Nehote smo na spletni aplikaciji ERAR opazili na prvi pogled malce čudni bančni transakciji med Občino Dobrovnik in Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik. Tako smo opazili, da sta se dne 20. aprila 2022 zgodili dve transakciji med obema dejavnikoma. Skoraj 500 tisoč evrov nakazanih s strani madžarske narodne skupnosti v Dobrovniku občini Dobrovnik. Kot so nam pojasnili na občini Dobrovnik, gre za pridobljena sredstva za obnovo kulturnega doma v Dobrovniku. (Foto: Erar)Znesek v višini več kot 120 tisoč evrov nakazan iz strani Občine Dobrovnik madžarski narodni skupnosti v Dobrovniku. (Foto: Erar)Tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik nakazala občini Dobrovnik po javno objavljenih podatkih na Eraru 496.118,47 EUR, občina Dobrovnik pa je isti dan nakazala omenjeni organizaciji 128.425,75 EUR.Kljub temu, da so nas do prišle informacije, da naj bi se s takšno finančno operacijo reševalo likvidnostne težave občine Dobrovnik, a se nam je porodil močan dvom. Zato smo se s vprašanji obrnili na občino Dobrovnik. Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Dobrovnik)Kot so nam odgovorili, sta se obe transakciji zgodili zaradi obnove kulturniškega doma v Dobrovniku. Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik je bila uspešna pri pridobitvi sredstev na razpisu Bethlen Gábor s strani Republike Madžarske, kjer so nastopali v vlogi financerka zadevne investicije, občina pa kot investitorka izvaja navedeno investicijo. Občina Dobrovnik pa nam je pojasnila, da nakazani znesek z njihove strani v višini več kot 120 tisoč evrov Madžarski samoupravni narodni skupnosti občine Dobrovnik pa gre le za izpolnjevanje Pogodbe o sofinanciranju, sklenjene med občino in madžarsko samoupravno narodno skupnostjo.Prenova kulturnega doma v Dobrovniku. (Foto: Posnetek zaslona-Lendavainfo)V nadaljevanju si lahko preberete celotni odgovor občine Dobrovnik:Občina Dobrovnik je sredstva za delovanje Madžarske samoupravne narodne skupnosti občine Dobrovnik v višini 128.425,75 EUR nakazala na podlagi Pogodbe o sofinanciranju, sklenjene med občino in madžarsko samoupravno narodno skupnostjo. Podlaga za sklenitev pogodbe je odločba Vlade Republike Slovenije o sofinanciranju dvojezičnosti ter uresničevanju ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti.Sredstva, zagotovljena s pogodbo o sofinanciranju, se uporabljajo strogo namensko in sicer za:- stroške delovanja sveta samoupravne narodne skupnosti, njegovih organov in strokovnih služb,- materialne stroške poslovanja in investicijsko vzdrževanje premičnega in nepremičnega premoženja, potrebnega za delovanje ali izvajanje njihovih programov, s tem da se za investicijsko vzdrževanje lahko nameni največ 30 odstotkov dodeljenih sredstev,- programske stroške, ki vključujejo lastne programe, stroške stikov z matičnim narodom in materialne stroške, v skladu z letnim programom sveta občinske samoupravne narodne skupnosti, če to ni v nasprotju z zakonom.Madžarska samoupravna narodna skupnost je za izvedbo investicije Občini Dobrovnik nakazala sredstva v višini 496.118,47 EUR na podlagi Sporazuma o sodelovanju pri obnovi kulturnega doma v Dobrovniku.Madžarska samoupravna narodna skupnost je sredstva za obnovo Kulturnega doma v Dobrovniku pridobila na razpisu »Bethlen Gábor« s strani Republike Madžarske, Občina Dobrovnik pa se je v projekt vključila kot lastnica nepremičnine, ki je predmet sofinanciranja, torej Kulturnega doma Dobrovnik, pri čemer je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Dobrovnik financerka zadevne investicije, občina pa kot investitorka izvaja navedeno investicijo.Glede na navedeno gre torej za povsem različne namene porabe sredstev ter za različne vire pridobitve sredstev.Vedno smo pripravljeni odgovoriti na novinarska vprašanja, ki prispevajo k transparentnosti delovanja javnih subjektov.V prihodnje pa vas prosimo, da vaša vprašanja postavite brez namigovanj, saj s tem ne prispevate k sami svobodi izražanja in izvajanju pravice do informacij javnega značaja.Luka Perš

V Budimpešti se je včeraj odvilo XVIII. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Kot predsednica slovenskega dela mešane komisije je zasedanju sopredsedovala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, madžarsko delegacijo pa je vodil Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino. Čeprav naj bi se mešana komisija sestajala letno, je bilo zadnje zasedanje zaradi epidemioloških in drugih okoliščin leta 2017. dr. Helena Jaklitsch in Ferenc Kalmárn med podpisom zapisnika | Avtor Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Slovenija in Madžarska sta v 30 letih od sprejema sporazuma uresničili kar nekaj ukrepov z namenom izboljšanja položaja slovenske in madžarske narodne manjšine, velik napredek pa je bil storjen tudi v zadnjih mesecih, ko sta državi sprejeli in podpisali več pomembnih dogovorov in sporazumov. Slovenija zagotavlja visoko stopnjo varstva obema avtohtonima narodnima manjšinama ter je tako pomemben zgled. Ministrica je uvodoma izpostavila zgledno sodelovanje obeh držav na področju varovanja narodnostnih manjšin z ugotovitvijo, da se je položaj slovenske narodne manjšine v Porabju v zadnjem desetletju izboljšal, še vedno pa ostaja razlika v ravni zagotavljanja pravic, politične zastopanosti in financiranja slovenske manjšine na Madžarskem v primerjavi z madžarsko narodno skupnostjo v Prekmurju. Prav v luči dobrih odnosov je ministrica izrazila nelagodje ob nedavni izjavi madžarskega državnega sekretarja za narodno politiko v povezavi z državno mejo in izvajanjem dvojezičnega šolstva, ki vsekakor ne odražajo resničnega stanja in so sporne tudi z vidika spoštovanja teritorialne integritete in suverenosti, ki se med dvema prijateljskima državama nedvomno pričakuje. Svoj uvodni pozdrav je ministrica zaključila v spodbudni luči s prepričanjem, »da smo danes vsi tukaj z najboljšimi nameni in željami, da se bodo na današnjem zasedanju naredili novi koraki v dobro obeh manjšin«. V osrednjem delu je komisija na seji, ki je, kljub zahtevnim usklajevanjem, potekala zelo konstruktivno, pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenski del mešane komisije je pri tem izpostavil potrebo sprejetja takšnih priporočil, ki bodo v dobrobit obeh narodnih skupnosti, ki tudi med seboj sicer zelo dobro sodelujeta, in bodo zagotovila primerljivo raven pravic in materialnih pogojev za delovanje narodnih skupnosti na obeh straneh meje. Posebna skrb je bila izražena za zagotovitev ustreznega izobraževanja v slovenskem jeziku ter dviga ravni uporabe slovenskega jezika in vidne dvojezičnosti v Porabju na primerljivo raven s tisto, ki je zagotovljena za madžarsko narodno skupnost v Prekmurju. Zavzeli so se za večjo  finančno podporo Radiu Monošter ter investicijam. Zahtevno, vendar uspešno srečanje se je zaključilo s slovesnim podpisom zapisnika. Ministrica se je zahvalila ministrskemu komisarju za konstruktiven in tudi prijateljski odnos, ki ga je bilo moč čutiti, obema delegacijama pa za trud in intenzivno delo ter vse skupaj že sedaj povabila na naslednje srečanje v Slovenijo. 

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je ta konec tedna na obisku pri rojakih v Nemčiji. Prvi dan obiska je bil namenjen slovenski skupnosti v Frankfurtu, zvečer pa je obiskala tudi Slovensko katoliško misijo v Berlinu. V nadaljevanju dneva se je ministrica dr. Jaklitsch sestala s predstavniki slovenskega društva SAVA Frankfurt in učiteljico slovenščine Brigito Lovenjak-Avtor Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Svoj obisk v Frankfurtu je pričela s pogovorom s patrom Andrejem Kochom, ki je po zaprtju slovenske katoliške misije prevzel skrb za pastoralno oskrbo Slovencev v Frankfurtu. P. Koch je sicer eden od treh poljskih duhovnikov, ki delujejo v poljski župniji Frankfurt, pred tem pa je nekaj let deloval v Sloveniji, v Frankolovem, kjer se je tudi naučil slovenščino. Ministrica je ob pogovoru s patrom izpostavila pomembnost njegovega dela in se mu zahvalila za pripravljenost povezovanja Slovencev. Sledilo je srečanje s člani slovenske katoliške skupnosti Frankfurt. V prijetnem pogovoru so predstavili svoje aktivnosti, pa tudi skrbi. Kljub temu, da je bila slovenska katoliška misija v začetku leta 2021 razpuščena, se Slovenci zbirajo pri slovenskem bogoslužju vsako prvo in drugo nedeljo v mesecu. Člani skupnosti so izrazili željo, da bi kljub zaprtju katoliške misije našli pot, da bi ostali povezani in svojo skupnost še povečali. Med pogovorom so se spomnili svojega odhoda iz domovine in takratnega ločevanja staršev in otrok zaradi dela. Prisotni so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini in sočutje do beguncev, ki prihajajo v Nemčijo. V nadaljevanju dneva se je ministrica dr. Jaklitsch sestala s predstavniki slovenskega društva SAVA Frankfurt in učiteljico slovenščine Brigito Lovenjak, ki je zaposlena na Evropski šoli Frankfurt, a v prostorih društva poučuje tudi dopolnili pouk slovenskega jezika in kulture, ki ga obiskuje okoli dvajset otrok in odraslih. Na pogovoru so odprli več aktualnih tem, poudarek pa je bil na organizaciji 50. obletnice, ki jo društvo letos praznuje. Ministrica je zbrane spodbudila, da naj ne čakajo na čas, ko bodo lahko organizirali množična srečanja, temveč naj poiščejo različne priložnosti za srečevanja, saj je bistvo društvenega življenje povezovanje in sodelovanje med Slovenci. Zato je pozdravila vse delo v smeri povečanja društvenih aktivnosti in sodelovanja s šolo dopolnilnega pouka slovenščine ter slovensko katoliško skupnostjo v Frankfurtu. Prvi dan obiska je ministrica zaključila v Berlinu. Udeležila se je slovenske svete maše, ki jo je vodil Izidor Pečovnik, med Slovenci v Berlinu zelo priljubljen slovenski duhovnik, ki že več kot četrt stoletja skrbi zanje. Za glasbeno obogatitev bogoslužja so poskrbeli slovenski glasbeniki, ki študirajo ali delajo v Berlinu. Po sveti maši je sledilo srečanje, ki so ga sooblikovali tudi otroci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. S pesmijo in igro so predstavili svoje delo in znanje ter navdušili prisotne, ministrica pa jim je podarila lizike in svinčnike. Ministrica Jaklitscheva se je v Berlinu udeležila slovenske svete maše, ki jo je vodil Izidor Pečovnik, med Slovenci v Berlinu zelo priljubljen slovenski duhovnik, ki že več kot četrt stoletja skrbi zanje. Avtor Urad za Slovence v zamejstvu V Berlinu se je ministrici dr. Jaklitsch pridružil tudi veleposlanik Republike Slovenije v Berlinu gospod Franci But, ki je v uvodnem pozdravu izrazil skupno zadovoljstvo vseh Slovencev v Berlinu ob obisku ministrice ter na kratko predstavil aktivnosti skupnosti. Gospod Dori je ministrici in prisotnim povedal, da je slovenska katoliška skupnost ukoreninjena v Berlinu, izpostavil njen pomen za krepitev povezanosti med rojaki, ponosni pa so tudi na upodobitev škofa Slomška v cerkvi. Člani skupnosti so ponosni tudi na njihovo nogometno skupino, ki se redno udeležuje svetovnega nogometnega prvenstva slovenskih nogometnih skupin po svetu, ki ga pripravlja civilna organizacija Slovenija v svetu. Izpostavili so tudi pomen športa pri ohranjanju slovenstva v tujini. Srečanja se je udeležila tudi vodja Skice v Berlinu mag. Saša Šavel Burkart. Ministrica je na srečanju podelila tudi posebno priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v slovenski skupnosti v Berlinu ter aktivno sodelovanje v Slovenski katoliški misiji gospe Veri Gabor Ministrica je na srečanju podelila tudi posebno priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v slovenski skupnosti v Berlinu ter aktivno sodelovanje v Slovenski katoliški misiji gospe Veri Gabor. Po skupinskem slikanju se je ob sproščenem pogovoru in druženju srečanje nadaljevalo v župnijskih prostorih.

Drugi dan pri rojakih v Bosni in Hercegovini, 12. marec, se je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu srečala s predstavniki slovenskih društev iz Kaknja, Zenice in Breze, spregovorila z lektorjem slovenskega jezika na sarajevski Filozofski fakulteti ter se srečala s Slovenci v Sarajevu. Ministrico je pot najprej vodila v Kakanj, kjer se je v prostorih tamkajšnjega Slovenskega združenja meščanov "Jožef Špringer" srečala s predstavniki Združenja Slovencev Breza, Slovenskega združenja "Encijan" Zenica ter gostujočega kakanjskega društva. Njihovi začetki segajo v čas, ko so se zaradi potrebe po humanitarnem delovanju hitro povezali in organizirali z namenom izboljšanja položaja Slovencev v BiH. Duh povezovanja in sodelovanja jih spremlja še danes. V pogovoru so predstavili svoje delovanje, aktivnosti in izzive, s katerimi se soočajo. Društva slovenski jezik in kulturo ohranjajo skozi kulturne, glasbene, folklorne, športne, likovne in druge dejavnosti. Zavedajo pa se tudi povezovanja z matično domovino in iskreno čakajo trenutek, ko bodo lahko ponovno gostovali v Sloveniji. Letošnje leto je še posebej slovesno za društvo v Kaknju, sicer najstarejše neprekinjeno delujoče slovensko društvo v BiH, in združenje iz Zenice, ki praznujeta 30 let delovanja. Društvo Breza, ki je bilo včasih del kakanjskega društva, se je  formalno ustanovilo 2 leti kasneje, a vseeno bodo tudi sami letos obeležili ta visok jubilej. Ministrica dr. Jaklitsch se je vsem trem društvom iskreno zahvalila za njihov trud in zvestobo slovenstvu ter jim izrazila vso podporo pri njihovem delovanju tudi v prihodnje. Ministrica je nato opravila tudi krajši intervju za lokalno televizijo, v nadaljevanju druženja pa se je s pestrim glasbenim repertoarjem predstavilo 8 fantov 20-članskega orkestra, ki deluje v kakanjskem društvu. Ob tej priložnosti je opravila tudi pogovor z duhovnikom iz samostana Janeza Krstnika v Kraljevi Sutjeski, ki je na veliko zadovoljstvo vseh, izrazil pripravljenost za občasno izvedbo maš v slovenskem jeziku. Ministrica Jaklitscheva s sarajevskimi rojaki, | Avtor Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu V nadaljevanju je ministrica dr. Jaklitsch obisk nadaljevala v glavnem mestu Bosne in Hercegovine. V Sarajevu si je najprej ogledala razstavo nagradnega natečaja I Feel SLOVEnia v prostorih slovenskega veleposlaništva, nato pa se je sestala s  profesorjem mag. Pavlom Ocepkom, ki od oktobra 2015 na Filozofski fakulteti v Sarajevu uspešno vodi lektorat slovenskega jezika. Poudaril je dobro sodelovanje z društvom Cankar, s katerim prirejajo Festival slovenskega filma ter ministrici predstavil idejo ureditve slovenske učilnice na Filozofski fakulteti v Sarajevu.   Dan je ministrica zaključila v druženju z rojaki, ki se združujejo v Slovensko društvo Cankar Sarajevo. Društvo, ki je bilo prvič formirano že leta 1934, šteje okoli  500 rednih članov in letno pripravi okoli trideset kulturnih dogodkov. Izpostavili so dobro sodelovanje z lektoratom in ostalimi slovenskimi društvi v BiH ter izrazili hvaležnost za podporo, ki so jo deležni s strani urada. Zelo dobro sodelujejo s slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu, kar so v pogovoru večkrat izpostavili.  V društvu deluje tudi pevski zbor Camerata Slovenica, izvajajo kulinarične in likovne delavnice, načrtujejo pa tudi ustanovitev gledališke skupine. Imajo približno 5.000 knjig, ki jih trenutno zaradi prostorske stiske ne morejo ustrezno hraniti. V pogovoru so izrazili potrebo in željo, da bi v prihodnje zagotovili večje, bolj ustrezne prostore, ki bi omogočili izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti. Današnjega srečanja se je udeležila tudi učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Sarajevu, Kaknju, Zenici in Brezi Mateja Kregar, ki je opozorila na neustreznost prostorov, ki jih imajo na voljo za izvajanje pouka. Prostor za vaje pevskega zbora in pouk jim bo zato do nadaljnjega nudilo veleposlaništvo. Ob zaključku srečanja je ministrica dejala, da je pri vseh slovenskih društvih v BiH čutiti domačnost in da občuduje njihovo vztrajnost in pripravljenost prostovoljno delovati v dobro ohranjanja slovenstva. Ministrico je na obisku spremljal tudi veleposlanik Republike Slovenije v Sarajevu mag. Damijan Sedar. 

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se ta konec tedna mudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini. Prvi dan, 11. marca, je obiskala Društvo Slovencev Lipa Prijedor, si ogledala Slovenski kozolec na Lunićevi domačiji v Slatini in spregovorila s predstavniki Društva Slovencev Triglav Banja Luka. Ministrica je pot pričela pri rojakih v Prijedoru, kjer se ji je pridružil slovenski veleposlanik v BiH  Damjan Sedar. Avtor Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrica je pot pričela pri rojakih v Prijedoru. Ob tem velja izpostaviti, da je bil to prvi obisk slovenskega ministra pri slovenski skupnosti v Prijedoru. Skupaj z drugimi člani je ministrico dr. Jaklitsch sprejela predsednica Društva Slovencev Lipa Alenka Uduč. Ob prihodu so ministrico pozdravili s srčno izvedbo pesmi Ne pozabi domovine. Sledila je predstavitev projektov, ki so načrtovani v letu 2022 ter pogovor s člani društva. Tamkajšnji rojaki ohranjajo slovenstvo v okviru pevske skupine, folklorne skupine, v letošnjem letu načrtujejo snemanje televizijskih oddaj, ki bodo namenjene kulinariki, zelo aktivni so na področju čebelarstva. Radi se odpravijo na kakšen izlet, pripravijo razstavo oziroma odpotujejo na gostovanje v Slovenijo ter so aktivni na humanitarnem področju. Na lokalnem radiu dva krat mesečno pripravljajo tudi 30 minutno slovensko radijsko oddajo. Še posebej izstopajo načrti za praznovanje 25. obletnice društva v mesecu decembru, ko bodo organizirali večje praznovanje. Do konca leta jih čaka tudi nekaj izzivov, saj bodo morali zapustiti prostore, v katerih se sedaj nahajajo. Tako ministrica kot veleposlanik Damijan Sedar sta jim obljubila vso potrebno podporo za pogovore z občinskimi oblastmi glede zagotovitve novih prostorov. Ob zaključku obiska je ministrica opravila še krajši pogovor za lokalno televizijo ter slovensko radijsko oddajo. Srečanja se je udeležila tudi učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Slatini, Banja Luki in Prijedoru Barbara Goršič. V letošnjem letu bo prav njihovo društvo gostilo Srečanje šol dopolnilnega pouka Slovenskega jezika v celotni BIH, česar se še posebej veselijo. Ministrica Jaklitscheva s člani društva Banja Luka Ministrica je svoj obisk nadaljevala proti Banja Luki. Na poti se je ustavila še v Slatini, kjer so jo zelo prisrčno sprejeli Slovenci, ki živijo v Slatini in člani Društva Slovencev Triglav Banja Luka. Skupaj so si ogledali mesto, ministrico pa so tudi seznanili s pripravami na obeležitev 100-letnice prihoda Slovencev v ta kraj. Sem se je leta 1923 preselilo več primorskih družin. Med prvimi Slovenci v Slatini je bil Alojz Adamič, poljedelski strokovnjak na področju vinogradništva, sadjarstva in čebelarstva, ki se je tja priselil iz Sežane. Po njem nosi ime tudi ena od ulic v mestu. Obisk se je nadaljeval z ogledom slovenskega kozolca na Lunićevi domačiji, kjer je ministrico, veleposlanika Republike Slovenije v Sarajevu Damijana Sedarja zelo lepo sprejel in pogostil mladi gospodar Mladen z družino.  Ministrica, veleposlanik s Slovenci iz Slatine. | Avtor Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Prvi dan je ministrica dr. Jaklitsch zaključila v največjem mestu entitete Republike Srbske Banja Luki, kjer se je srečala s predstavniki enega izmed najštevilčnejših slovenskih društev v regiji. To namreč šteje več kot tisoč članov. Predsednica Društva Slovencev Triglav Banja Luka Marija Grbić je ministrici razkazala prostore društva ter predstavila društveno življenje. Društvo je dejavno na več področjih, posebno pozornost namenjajo ohranjanju slovenskega jezika, kulture in običajev. Tako imajo tudi svojo knjižnico, ki željnim slovenske besede ponuja izbor več kot dva tisoč knjig. Prepevajo v kar dveh zborih in imajo zelo veliko folklorno skupino. Skozi vse leto pripravljajo številne prireditve, še posebej so prepoznavni po Martinovanju in Slovenskih dnevih, ki jih vsako leto organizirajo v prej omenjeni bližnji Slatini. Še posebej dobro sodelujejo tudi z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela iz Novega mesta. Tudi tu so člani pevskega zbora ministrico ob zaključku srečanja pozdravili s pesmijo, v nadaljevanju večera pa so se člani zadržali v prijetnem pogovoru. Ministrica se jim je zahvalila za njihovo zvestobo pri ohranjanju slovenske kulture in jezika ter jim čestitala za uspešno delo, obenem pa jih spodbudila, da tudi v prihodnje ostajajo tako aktivno povezani z matično domovino. Ob tej priložnosti je imela ministrica tudi krajši intervju za oddajo na nacionalni televiziji, namenjeni manjšinam v Bosni in Hercegovini. 

V prijetnem in sproščenem pogovoru so študentje ministrico seznanili z izkušnjami prvega leta bivanja in učenja slovenskega jezika v Ljubljani. Ministrica je pohvalila njihovo znanje jezika in napredek, jim zagotovila podporo pri nadaljnjem izpopolnjevanju znanja maternega jezika ter izrazila pričakovanje, da bodo nadaljevali študij na eni izmed univerz v Sloveniji.  Urad Vlade Republike Slovenije z veliko naklonjenostjo podpira mlade zamejce, da se odločajo za študij v matični domovini. V tem času namreč naberejo dragocene izkušnje, spletejo prijateljstva in druge tako zasebne kot profesionalne vezi, obenem pridobijo še dodatno samozavest pri vsakodnevni rabi slovenščine. Ko se po zaključku vrnejo v svoje kraje, tako pogosto postanejo stebri in aktivni člani slovenske manjšine, ki s svojimi delom pomembno prispevajo k živem ohranjanju in krepitvi slovenstva in slovenske identitete.