Še en uspeh slovenskega predsedovanja Svetu EU, Hrvaška je pripravljena za vstop v schengensko območje

Ministri za notranje zadeve so soglasno podprli predlog sklepov Sveta EU o pripravljenosti Hrvaške za vstop v schengensko območje.

prava .

Slovenija

Petek, 10. December 2021 ob 17:34

Odpri galerijo

Zasedanje notranjih ministrov držav EU

Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje, so na zadnjem zasedanju v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, potrdili notranji ministri držav EU.

Minister Hojs je ša zadnjič predsedoval srečanju notranjih ministrov EU

Predsedujoči Svetu EU za notranje zadeve, slovenski minister Aleš Hojs, je ob tem dejal: »Današnja soglasna podpora je med pomembnimi dosežki slovenskega predsedstva Svetu EU na področju notranjih zadev. Naša ekipa je med predsedovanjem intenzivno usklajevala stališče Sveta, s katerim je bilo danes izraženo priznanje naši sosednji in partnerski državi Hrvaški, da je pripravljena za vstop v schengensko območje.« Odločitev je prvi formalni korak v smeri končne odločitve Sveta o širitvi schengenskega območja.

Na dnevnem redu zadnjega rednega zasedanja Sveta EU za notranje zadeve, ki ga je vodil minister Aleš Hojs, je bila tudi razprava o migracijah v povezavi s hibridnimi grožnjami in tihotapljenjem migrantov na zunanji meji EU z Belorusijo. EU se namreč že več let sooča s povečanimi migracijskimi tokovi na zunanjih mejah. Ta pojav je nedavno dosegel novo razsežnost z beloruskim hibridnim napadom na EU in z izrabo migrantov v politične namene. Hkrati pa ne smemo zanemariti drugih migracijskih izzivov na zunanjih mejah, zlasti v Sredozemlju. »S skupnimi prizadevanji EU so se migracijski tokovi iz Belorusije zmanjšali, a je pritisk na meje EU kljub temu še vedno velik. Prav tako pa potrebujemo skupen odgovor na preprečevanje stalnega porasta nedovoljenega gibanja znotraj EU, tako imenovanih sekundarnih migracij,« je bil jasen Hojs. Razprava je pokazala, s kako različnimi migracijskimi razmerami se srečujemo v EU. Ministri so poudarili, da jih moramo obravnavati enakovredno in pozvali k bolj strateškemu in odločnemu pristopu na zunanji dimenziji, pri čemer bi morala EU razviti močna partnerstva s tretjimi državami, s čimer bomo preprečili odhode iz izvornih, tretjih držav. »Pomembne so informacijske kampanje in aktivnosti na socialnih omrežjih, kar bi lahko pripomoglo k preprečevanju nezakonitih migracij v EU.« Ministri so se zavzeli tudi za učinkovito varovanje zunanje meje z močno vlogo agencij EU, upoštevaje specifične razmere posameznih držav. Prav tako pa so pozvali k nadaljnjim pogajanjem o paktu o migracijah in azilu, ki mora učinkovito obravnavati pereč problem sekundarnih migracij.

Heureux de m’entretenir avec mon homologue slovène @aleshojs afin de préparer la transition entre les présidences slovène et française du Conseil de l'Union européenne. #PFUE2022 pic.twitter.com/ihZDQTveAH
— Gérald DARMANIN (@GDarmanin) December 2, 2021

»Ob delovnem kosilu smo izmenjali iskrena mnenja o tem, kako si predstavljamo nadaljevanje pogajanj v smeri iskanja vzdržnih rešitev v paktu o migracijah in azilu. Glede na doslej opravljeno delo sem želel opraviti neke vrste inventuro in oceniti napredek v naših prizadevanjih za boljše razumevanje koncepta odgovornosti in solidarnosti, kot ga predvideva pakt.« Ministri so se strinjali, da so vsi ti izračuni in simulacije urada EASO in Evropske komisije pripomogli k ustreznemu razumevanju migracijskih bremen držav članic, vključiti pa bi bilo treba tudi sekundarne migracije in vidike vračanja. Predvsem učinkovita in skupna politika vračanja je namreč eden ključnih stebrov migracijske politike. »Imam občutek, da med državami članicami ni več tako očitnega razdora in da smo pokazali voljo, da poiščemo enotno in vzdržno rešitev, da bomo postopoma napredovali pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu.«

Na dnevnem redu je bila tudi razprava o sredstvih EU za okrevanje in o tem, kako bi lahko kar najbolje preprečili infiltracijo organiziranega kriminala v zakonite strukture in postopke. »Strinjali smo se, da je za odkrivanje in preprečevanje infiltracije organiziranega kriminala v pravne strukture potreben usklajen pristop na ravni EU,« je povedal Hojs in dodal, da po mnenju večine ministrov med ukrepe preprečevanja spadajo tesno medagencijsko sodelovanje, uporaba različnih orodij odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, pa tudi izmenjava informacij med državami članicami. »Okrevanje in odpornost EU sta odvisna tudi od tega, da denar ne pade v roke kriminalnih združb pod krinko zakonitih struktur. Zajetni paket za okrevanje bo gotova vaba zanje in tukaj imamo na notranjih zadevah pomembno vlogo.«

Potem ko je Evropska komisija septembra 2020 predlagala nova pravila za okrepitev ravni zaščite in odpornosti infrastruktur, je slovenskemu predsedstvu uspelo doseči pogajalski mandat Sveta o predlogu Direktive o odpornosti kritičnih subjektov. Ti subjekti bodo morali biti sposobni izogniti se naravnim ali drugim nesrečam, terorističnim napadom ali nujnim javnozdravstvenim situacijam oziroma se jim znati upreti, prilagoditi in se po njih vrniti k delovanju. »Gre za pomembno direktivo za zagotavljanje temeljne storitve za družbene ali ekonomske dejavnosti ter dobrobit državljanov. Zato je to zelo dobra novica za evropsko odpornost,« je dejal Hojs in pohvalil delo ekipe, ki se je pogajala o besedilu direktive.

Minister Hojs je na kratko povzel tudi ključne dosežke predsedstva na področju notranjih zadev, pri čemer je še zlasti poudaril pomen skupne izjave notranjih ministrov o razmerah v Afganistanu, ki jo je slovensko predsedstvo uskladilo ob sklicu izrednega zasedanja notranjih ministrov avgusta letos. »Gre za izjavo, ki je po dolgem obdobju poenotila stališče Sveta na področju migracij. Menim, da tudi zaradi tega odločnega in enotnega glasu EU danes ne doživljamo večjega migracijskega pritiska iz Afganistana, o katerem se je govorilo pred tem zasedanjem.« Minister je izpostavil še skupno izjavo ministrov EU, Zahodnega Balkana in Združenih držav Amerike o pomenu preventivnega delovanja in ozaveščanja ter politični podpori pri iskanju ustreznih orodij za odkrivanje in preiskovanje spolnih zlorab otrok. Svet je sprejel tudi sklepe Sveta o krepitvi čezmejnega policijskega sodelovanja na področju pogrešanih oseb. Oba dosežka sta izjemnega pomena za policijsko delo, še zlasti v povezavi s krepitvijo sodelovanja s partnericami z Zahodnega Balkana, ki je naša strateška regija. »Do konca decembra bomo še zelo dejavni, saj bomo v politično odločitev predvidoma poslali predlog uredbe o podatkovni bazi biometričnih podatkov Eurodac, ki je del pakta o migracijah in azilu. Sestali pa se bomo tudi s čezatlantskimi partnerji z namenom krepitve odpornosti naših družb in napredovanja k bolj varni Evropi in svetu. Pogovarjali se bomo o migracijah in mobilnosti ter sodelovanju v boju proti terorizmu in ekstremizmu in se k tesnejšemu sodelovanju zavezali tudi v skupni izjavi«.

Francoskemu ministru za notranje zadeve je Hojs simbolično predal vajeti Sveta EU za notranje zadeve in mu zaželel uspešno delo

Ob koncu se je minister zahvalil svoji ekipi s področja notranjih zadev za predano in k ciljem usmerjeno delo med predsedovanjem. »Brez tako predanih sodelavcev teh rezultatov ne bi bilo.« Francoskemu ministru, ki mu je simbolično predal vajeti Sveta EU za notranje zadeve, pa je minister Hojs zaželel uspešno delo.