Bilo je pred 30 leti, 15. septembra 1991: Pot do mednarodnega priznanja Slovenije posuta s številnimi trni

Ob koncu dvodnevnega sestanka v Benetkah sta italijanski in nemški zunanji minister predlagala umik jugoslovanske armade (JA) iz Hrvaške, kjer se je vojna zaostrovala in vedno bolj zaposlovala evropsko politiko. Neposredne posledice je na tretjo septembrsko nedeljo zaradi zaprtja zračnega prostora čutila tudi Slovenija. Naša diplomacija je medtem krepila prizadevanja za mednarodno priznanje in čimprejšnji odmik od kaotičnega Balkana. Doma je bilo slišati veliko kritik Demosove vlade na nedeljskem pikniku »prenoviteljev«, kjer so nekdanji komunistični veljaki izražali zaskrbljenost zaradi sprememb lastninske zakonodaje, ki bi lahko ogrozila stare gospodarske monopole.

Gianni de Michelis, italijanski zunanji minister je v Benetkah organiziral nemško-italijansko konferenco o Jugoslaviji | Avtor Gorup de Besanez/Wikipedia

Konference, protesti in izjave o Jugoslaviji

V nedeljo se je v Benetkah končala dvodnevna nemško-italijanska konferenca o Jugoslaviji. Zunanja ministra obeh držav Gianni de Michelis in Hans-Dietrich Genscher sta obtožila JA za stopnjevanje spopadov in zahtevala njen umik iz Hrvaške. Skupno izjavo je podprlo tudi slovensko zunanje ministrstvo, ki je poudarilo, da bi mednarodno priznanje Republike Slovenije in Republike Hrvaške ključno pripomoglo k stabilizaciji razmer.

Zahtevo po mednarodnem priznanju obeh republik je glasno zahtevalo tudi dva tisoč predvsem hrvaških demonstrantov, ki so se zbrali pred kanclerjevim uradom na Dunaju in kritizirali neodločno in dvoumno politiko predsedujočega svetu ministrov ES van den Broeka. Shoda so se udeležili tudi predstavniki vseh avstrijskih parlamentarnih strank in bolj ali manj odločno izrazili podporo mednarodnemu priznanju Slovenije in Hrvaške. Najpomembnejši slovenski zaveznik v takratni avstrijski politiki je bil njihov zunanji minister dr. Alois Mock, ki je prav tako podprl skupno izjavo nemškega in italijanskega kolega v Benetkah ter podčrtal predvsem zahtevo po vrnitvi JA v vojašnice in napotitvi opazovalcev ES v Jugoslavijo.

Hans-Dietrich Genscher je vodil nemško delegacijo na konferenci v Benetkah (fotografija je iz časa vojne za Slovenijo, ko je prispel v Beljak in se tam srečal s slovenskim vodstvom) | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Težave v zraku

Zaradi zaostrovanja spopadov v bližini slovenske meje (zračni napad na športno letališče v Varaždinu, helikopterski in letalski preleti Zagreba) in prekinitev dobave električne energije hrvaški prestolnici je zvezna uprava za kontrolo letenja zaprla zračni prostor na področju območne kontrole letenja v Zagrebu, ki je zajemal Slovenijo, Hrvaško in BIH. Kot razlog za zaprtje so navedli »tehnične razloge«. Adria Airways je takoj po dogodku z brniškega letališča evakuirala štiri letala in do nadaljnjega opravljala svoje polete z letališča v Celovcu. 

Levičarska trojica, Golubič, Jakič in Kocijančič je aktivno riušila vlado Lojzeta Peterleta. Na skli manjkata dva ključna prekucniuka, Milan Kučan in Ciril Ribičič

Prenoviteljski piknik

Stranka demokratične prenove (nekdanja Zveza komunistov Slovenije) je v Opatjem selu organizirala piknik, na katerem so govorniki kritizirali Demosovo vlado in zahtevali predčasne volitve. Predsednik SDP Ciril Ribičič je vladi očital, da se ukvarja s »popravljanjem zgodovine in sprehajanjem po tujini«. Kot govornik na političnem pikniku je spregovoril tudi Milan Kučan, ki je v  tistih dneh večkrat omenjal politične delitve, sovražnosti in nestrpnosti, do katerih naj bi prihajalo ob sprejemanju nove lastninske zakonodaje. Vprašanje lastninjenja in privatizacije je poleg vprašanja denacionalizacije postalo osrednja politična tema. 

Avtor: Jurij Pavel Emeršič

Vir: gov.si