RTV Slovenija: številke razkrivajo precej bolj zapleteno finančno sliko, kot jo prikazuje uprava!!! Grozi STEČAJ??

Finančna zgodba Radiotelevizije Slovenija je v zadnjih dneh dobila novo, zaskrbljujoče poglavje. Državna zakladnica je javnemu zavodu namesto pričakovanih 12 milijonov evrov odobrila le 9,5 milijona evrov kratkoročnega financiranja. Nastala je 2,5-milijonska likvidnostna vrzel. Uprava pod vodstvom Natalije Gorščak je sicer zagotovila, da so julijske plače in honorarji varni, hkrati pa priznala, da bo morala manjkajoča sredstva poiskati drugje – pri komercialnih bankah, kjer so obresti višje. Civilna iniciativa Aktivni državljani samostojne Slovenije (CI ADSS) je zato odprla radikalnejše vprašanje: ali finančne težave RTV Slovenija že pomenijo insolventnost in ali bi bilo treba razmišljati celo o stečajnem postopku.

Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV Slovenija in najbolj odgovorna oseba za sedanji položaj RTV Slovenija. Podpiši pogodbo Nataša!. (Foto: Posnetek zaslona- Svet24)

Ob tem pa ne smemo pozabiti, kdo je NAJBOLJ ODGOVOREN za nastalo situacijo? To je sedanja uprava pod vodstvom Natalije Gorščak. Kje pa ste videli, da bi se državni milijoni podeljevali brez podpisanih pogodb? Ne glede na vse, tudi v naši državi obstajajo neki standardi. Ob koncu Golobove vlade, ki je sprejela RTV naklonjeni zakon o financiranju glasbenih vsebin in skupin narodnostnih skupin bi morala Gorščakova v imenu RTV Slovenije podpisati pogodbo z Uradom za narodnosti. A tega niso storili, ker so mislili, da jim pogodbe ni treba podpisati, ker jim znesek avtomatsko pripada po zakonu

To je vodstveni kader v javnem podjetju v letu 2026! Zdaj, ko jim grozi insolventnost, morebiti tudi stečaj je Gorščakova obljubila, da bo podpisala pogodbo. Vendar se vprašajmo, ali bo ta denar rešil vse finančne nakopičene težave RTV Slovenija. Ob vsako dnevnem živciranju naroda, ki ga izvaja dobršni del informativnega programa RTV Slovenija si ustvarjajo še dodatno medvedjo uslugo. Bomo videli, kako se bo ljudstvo odločilo o plačilu prispevka RTV Slovenije v bližnji prihodnosti.

Goran Forbici, predsednik Sveta RTV Slovenija. Namesto, da bi skrbel nadzor nad upravo poziva zaposlene na proteste proti sedanji vladi. (Foto: Posnetek zaslona-Info360)

Glede na strokovno analizo izvedeno s pomočjo umetne inteligence pa je za smrt RTV Slovenija kriva dejansko najbolj prejšnja Golobova vlada. RTV Slovenija je v preteklih letih ustvarjala večinoma podobne letne prihodke. Vendar, ker je Golobova vlada dvignila plače v javnem sektorju in uvedla še božičnico so stroški dela dobesedno eksplodirali. To jasno nakazujejo podatki v letu 2025, za leto 2026 pa bo samo še huje.

Ne pozabite spoštovani državljani na besede nekdanje dolgoletne voditeljice Tednika Jelene Aščič zapisane v spletnem mediju Info360:

»»Govori se, da ne bo denarja za plače, od kod pa potem denar za nagrajevanje po 400, 500, 900 evrov mesečno nekaterim izbrancem, ki so 'naši'?«

»Nikakor ne morem razumeti vašega destruktivnega ravnanja. Saj ga vi tudi ne, taki pač ste. Prosim, da na tablo pred vhodom dodate napis Greznica RTV Slo. Ker to je.«

»Kdo pa zadnja tri leta (v času vodstev Zvezdana Martića in Natalije Gorščak, op. p.) koplje grob RTV-ju in tlakuje pot v propad? Svet delavcev tiho, svet tiho, sindikati tiho. Če bi bil kdo drug v 4. nadstropju (prostori uprave), bi že stali na pločniku, saj to vsi vemo, kaj ne da. Pa se delamo, da cesar ni nag. Dvojna merila par excellence.«

Besede Jelene Aščič o sedanjem vodstvu RTV Slovenija. (Foto: Posnetek zaslona-Info360)

Kaj pravijo številke?

Po pregledu javno dostopnih računovodskih podatkov – izkazov poslovanja, bilanc stanja in kazalnikov za obdobje 2021–2025 – je mogoče ugotoviti nekaj bistveno pomembnejšega. RTV Slovenija ni mogoče preprosto označiti za insolventno. Njena finančna struktura pa kaže na resno in strukturno likvidnostno ranljivost, visoko odvisnost od javnega denarja ter jasno neskladje med rastjo prihodkov in rastjo stroškov dela. In prav tukaj se začne prava zgodba.

Slika je ustvarjena s pomočjo umetne inteligence. (Foto: Prava.si)

Najprej je treba popraviti eno pogosto ponavljajočo se trditev. Leta 2025 RTV ni poslovala z izgubo. Ustvarila je 158,04 milijona evrov celotnih prihodkov in 154,40 milijona evrov odhodkov, kar pomeni presežek prihodkov nad odhodki v višini 3,64 milijona evrov oziroma približno 3,55 milijona evrov po upoštevanju davka.

Leta 2022 je zavod praktično poslovala okoli ničle, leta 2023 je ustvarila približno 7 milijonov primanjkljaja, leta 2024 približno 2,06 milijona, leta 2025 pa ponovno presežek. Trditev o šestmilijonski izgubi v letu 2025 teh podatkov ne potrjuje.

Če pa seštejemo rezultate od leta 2022 do 2025, dobimo približno 5,32 milijona evrov kumulativnega negativnega rezultata. Z vključenim letom 2021, ko je bil izkazan primanjkljaj okoli 4,74 milijona, je kumulativni rezultat obdobja 2021–2025 približno 10,07 milijona evrov v minusu. Problem torej ni enoletna izguba 2025. Problem je, da je zavod v petih letih akumuliral okoli deset milijonov evrov negativnega rezultata.

Foto: Posnetek zaslona- EBONITETE.SI

Še bolj zanimivo postane, ko pogledamo rast prihodkov. Od leta 2022 do 2025 so se prihodki povečali s 137,9 na 158,0 milijona evrov – približno 14,6 odstotka oziroma skoraj 20,2 milijona evrov več. Leta 2025 so bili prihodki najvišji v prikazanem petletnem obdobju. Finančnih težav zato ni mogoče preprosto razložiti z argumentom, da RTV nima dovolj prihodkov. Prihodki so se povečali.

Zato je treba pogledati drugo stran enačbe. Stroški dela so se v istem obdobju povečali bistveno hitreje. Leta 2022 so znašali 78,54 milijona, leta 2025 pa že 96,61 milijona evrov – rast za približno 18,1 milijona oziroma 23 odstotkov. Leta 2025 so stroški dela predstavljali okoli 61 do 62,6 odstotka vseh prihodkov oziroma odhodkov.

Foto: Posnetek zaslona-EBONITETE.SI

Za plače in nadomestila je zavod namenil približno 78,87 milijona, za prispevke za socialno varnost pa dodatnih 13,16 milijona. Več kot šest od vsakih desetih evrov prihodkov odpade na stroške dela.Še bolj poveden je podatek o številu zaposlenih. Povprečno število zaposlenih, preračunano na delovne ure, se je zmanjšalo z 2.108 leta 2021 na 1.932 leta 2025 – za 176 ljudi oziroma približno 8,3 odstotka.

Hkrati pa se je strošek dela na zaposlenega povečal z okoli 38.590 evrov na približno 50.005 evrov, kar pomeni rast za skoraj 30 odstotkov. Manj ljudi, bistveno višji strošek na glavo. Del rasti je mogoče pojasniti s plačno reformo, inflacijo, napredovanji in kolektivnimi pogodbami. Uprava pa mora znati pojasniti, kako bo ta trend dolgoročno financirala. Pravi alarm pa se skriva v likvidnosti.

Foto: Posnetek zaslona-EBONITETE.SI

Konec leta 2025 je imela RTV 17,74 milijona evrov kratkoročnih sredstev in 25,45 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. Kratkoročni koeficient likvidnosti je znašal 0,70. Za vsak 1 evro kratkoročnih obveznosti je imel zavod približno 0,70 evra kratkoročnih sredstev. Gibanje je zaskrbljujoče: leta 2021 je bil koeficient 0,92, leta 2022 0,91, leta 2023 0,70, leta 2024 0,75 in leta 2025 ponovno 0,70.

Likvidnost se v zadnjih letih ni izboljšala. Denarna sredstva na računu so konec leta znašala le okoli 6,53 milijona evrov – približno četrtino kratkoročnih obveznosti.To pojasni, zakaj je odločitev zakladnice o zmanjšanju kredita tako boleča. Zavod lahko izkaže računovodski presežek, hkrati pa nima dovolj denarja za tekoče obveznosti.

Prihodki so lahko knjiženi, denar pa še ni pritekel. Zato je kredit potreben tudi takrat, ko letni rezultat ni negativen. To ni protislovje – to je klasična razlika med računovodskim rezultatom in denarnim tokom.Dodatno težo daje razčlenitev na javno in tržno dejavnost. Javna dejavnost je leta 2025 ustvarila 128,89 milijona evrov prihodkov in 145,17 milijona evrov odhodkov, kar pomeni primanjkljaj 16,27 milijona evrov.

Tržna in nejavna dejavnost sta ustvarili okoli 19,91 milijona presežka, ki je pokril luknjo javne službe in prinesel skupni pozitivni rezultat. RTV-prispevek je prispeval 109,14 milijona evrov oziroma okoli 69 odstotkov vseh prihodkov. Javni zavod je torej odvisen predvsem od javnega denarja. Tržni del pokriva luknjo javne službe – a to ni trajnostni model, če se stroški dela še naprej povečujejo hitreje od stabilnih virov.

Bilančna slika potrjuje ranljivost. Skupna sredstva so padla z 78 milijonov leta 2022 na 70,40 milijona leta 2025. Od tega je bilo 52,46 milijona dolgoročnih sredstev (približno 74,5 odstotka) in le 17,74 milijona kratkoročnih. 70 milijonov bilančnih sredstev ni 70 milijonov razpoložljivega denarja. Velik del predstavlja dolgoročno premoženje – opremo in infrastrukturo. Argument, da RTV ne more imeti likvidnostnih težav, ker ima 70 milijonov premoženja, je računovodsko napačen.

Foto: Posnetek zaslona-EBONITETE.SI

Lahko imaš veliko premoženja in hkrati težave s plačevanjem tekočih obveznosti.ROA je leta 2025 dosegel +5,28 odstotka, koeficient celotne gospodarnosti pa 1,02. Formalni preobrat je bil, a likvidnostni problem ostaja nerešen.Ali je RTV že insolventna? Na podlagi razpoložljivih podatkov ne.

Kazalnik likvidnosti 0,70, potreba po kratkoročnem zadolževanju in večletni kumulativni primanjkljaj so resni opozorilni znaki. Ne dokazujejo pa avtomatično insolventnosti po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Konec leta 2025 zavod ni imel večjih kratkoročnih kreditnih obveznosti in je imel 6,53 milijona denarja na računu.

Strokovno je govoriti o resni likvidnostni ranljivosti in strukturnem neravnovesju, ne o že dokazani insolventnosti.Največji problem ni to, da je leto 2025 prineslo izgubo – ni je. Problem je kombinacija visokih in rastočih stroškov dela, ki rastejo hitreje od prihodkov, nizke likvidnosti, negativnega obratnega kapitala, strukturnega minusa javne službe v višini 16,27 milijona, odvisnosti od premostitvenega financiranja in kumulativno negativnega rezultata v petih letih.

Foto: Posnetek zaslona-EBONITETE.SI

Če RTV leta 2025 ustvari 3,64 milijona presežka, zakaj je kratkoročni koeficient likvidnosti samo 0,70 in zakaj potrebuje milijonsko kratkoročno zadolževanje? To je vprašanje, na katerega mora uprava odgovoriti s konkretnimi številkami in sanacijskim načrtom. Ste sposobni podati odgovor, spoštovana predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak?

Luka Perš