Pri Romanu Leljaku šef KPK Robert Šumi znova dokazal, kako izostren čut pri kršitvah integritete ima pri "naših" in "vaših"

"Ponosen sem in to bi storil še enkrat," je v odzivu na pravnomočni sklep Šumijeve KPK, ki ga je spoznala za "krivega" pri kršenju integritete, pred dnevi izjavil župan občine Radenci Roman Leljak. Zgodba sega v leto 2020, ko ga je Šumijevi KPK ovadila "zastopnica določene gospodarske družbe," ki ima sedež v občini Radenci, ker naj bi od nje zahteval, da umakne svoje prijave na razpise občine Radenci. KPK je pred dnevi sprejel sklep, da je Roman Leljak kot župan z nedovoljenimi sredstvi (MMS sporočili in osebno) onemogočal njeno legalno pravico sodelovanja v postopkih javnega naročanja in s tem kršil integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Sedež gradbeništva GMW, foto bralci Sobotainfo

Sklep Šumijeve KPK je postal pravnomočen, ker Leljak ni sprožil upravnega spora zoper njene ugotovitve. Pospremil ga je le s stavkom: "Ponosen sem in to bi storil še enkrat!" O sklepu KPK so seveda na poročali in to s pravcato privoščljivostjo levičarski mediji, Odlazkova trobila od Kopra do Murske Sobote. Nihče med temi pa ni obelodanil ozadje razlogov, zakaj je župan Roman Leljak odgovorni osebi gospodarske družbe zavrnil sodelovanje na javnem razpisu občine Radenci.  

Gre za družinsko gradbeno firmo GMV iz Turjancev pri Radencih, ki z 10 milijoni evrov letne realizacije sodi med tri najmočnejše gradbene družbe v Pokrajini ob Muri. Lastniško jo obvladujeta Branko in Petra Weindorfer, slednja je tudi direktorica družbe. Župan Leljak ji je preprosto povedal, da se na  razpise občine naj ne prijavlja vse dotlej, dokler za njeno babico, ki jo je imela v domu za ostarele, stroške plačuje občina. “V občini Radenci nas je 5200 občanov. Vsi dobimo glavarino 620 evrov in ne vem, zakaj bi vsi občani plačevali za babico družine, ki je tako premožna in spada med bogatejše družine v Sloveniji,” pravi Leljak, ki vztraja pri svoji odločitvi.

Po Leljakovih besedah družina Weindorfer občini Radenci dolguje 20.000 evrov za plačevanje domske oskrbe, državi pa 15.000 evrov za socialno pomoč, ki jo je, kot pravi župan, na žalost v tej državi dobila mama tako bogate družine. 

Šumijev KPK v sklepu ugotavlja, da je Leljak ravnal na neprimeren oz. nelegalen način ter svojo župansko funkcijo uporabil v nasprotju s pričakovanim etičnim delovanjem, pravno dopustnimi cilji, vezanimi na javnonaročniška načela, ter s tem kršil integriteto.

Mi pa sprašujemo Roberta Šumija, prvega med borci proti kurupciji, če se mu zdi prav iz etičnih razlogov povsem normalno, da država oziroma občina plačujejo stroške oskrbe nekomu, ki sodi med premožnejše v Sloveniji, ker gre vseeno za socialne korektive, namenjene ljudem s slabšim gmotnim položajem. Šumi je pač dokazal, kako izostren čut ima, ko je govora o "naših" in "vaših," ko je govora o kršitvah integritete.

Družina, lastniki gradbeništva GMW, bi lahko za svojo babico stroške bivanja v DSO mirne duše poravnala, ne pa da so njene stroške skušali prevaliti na občino in državo! So pa vse glasnejše govorice, da naj bi Weindorferji sedež družbe iz občine Radenci preselili v Gornjo Radgono.

b.c.