Bilo je pred 30 leti, 4.9.1991: Vojna v Jugoslaviji, Slovenija izločena iz jugoslovanskega monetarnega sistema

V Haagu in Pragi je potekalo zasedanje o usodi Jugoslavije in potrditvi prihajajoče mirovne konference. Obenem pa je Srbija uresničevala svoje načrte o veliki Srbiji, saj je popolnoma odrezala Slavonijo od Hrvaške. Hrvaški zunanji minister je tako dejal: »Hvala za dosedanjo podporo Evrope. Toda, ali bodo čakali da okupatorska vojska zasede Zagreb in da pade 100.000 ljudi, da bi nato mednarodno priznali samostojni državi Slovenijo in Hrvaško?«

Banka Slovenije. | Avtor Banka Slovenije

V Haagu zasedanje ministrov Evropske skupnosti o dogajanju v Jugoslaviji

Zunanji ministri, ki so zasedali v Haagu, so pod pritiskom Italije in Francije pospešili začetek mirovne konference o Jugoslaviji, ki naj bi potekala v naslednjih dneh. Poleg tega so se dogovorili, da bo koordinator konference nekdanji britanski zunanji minister lord Peter Carrington.

V Jugoslaviji naj bi število opazovalcev narastlo na 200 opazovalcev poleg 150 spremljajočega osebja. Pozvali so k doslednemu spoštovanju prekinitve ognja. Konferenci naj bi predsedoval nizozemski zunanji minister Hans van den Broek. Izraženo je bilo tudi upanje, da bi lahko ob pozitivnem razpletu konference sprostili nujno humanitarno pomoč v višini nekaj več kot milijona dolarjev. Slednje je nemški zunanji minister Genscher pospremil z besedami, da pomeni pozitiven razplet razrešitev v skladu z mirovnimi pobudami Evropske skupnosti, saj »nihče nima namena financirati Jugoslovanske armade.«

Skoraj istočasno pa je potekalo tudi srečanje visokih predstavnikov KVSE v Pragi, kjer so sprejeli tri resolucije, ki v svojem bistvu potrjujejo sklepe iz Haaga. Zahtevali so prekinitev ognja in spoštovanje dogovora iz prvega septembra. Poudarili so, da je potrebno najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse v Jugoslaviji. Pozvali so tudi k popolni prepovedi izvoza orožja v Jugoslavijo.

Slovenija še vedno izločena iz jugoslovanskega monetarnega sistema

Odlok sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je, kljub drugačnim pričakovanjem, ostal v veljavi. To je med drugim pomenilo, da slovenski monetarni sistem nima dostopa do dinarske gotovine in deviznega trga. Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, je komentiral, da Slovenija želi spoštovati brionski sporazum in tako ostati v enotnem monetarnem sistemu med moratorijem, ne glede na odlok guvernerjev. Guvernerji NBJ pa so vztrajali, da se jih brionski dogovor ne tiče. Na seji so celo seznanili udeležence s stališči ustavnega sodišča Jugoslavije, ki je nekatere člene zakona o Banki Slovenije razglasilo za neustavne. Tako je večina guvernerjev zahtevala, naj Slovenija razveljavi ali zamrzne zakon o Banki Slovenije.

Obenem se je po Sloveniji v teh dneh razširila vesta, da ima Jugoslovanska armada očitno dostop do denarja tudi v Sloveniji, kljub zamrznitvi monetarnega prometa. Tako naj bi iz Beograda z vojaškimi helikopterji v Slovenijo pošiljali novo natiskane bankovce za 1000 dinarjev ter tako zadostili potrebe vojaštva po denarju. Na podlagi posebnih seznamov naj bi vojaške osebe redno prejemale ta sredstva.

France Arhar je medtem v intervjuju za časnik Delo pojasnil, da je odločitev guvernerjev potrditev statusa quo in da obe banki, tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem, nemoteno delujeta. » Odlok tako pravzaprav ni prinesel želenega rezultata,« je dejal guverner Banke Slovenije.

Predsednika Kučan zavrnil udeležbo na seji predsedstva SFRJ

Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić je za 5. september sklical sejo predsedstva Jugoslavije. V skladu z dogovorom naj bi obravnavali osnutek dogovora o politični prihodnosti jugoslovanske skupnosti. Izrecna zahteva skupščine Republike Slovenije je bila, da je zagotovljen mir pogoj za sporazumno in demokratično rešitev jugoslovanske krize. Predsednik Kučan je to zahtevo upošteval in se tako naj ne bi udeležil napovedane seje.

Pripravil: Martin Nahtigal

vir: gov.si