Predsednik vlade Janez Janša se je danes na delovnem kosilu srečal z deželno glavarko Spodnje Avstrije mag. Johanno Mikl-Leitner. Sogovornika sta se dotaknila COVID situacije na obeh straneh meje in prioritet predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsednik vlade Janez Janša na delovnem kosilu z deželno glavarko Spodnje Avstrije mag. Johanno Mikl-Leitner | Avtor KPV
Po srečanju je predsednik vlade Janez Janša v izjavi za avstrijske medije izpostavil, da je sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo odlično. "Avstrija je praktično prvi investitor v Sloveniji, v Sloveniji deluje skoraj 1000 podjetij v avstrijski ali mešani lasti, še posebej pa smo veseli, da se veliko teh podjetij ukvarja z zeleno in digitalno transformacijo, kar je bil tudi eden od predmetov današnji pogovorov," je dejal premier in dodal, da je Slovenija pripravila obsežen načrt za zeleni in digitalni prehod, pred kratkim pa tudi ustanovila ministrstvo za digitalno preobrazbo. "Dogovorili smo se za izmenjavo izkušenj na obeh področjih," je dejal predsednik vlade.
.@JJansaSDS: Sodelovanje med in je odlično, Avstrija je praktično prvi investitor v Sloveniji. Tu deluje skoraj 1000 podjetij v ali mešani lasti, še posebej pa smo veseli, da se veliko teh podjetij ukvarja z zeleno in digitalno transformacijo.https://t.co/zJ5CQf7bFp pic.twitter.com/7WfoAlFXpA
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) August 24, 2021
Na delovnem kosilu so se sogovorniki pogovarjali tudi o aktualnih temah, vezanih na slovensko predsedstvo Svetu EU, in sicer situaciji v Afganistanu, problemih, ki izhajajo iz zelo verjetnega naslednjega migrantskega pritiska na Evropo, povezano s situacijo v Afganistanu, pa tudi drugih temah, ki so na dnevnem redu slovenskega predsedstva, še posebej zadev, ki se tičejo prihodnosti Evrope, pri čemer ravno sedaj poteka konferenca o prihodnosti Evrope, večji časovni del razprav pa pade v slovenski del vodenja Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta.
"Dotaknili smo se tudi aktualne situacije spopada s COVID-19 in posledicami. Deželni glavarki sem čestital za dobre rezultate, kar se tiče precepljenosti," je dejal predsednik vlade in dodal: "Slovenija žal še ni tam. Se pa borimo za to, da bi s čim večjo precepljenostjo preprečili najhujše posledice četrtega ali petega vala, s katerim se v Evropi v tem trenutku še vedno soočamo."
Na vprašanje avstrijskega novinarja glede slovenskih obnovljivih virov energije in partnerstva na tem področju z Avstrijo, je predsednik vlade dejal, da so podnebni cilji, ki si jih je postavila EU, in s tem Slovenija ter Avstrija zelo zahtevni. "Za Slovenijo še posebej, delež obnovljivih virov energije v nacionalni energetski bilanci Avstrije je zelo visok, v Sloveniji pa relativno nizek. Želimo si prenos dobrih praks iz Avstrije, predvsem, ko gre za čim večjo uporabo sončne in vetrne energije. To sta tudi točki, kjer si obetamo še posebej tesno sodelovanje v prihodnosti," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Na vprašanje glede NEK, pa je premier dejal, da jedrska energija predstavlja 38% slovenske energetske bilance, "torej brez te energije Slovenija ne more delovati." "Dolžina oziroma čas uporabe jedrske energije v prihodnosti pa je odvisen predvsem od tega, koliko bomo uspešni z zagotovitvijo ostalih virov energije. To je ključno vprašanje. Pri trenutni situaciji slovenska energetska bilanca brez jedrske energije ne more preživeti. Računamo pa, da bodo prihodnja leta ali desetletja prinesla tehnološke preboje in da bo to vprašanje postalo bolj enostavno," je dejal predsednik vlade in ponovno poudaril, da so obnovljivi viri energije v slovenski energetski bilanci bistveno, bistveno manjši kot v avstrijski in "smo zato v različni situaciji."
