DUTB s prenosom nepremičnin eks ladjedelnice Izola dokončno razblinil sanje Janeza Zemljariča o mega turističnem projektu

Na četrtkovi seji je Upravni odbor DUTB sprejel sklep, s katerim vladi predlaga prenos lastništva nepremičnin Ladjedelnice Izola na državo. Na območju nekdanje ladjedelnice bi uredili prostore za potrebe vojske, policije, uprav za pomorstvo ter za zaščito in reševanje, agencije za okolje in inšpektorata, so sporočili iz DUTB. S tem so se v DUTB, d. d., odzvali pobudi Ministrstva za obrambo, da gre za nepremičnino na izjemni lokaciji, ki bi dejansko lahko zadovoljila potrebe prej navedenih državnih organov, zato je ustavila prodajni postopek in na podlagi sklepa Vlade RS navedeno nepremičnino prenesla v last Republike Slovenije. Tako bo območje bivše Ladjedelnice Izola, gre za kakih 42 tisoč kvadratnih metrov stavbnih zemljišč, ostalo v državni lasti, lokalni skupnosti pa se bodo s tem zagotovila tudi nova delovna mesta. 

Foto: posnetek zaslona obala Izola

DUTB je kompleks Ladjedelnica Izola, ki v naravi predstavlja komunalno opremljena zemljišča, na katerih so starejši ladjedelniški in industrijski objekti, primerni za rušenje, nazadnje prodajala po izklicni ceni devet milijonov evrov. Za elektronsko dražbo za kompleks po izklicni ceni 6,61 milijona evrov, ki je bila napovedana v začetku lanskega leta, ni bilo prijav.

Za tiste, ki imajo slabški zgodovinski spomin, samo sporočilo za javnost ne pomeni veliko. V resnici je DUTB s tem sklepom dokončno razblinil sanje Janeza Zemljariča o izgradnji mega turistično navtičnega kompleksa na prostoru nekdanje izolske ladjedelnice. Tako čez palec naj bi bila naložba vredna kakih 300 milijonov evrov. Zgodba sega desetletje nazaj, ko je bivši šef Udbe in še vedno siva eminenca tranzicijskega omrežja Milana Kučana, prek svojega podjetja za poslovno svetovanje Eti-par ustanovil družbo Projekt Obala Izola.

Proslula trojka #necenzurirano, ko še ni bila v lasti in posesti medijske greznice smetarsko medijskega tajkuna Martina Odlazka, je Zemljaričevih naložbenih sanjah v Izoli razkrila številne povezave s firmami z vprašljivim slovesom. Med drugim R Mercuri, ki je v lastni nemške družbe AR Force, za katerim stoji Andrej Rauter iz Bistrice ob Sotli, sicer tudi lastnik družbe AR Plane, pravno in poslovno svetovanje, na katerega smo naleteli v zgodbah o propadu 100 milijonskega Zadar projekta v "režiji" NKBM in takrat odgovorne za rizične naložbe Cvetke Žirovnik.

Andrej Rautner slovi kot poslovnež z dobrimi zvezami v "starih" gradbenih, političnih in obveščevalnih krogih v državah nekdanje Jugoslavije. Njegov svak Nicholas Oman je eden od akterjev orožarskih afer iz obdobja osamosvajanja Slovenije, so zapisali v #necenzurirano. Odkupoval je tudi terjatve v podjetjih, ki so bila na robu stečaja, recimo v SCT, kjer je imel prste poleg tudi Marjan Piskar, pobudnik propadlega Zadar projekta. Iz stečajne mase je Rauter odkupil lastniški delež v novomeškem Begradu. Zanimivo, Rautnerjev AR Plane je v zadnjih letih pisal pravna mnenja, namenjena obrambi nekdanjega prvega moža Darsa Matjaža Kneza (2015) in direktorja Gen Energije Martina Novšaka. V spopadu menedžerjev Rigelnikovega ACH pa pomagal taboru Sonje Gole.

Rauterjeve in Zemljaričeve poti so se 2010 križale prav pri projektu Urbana prenova Izola. Gotovo ni šlo za naključje, kajti Rauter je par let nazaj na tem prostoru kupil zemljišče, ki je sodilo v integralni projekt Zemljaričevega projekta, izgradnje kompleksa elitnih hotelov in apartmajev ter nove marine. Za izvedbo investicije naj bi Projekt obala Izola iz stečajne mase pokupil gradbinca Kraški zidar in Konstruktor, na velenjski Vegrad Hilde Tovšak več ni mogel računati, ker je končal v stečaju, seveda s kreditom NKBM in Gorenjske banke, šlo naj bi skupaj za 40 milijonov evrov. 

Zemljaričev projekt v Izoli je ostal le pri načrtih in velikem apetitu, ker mu tudi intenzivno lobiranje pri ministru za gospodarstvo v Cerarjevi vladi Zdravku Počivalšku ni prineslo naklonjenosti, pa tudi občina Izola ni želela spremeniti podrobni prostorski načrt za kompleks nekdanje Ladjedelnice Izola.

Pred petimi leti je po hitre postopku v likvidaciji končalo Zemljaričevo podjetje Projekt Obala Izola, Rautner oziroma njegova družba R Mercuri kot manjši upnik Kraškega zidarja tik pred stečajem tega gradbinca vpisalo "plombo" na njegov delež v Urbani prenovi Izola. S tem ga je zaščitilo pred preostalimi upniki. 

Janez Zemljarič je skupaj s Tonetom Ropom marca 2019 pri notarju Mirku Košaku podpisal listino o ustanovitvi družbe Carantanium

Zemljarič se je torej umaknil, novim gradbeno investicijskim projektom naproti, v katere se je aktivno vključil tudi nekdanji predsednik vlade Tone Rop, Rautner oziroma njegov R Mercuri iz Bistrice ob Sotli pa je začel "piti kri" županu občine Izola Danilu Markočiču. Tik pred božičnimi prazniki 2018 je namreč na mizo dobil sklep višjega sodišča, po katerem mora Rauterjevi družbi R Mercuri iz Bistrice ob Sotli plačati skoraj dva milijona evrov odškodnine, ker naj bi s tem, ko ni spremenilo odloka o podrobnem prostorskem načrtu družbi povzročilo za 2 miijona evrov gospodarske škode. Zanimivo, odškodninsko tožbo je sprva višje sodišče zavrglo, skep vrhovnega sodišča pa je občino Izola spravil v skoraj nemogoč položaj, saj so ji s sodim skepom blokirali transakcijski račun, s čimer je bilo ogroženo izplačilo plač zaposlenim.

Zanimivo, da je sodišče "nasedlo" Rautnerjevim argumentom, da je imel kupca za svoj košček zemljišča in to kar v hrvaškem tajkunu Jaku Andabaku, ki sicer  lastniško obvladuje hotelirsko družbo Lucidus. Pogodbo o prodaji zemljišč naj bi menda podpisala že leta 2007 in to za 3 milijone evrov kupnine. Kaže, da je sodišče "tem argumentom" nasedlo, čeprav je vsa zadeva smrdela na fiktivne pogodbe, kajti v tem času je Andabakovo podjetje plavalo v izgubah, pa tudi sicer kot delniška družba ni nikjer objavila namero o nakupu nepremičnin v Izoli.

Z družbo R Mercuri so imeli opravka tudi organi pregona sosednje Hrvaške. Tamkajšnja policija naj bi po informacijah #necenzurirano nanjo naletela med preiskavo hudodelske združbe, ki je v državi utajevala davke pri preprodaji avtomobilov visokega cenovnega razreda. V dveh letih ji je uspelo uvoziti 80 vozil, skupaj vrednih več kot štiri milijone evrov. Ljudje, vpleteni v združbo, naj bi po ugotovitvah hrvaških organov upravljali okrog dvajset podjetji v Sloveniji.

Ker se je moral R Mercuri pod nosom obrisati za načrtovan milijonski dobiček pri prodaji, se je z odškodnisko tožbo lotil občine Izola, ker ni spremenila odloka o prepovedi gradnje na območju nekdanje ladjedelnice Izola.  

b.c.