega premoženja. Sprejela je tudi merila za upravljanje nepremičnin, ki so bile last Jugoslovanske armade. Na tiskovni konferenci je obrambni minister Janez Janša poudaril, da Slovenija ne bo čakala v nedogled na delitveno bilanco, temveč bo začela uporabljati omenjene nepremičnine. V mestnih središčih naj bi ne imeli več vojaških objektov, temveč le pisarne. Glede delitve tega premoženja pa je na svoja pričakovanja glasno opozarjala tudi občina Ljubljana.

Konec jezikoslovnega projekta

Po več kot dveh desetletjih so pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti s 5. knjigo dokončali projekt Slovarja slovenskega knjižnega jezika in ga predstavili javnosti. Slovesnosti v Ljubljani so se udeležili tudi ministra dr. Andrej Capuder in dr. Peter Tancig, član predsedstva Slovenije akademik Ciril Zlobec in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar.

Avtor: Ivo Jevnikar

Vir: gov.si