VIDEO: Učna ura predsednika vlade Janeza Janše Robertu Pavšiču in Marku Bandelliju na seji preiskovalne komisije o covid-19
Premier Janša: Obkladanje s fašisti in fašizmom ni posledica epidemije. Fašist je bil včasih vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad še niso znebili
prava .
Slovenija

Petek, 14. januar 2022 ob 14:12

Odpri galerijo

PV Janez Janša na seji preiskovalne komisije DZ o covid 19

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 6. redne seje preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni covid-19.

				Predsednik vlade Janez Janša na seji preiskovalne komisije o covid-19 | Avtor Kabinet predsednika vlade			Predsednik vlade Janez Janša na seji preiskovalne komisije o covid-19 | Avtor Kabinet predsednika vlade

Predsednik vlade Janez Janša se je sicer že udeležil tudi 2. redne seje omenjene komisije, kjer je glede na vprašanja predsednika preiskovalne komisije in poslancev spregovoril predvsem o ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev širjenja in omejitev okužb s koronavirusom. Več informacij o prvi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-09-24-predsednik-vlade-janez-jansa-o-ukrepih-v-prvem-in-drugem-valu-epidemije-koronavirusa/

Prav tako se je predsednik vlade Janez Janša udeležil 4. redne seje omenjene komisije, kjer je spregovoril o delu strokovne komisije, ukrepih, ki jih je vlada sprejemala za zajezitev in omejitev širjenja virusa, prav tako pa je podrobneje pojasnil naročanje in dobavo cepiv v letu 2020. Več informacij o drugi udeležbi predsednika vlade na seji komisije najdete na povezavi: https://www.gov.si/novice/2021-11-11-predsednik-vlade-janez-jansa-na-seji-preiskovalne-komisije-v-drzavnem-zboru/

Na današnji seji je predsednik vlade sprva odgovarjal na vprašanja o dodeljevanju dodatkov v času epidemije koronavirusa. Kot je dejal, bi želel slišati za dodatne primere neupravičenih izplačil dodatkov, da se to lahko preišče. "Seveda pa vlada nima pristojnosti, da odloča o dodeljevanju dodatkov, vlada sprejme splošni predpis, konkretno pa so o dodatkih odločali predstojniki institucij in so tudi ukrepali, kadar so bile odkrite nepravilnosti pri tem," je povedal premier.

				Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)			Poslanec LMŠ Robert Pavšič (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja poslanca o različnih izjavah nekaterih javnih osebnosti (med njimi tudi nekdanjega predsednika republike Milana Kučana) glede fašizma in fašistov, pa je dejal, da kar se tiče obkladanje s fašisti in fašizmom, to ni posledica epidemije, temveč ima daljšo zgodovino. Ob tem je spomnil, da ko je bil junija 1988 v zaporu, je glavni preiskovalec vojaške tajne policije komentiral zborovanje na Kongresnem trgu, kjer je bilo 340.000 ljudmi, z besedami, da po ljubljanskem trgu zborujejo fašisti in da je očitno cel slovenski narod na tej poti, in da v Jugoslaviji ne bo bistveno slabše, če se te ljudi pobije ali iztrebi. "Fašist je bil vsak, ki je nasprotoval partijski diktaturi in nekateri se teh navad tudi v 21. stoletju še vedno niso znebili," je dejal premier Janez Janša.

"Ko gre za zunanje pojave, je normalno, da imata opozicija in koalicija drugačne poglede," je v nadaljevanju komentiral predsednik vlade, kot žalostno pa izpostavil dejstvo, da se je pri drugačnem mnenju vztrajalo za vsako ceno, tudi ko je bilo treba stopiti skupaj v boju z epidemijo.

"Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil sprejet pred 25 leti in je veljal, ne da bi ga kdorkoli kjerkoli osporoval, je določal in še vedno določa, da v primerih, ko neka nalezljiva bolezen grozi prebivalstvu, vlada sprejema zaščitne ukrepe. V številnih primerih zakon pooblašča tudi ministra za zdravje, da sprejema zaščitne ukrepe. Torej zakonska podlaga, za takšne ukrepe kot je nošenje mask, v Sloveniji obstaja že 25 let," je zakonitost glede sprejetih ukrepov komentiral predsednik vlade. "Je pa pandemija, ki je ne razglašajo nacionalni organi, ampak WHO, pokazala, ne le pri nas, ampak tudi drugod, da je zakonsko podlago treba dopolnjevati in slovenska vlada je to naredila v desetih protikoronskih paketih, s katerimi nismo zgolj omilili posledic epidemije, temveč smo tudi dopolnjevali zakonsko podlago za ukrepanje," je povedal predsednik vlade. "Verjetno je bilo pripravljenih na desetine bolj izostrenih zakonskih podlag za ukrepanje, na ustavnem sodišču pa je bilo izpodbijano 2-3% tega," je poudaril predsednik vlade.

				Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)			Poslanec SAB Marko Bandelli (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Na vprašanja o delovanju NLZOH, je predsednik vlade poudaril, da gre za profesionalno in strokovno institucijo, kjer delajo "podnevi in ponoči, da lahko izvedejo vse teste." "Večkrat, ko smo dobili njihove podatke o, na primer, količini virusa v odpadnih vodah v slovenskih regijah, je bilo to pravočasno opozorilo o tem, kaj se bo z virusom dogajalo v prihodnje. In ko sem se pogovarjal s kolegi iz evropskih držav, sem ugotovil, da imajo podobne laboratorije kot mi, vendar pa takšnih podatkov nimajo. Ne poznam primera, da bi pri NLZOH v napovedih zgrešili ali pa da bi prišli do napačnih podatkov," je dejal predsednik vlade, ki je tudi delo direktorice opisal kot profesionalno, pa tudi zgledno in tudi z velikimi žrtvami, "ker to, kar imamo niso normalne razmere in ljudje tam resnično garajo."

Kar se tiče pisma ene do uslužbenk glede delovanja NLZOH, o katerem je predsednika vlade spraševal predsednik komisije, pa je bilo le-to zagotovo odstopljeno ministru za zdravje, ki je zagotovo preveril navedbe iz pisma. "Če bi očitki držali, bi verjetno tudi ukrepali, ali pa bi me obvestili," je ob tem poudaril premier.

Predsednik vlade je na nadaljnja vprašanja, zakaj ni bilo upoštevano mnenje konkretne strokovnjakinje vprašal, ali naj vlada sprejema mnenja na podlagi dejstev posamičnega strokovnjaka ali pa na podlagi celotne stroke. "Torej, če karikiram, ali naj ravnamo v skladu z ločenim mnenjem ustavnega sodnika ali skladno s tem, kar odloča večina?" je vprašal premier in dodal, da predsednik preiskovalne komisije očitno želi, da bi vlada ravnala skladno s tem, kar reče nek posameznik, ki je v sporu z vodjo neke institucije ali nekdo, ki ima neko drugo mnenje. "Če obstajajo različna mnenja, se mora to razčistiti na ustreznih mestih in institucijah," je povedal predsednik vlade.

Na vprašanja glede verifikacije hitrih testov pa je poudaril, da je trenutno hitrih testov na trgu na stotine in da so vsi šli čez različne verifikacije. "V Sloveniji se v tem trenutku dnevno testira tudi 100.000 ljudi. Če bi bili veliki problemi s testi, to ne bi delovalo. So pa bili na začetku problemi, ker se ni vedelo, ali so testi zanesljivi, ni se vedelo, komu zaupati, a to se ni dogajalo le pri nas, temveč povsod v vseh državah. Danes pa je vse to že več ali manj utečeno," je dejal predsednik vlade. Glede hitrih testov pa je tudi spomnil, da jim je del stroke od samega začetka nasprotoval, a izkušnje tudi drugih držav so vplivale na stroko, da se je glede tega poenotila. "Hitrih testov nismo začeli uvajati prvi v Evropi, temveč smo bili eni zadnjih ravno zaradi vseh teh pomislekov," je spomnil predsednik vlade.

"Na vsakem Evropskem svetu razpravljamo o COVID19 in ukrepih držav in enako je bilo tudi, ko je šlo za testiranje. Kot rečeno je bilo sprva veliko dvomov in različnih praks in te razprave sem vedno prenašal na sestanke in delovne skupine, kjer smo se pogovarjali o pripravi ukrepov za vlado, možno je, da sem predlagal, naj se testira karkoli, kar uporabljajo v drugih državah," je povedal predsednik vlade v nadaljevanju. Poudaril je tudi, da nam je Slovaška na njegovo osebno prošnjo slovaškemu predsedniku vlade donirala hitre teste. "Sam teh testov nisem nikoli videl, testov pa se ne da uporabiti, dokler se jih ne verificira in imamo institucijo, ki to preverja in kolikor vem, od Slovaške testov nismo kupovali," pa je premier zavrnil očitke, da je teste iz Slovaške fizično prinesel in naročil NLZOH, naj jih verificira. "Češka nam je posodila zaščitno opremo, rokavice in maske, v količini, kot jo je vlada Marjana Šarca poslala na Kitajsko, Madžarska nam je dala nekaj opreme, enako tudi Poljska," pa je pomoč drugih držav opisal premier.

"Posledice epidemije so različne v različnih državah. Kar se tiče števila umrlih, glede na število okuženih smo v EU na 12. mestu. Število presežnih smrti, če upoštevamo vrstni red te žalostne statistike, pove, da je Slovenija na enakem mestu kot po precepljenosti, torej toliko kot smo precepljeni, toliko smo zaščiteni. Višja kot je precepljenost, manj je hospitaliziranih zaradi koronavirusa in manj jih zaradi tega razloga umre," je povedal predsednik vlade in dodal, da smo v drugem valu epidemije imeli nadpovprečno število presežnih smrti predvsem v domovih za starejše, kamor se 15 let ni investiralo, saj se je denar raje namenjalo nevladnim organizacijam na Metelkovi 6. "To, da se 15 let ni investiralo v domove za starejše ni ideološka tema in povedati je treba, da se je denar namenjal za stvari, od katerih ni bilo nič," je ob tem dodal predsednik vlade.

Premier je tudi dejal, da je v začetku tedna opravil telefonski pogovor z dansko predsednico vlade "Na Danskem je število okužb na milijon prebivalcev večje kot v Sloveniji, a je število ljudi na intenzivnih posteljah bistveno manjše, ker ima Danska skoraj v celoti precepljeno odraslo populacijo. Mi pa imamo odraslo populacijo precepljeno 70%, zato imamo višji delež obolelih oziroma okuženih na bolniških posteljah," je dejal predsednik vlade in poudaril, da Slovenija obveznega cepljenja, ni uvedla in je cepljenje odgovornost vsakega posameznika.

"Na začetku ni bilo cepiva dovolj nikjer, ne pri nas, ne v ZDA, ne v Luksemburgu. Kar se tiče EU, pa smo približno v enakem času prišli do presežkov cepiva, sedaj je cepiva dovolj," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in dodal, da ne sam, niti vlada nikoli niso sejali nezaupanja v zdravstveno stroko.

"Sodba o tem, kdo je bil uspešen v spopadu z epidemijo in kdo ne, je z moje strani subjektivna, enako tudi s strani poslancev, objektivno sodbo lahko dajo edino podatki in mednarodne primerjave," je poudaril predsednik vlade Janez Janša in povedal, da je nedavno OECD primerjal ravnanja vlad posamičnih držav, kjer je Slovenija pri spopadu z epidemijo zasedla drugo mesto, takoj za Dansko. "Gospodarstvo je zelo pomembno pri spopadu z epidemijo in na primer že samo hitro testiranje predstavlja velike stroške, ki jih je treba na nek način plačati in če gospodarstvo ne deluje in če epidemija zaduši gospodarstvo, zaduši vse, tudi socialo in normalno življenje. In ko je nevtralna mednarodna institucija seštela ter pregledala različne podatke, je Slovenijo uvrstila na drugo mesto po uspehu spopada z epidemijo," je dejal predsednik vlade. Prav tako je poudaril, da je Slovenija po podatkih lansko leto imela primanjkljaj, ki je bil za 1,6 odstotne točke nižji od načrtovanega. "Zadolžili smo se za milijardno manj, kot je bilo dovoljeno, prav tako smo imeli bistveno boljše rezultate od predvidenih. In vse to so objektivne številke, ki govorijo o tem, kako je bila kakšna država uspešna v spopadu z epidemijo," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Jan 2022 at 19:15

137 ogledov

Dr. Milan Zver: Evropska unija je v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli
Evropski poslanec dr. Milan Zver je danes sodeloval na simpoziju "Quo vadis, Slovenija?", ki sta ga ob 30. obletnici samostojne, neodvisne in suverene države Republike Slovenije organizirala Državni svet Republike Slovenije in Fakulteta za uporabne družbene študije.  Evropski poslanec dr. Zver je na simpoziju nastopil z naslovom razprave: Kaj je v ozadju razprav o prihodnosti in strateških usmeritvah Evropske unije? V omenjeni razpravi je spregovoril predvsem o geostrateškem položaju Evropske unije. "Evropska unija in z njo tudi Slovenija sta na nekem razpotju. Smo v svojevrstnem ranljivem položaju. Leta 2004, ko smo se vključili v zavezništvo, je bila EU takrat izjemno močna. Bila je najmočnejša gospodarska sila, imela je gospodarsko rast brez nekih večjih težav, kasneje pa se je njen geostrateški položaj bistveno spremenil," je uvodoma poudaril evropski poslanec. Kot težavno za celotno EU je poslanec označil finančno krizo, ki je udarila po evropskem gospodarstvu, in kjer so se iskali odgovori, da se kriza ne bi širila na socialno in politično področje." Bili smo deloma uspešni, na koncu je EU pokazala odpornost do tovrstnih kriz," je dejal poslanec. Nato je EU prizadela migrantska kriza, ko so  nezakoniti migranti vdrli v prostor držav članic EU in kjer EU sprva na to ni bila ustrezno pripravljena. "Migrantski valovi so že prej prihajali v EU, vendar v bistveno manjšem obsegu in bistveno manj organizirano," je nepripravljenost na migranstko krizo pojasnil dr. Zver. Po njegovih besedah so se sočasno dogajali teroristični napadi, kar je kazalo šibkost EU na področju sodelovanja varnostnih služb. "Na koncu pa nas je prizadela še pandemija, kjer pa je EU pokazala bistveno večjo sposobnost učinkovitega odziva tako pri produkciji kot pri distribuciji cepiv, razvijanju zdravil ipd," je povedal dr. Zver in izpostavi, da se je skozi različne krize Evropa vedno bolj odzivala učinkovito. "Na mednarodnem področju pa se je položaj EU bistveno poslabšal. Najprej smo v zadnjem desetletju izgubili pomembnega partnerja, to je Rusija, ki sedaj ustvarja razna krizna območja in ki skuša svojo soseščino narediti praktično nesposobno lastnega preživetja," je dejal dr. Zver in dodal, da EU ni preostalo drugega, kot da se je odpovedala partnerstvu z Rusijo. " Rusija sedaj uporablja še druga sredstva, kibernetske napade, pojačala je vojaško obveščevalno dejavnost, in skuša s trdo močjo oziroma kot rečemo  "s puško" vplivati na EU, jo šibiti in narediti še bolj ranljivo kot je že," je povedal evropski poslanec. "Rusi sicer spoznavajo, kakšno je  življenje v EU in verjetno bi si Putin raje želel vojaškega soočenja, kot pa to, da Rusi vidijo, kako se v EU razvijajo človekove pravice in kakovost življenja, sama Rusija, pa na primer, ni sposobna zagotoviti dovolj kakovostnih javnih storitev," je dodal dr. Zver. "Druga velika izguba za EU je bila izguba ZDA kot čvrstega evro-atlantskega zavezništva. Prvi tak primer izgube je bila odpoved trgovinskega sporazuma z EU," je nadaljeval dr. Zver, ki je spomnil, da so evropski poslanci pred 10 leti natančno preučevali TTIP, kjer so bili do potankosti opredeljeni odnosi na različnih področjih, "na koncu pa so se v ZDA odločili, da sporazuma z EU ne bo, čeprav bi imeli evropski in ameriški gospodarski dejavniki in gospodinjstva precej od tega." Tretja velika izguba za EU pa je po besedah poslanca Brexit. "Brexit je sicer bolj močno prizadel Veliko Britanijo kot EU, saj imajo Britanci sedaj v urbanih predelih veliko težav, veliko delovnih mest so izgubili, finančna industrija se je odselila na evropski kontinent. Tudi britanski državljani in njihova gospodinjstva so z odhodom izgubili ogromno, saj imajo sedaj težave z zagotovitvijo določenih storitev, zdravil ipd," je poudaril poslanec dr. Zver. "Strateška pozicija EU je bila močna, čeprav je gradila na mehki moči. Imamo najvišjo kakovost življenja na svetu in to je bil tudi eden od razlogov, ki je motiviral migrante pri prihodu v EU in še danes to velja kot nek motiv zanje," je nadaljeval dr. Zver, ki pa je ocenil, da je tudi s tega vidika EU dokaj ranljiva, še posebej po strateški preusmeritvi ZDA iz evro-atlantskega središča v azijsko-pacifiško. "Pacifik je postal torišče vsega pomembnega, kar se sedaj dogaja na tem svetu. Ta premik ZDA iz EU nas je pustil na čistini, ker EU v zadnjih 30 letih ni vlagala veliko v obrambo in varnost," je dejal evropski poslanec. "Boleče je tudi to, da so se z odhodom ZDA iz sirske krize in Afganistana odprla nova žarišča migrantskih tokov, usmerjenih v EU. Tu je z odločno pozicijo Slovenija v času predsedovanja preprečila, da bi se zgodili nepredvidljivi valovi iz Afganistana," je poudaril evropski poslanec dr. Zver in dodal, da Evropo na področju obrambe in varnosti čaka še veliko nalog, predvsem da bo postala bolj spoštovanja vreden partner. Poslanec je tudi dejal, da nekateri menijo, da bi moral biti sistem odločanja v EU bolj učinkovit, zato da bi pridobila večjo moč v geostrateškem smislu. "Evropa ima dokaj zapleten sistem odločanja tudi zato, ker ni enovita supra država, ker jo sestavljajo posamične države članice, tako da na evropski ravni razvijamo model evropske demokracije. Tako imamo tipičen večinski sistem, pa tudi konsenzualni sistem," je povedal evropski poslanec in dodal, da se v Svetu EU odločitve sprejemajo na podlagi konsenza ali kvalificirane večine, ki temelji na tem, da se mora več kot 55% držav članic strinjati z neko odločitvijo, pri čemer morajo te države članice pokrivati vsaj 65% populacije v EU. "V Svetu obstaja tudi možnost veta, ki daje moč zlasti manjšim članicam, ki lahko blokirajo neko odločitev EU, če le-ta ni v njenem interesu. Lahko pa se država tudi umakne iz odločanja in ne prepreči sprejetja odločitve," je sistem odločanja v EU pojasnil evropski poslanec.  Prav tako je navedel, da v tem trenutku v EU potekata dve veliki razpravi, prva o prihodnosti Evropske unije, druga pa o strateškem kompasu. Prva razprava lahko po besedah poslanca pripelje do nekaterih sprememb, ni pa nujno, da bodo te spremembe v smeri večanja evropske demokracije, saj si nekateri namreč želijo umakniti sistem odločanja z vetom. "Strateški kompas pa bo verjetno prinesel rešitve o tem, kako povečati učinkovitost, odzivnost in odpornost EU," je dejal dr. Zver. Ob tem je jasno poudaril, da si ne želi spreminjanja evropskega modela demokracije, ki temelji na državljanih - večinski demokraciji in na konsenzualni demokraciji, iskanju soglasja, ki domuje v Svetu EU. "Zlasti z levice prihajajo predlogi, da bi Svet EU menjali s senatom, ki bi bil voljen. Ta predlog gre v smeri unifikacije, torej da bi imeli eno volilno enoto in panevropske volitve, panevoprski referendum. Na drugi strani je ELS predlagala koncept spitzen kandidata, ki pa v praksi žal ni uspel, saj nekateri niso spoštovali dogovorov," je povedal dr. Zver.  Po mnenju evropskega poslanca bo EU verjetno morala sprejeti nekatere odločitve v smeri učinkovitega in vitalnega odločanja. "Na področju zdravstva EU sicer ne bi smela reagirati ali regulirati tega podsistema, vendar pa se je pri proizvodnji in dobavi cepiv zelo izkazala," je dejal dr. Zver. Prav tako je poudaril, da se bo EU navzven morala pokazati tudi s trdo močjo, in ne zgolj s kulturo, kakovostjo življenja ter dobrimi športnimi rezultati. "Potrebujemo močnejšo vojsko, ki se bo sposobna hitro odzivati. Potrebovali bi skupno obveščevalno službo, saj v boju s teroristi sistem sodelovanja  in koordinacije ni več učinkovit, prav tako bi morali biti veliko bolj odporni proti kibernetskim napadom, ki so verjetno ta hip največja grožnja stabilnosti EU," je naštel dr. Zver.  Svoje razmišljanje je evropski poslanec zaključil z mislijo, da je Evropska unija v geostrateškem smislu ranljiva kot še nikoli, a je obenem tudi nakazal, da lahko z delnimi spremembami ojača svojo vlogo in moč, "bo pa ob tem morala bistveno več vlagati tudi  na področje obrambe in varnosti."

Thu, 20. Jan 2022 at 18:38

146 ogledov

Franc Bogovič: EU parlament sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje dobrobiti živali med prevozom
Strasbourg, 20. januar 2022 - Poslanci Evropskega parlamenta so na zadnji dan januarskega plenarnega zasedanja v Strasbourgu sprejeli priporočila preiskovalnega odbora za zaščito živali med prevozom (odbor ANIT), ki ugotavlja stanje na področju prevoza živali v EU in s tretjimi državami ter Evropski komisiji (v nadaljevanju: Komisija) in državam članicam EU predlaga vrsto ukrepov za izboljšanje pogojev pri prevozu živali, ki, po mnenju poslancev, krepijo njihovo dobrobit in zmanjšujejo tveganja za poškodbe ali pogin živali med prevozom. Evropski poslanec Franc Bogovič ELS/EPP Evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič (EPP/SLS), ki sicer ni bil član ad-hoc preiskovalnega odbora ANIT, je priporočila odbora podprl, saj ocenjuje, da so realistična, v ozir pa jemljejo tako vidik izboljšanja dobrobiti živali kot položaj rejcev živali, predvsem iz perifernih držav in regij EU. »Preiskovalni odbor ANIT smo v Evropskem parlamentu ustanovili junija l. 2020, in sicer z namenom preiskovanja domnevnih kršitev pri uporabi Uredbe (ES) št. 1/2005, ki ureja prevoz živih živali znotraj in zunaj Unije. Odbor je do potankosti preučil domnevne pomanjkljivosti izvajanja celotne zakonodaje EU, ki določa prevoz živih živali in pogoje, ki se morajo izpolnjevati med prevozom, od dovoljenega prostora za pripeljane živali, njihovem napajanju, hranjenju, temperaturah in prezračevalnemu sistemu med prevozom po cesti, železnici, zraku in morju. Kolegi poslanci iz odbora so preverjali tudi zagotavljanje skladnosti s pravili EU s strani držav članic,« uvodoma izpostavlja Bogovič in dodaja, da sta bili ključni vprašanji, pri katerih so bili člani odbora najbolj razdeljeni, čas potovanja in počitka ter temperatura med prevozom. »Glede časa potovanja in počitka za domače živali, ki so namenjene za zakol, predlagamo, da potovanje načeloma ne sme presegati 8 ur ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti nekaterih regij, kot so otoki, najbolj oddaljene regije, oddaljene regije in območja, kjer je infrastruktura nerazvita. Kar se tiče temperature med prevozom in njenega vpliva na počutje živali, pa se osredotočamo na temperaturo v vozilih namesto na zunanjo temperaturo, saj je temperaturo v vozilih mogoče nadzorovati s tehničnimi napravami. Poleg tega priporočamo tudi čim večje izogibanje prevozu neodstavljenih živali, torej živali, ki so odvisne od materinega mleka, ki ne bi smel biti dovoljen za teleta, mlajša od štirih tednov, razen v primeru, ko ga izvajajo kmetje sami na razdalji manjši od 50 km. Glede brejih živali priporočamo maksimalno 4-urno omejitev časa vožnje za živali, ki so v zadnji tretjini brejosti,« kot nekatera ključna priporočila omenja Bogovič in dodaja: »posebna pozornost je namenjena tudi prevozu živali po morju in uvozu iz oz. v tretje države, kjer državam članicam EU priporočamo uveljavitev obvezne prisotnosti veterinarjev ali certificiranega strokovnjaka na krovu za ves čas potovanja po morju. Z namenom zmanjševanja tveganja za nesreče poleg tega priporočamo še krepitev inšpekcijskih pregledov po natovarjanju plovila. Glede izvoza izven EU oz. uvoza v EU Komisiji predlagamo pripravo t. i. belega seznama tretjih držav, ki uporabljajo pravila in standarde na področju prevoza živali, ki so primerljivi s tistimi v EU, za ostale tretje države pa vzpostavitev certificiranega nadzornega sistema, ki zagotavlja skladnost z zakonodajo EU na katerem koli delu poti. Nenazadnje pa pozivamo tudi h krepitvi zakola na kmetiji, tudi z uporabo mobilnih klavnic ter ohranjanje ali vzpostavitev regionalnih klavnic, s čemer bi odpravili potrebo po daljšem prevozu živih živali, kjerkoli je to mogoče.« Bogovič še dodaja, da je treba kmetom pomagati pri zagotavljanju ustreznih pogojev za kmetovanje z namenom preprečevanja opuščanja kmetovanja. Kmetom je treba pomagati, da bodo svoje kmetovanje lahko še izboljšali, tudi ob zagotavljanju prevoza živali v tretje države, ob hkratnem spoštovanju najvišjih standardov dobrega počutja živali. Sprejeta priporočila odbora ANIT predstavljajo osnovo za spremembo zakonodaje s področja prevoza in dobrobiti živali, ki jo pripravlja Komisija.

Thu, 20. Jan 2022 at 18:24

104 ogledov

Slovensko Porabje: Ministrica Jaklitscheva s predsednikom Državne slovenske samouprave
Ministrica dr. Helena Jaklitsch se je danes srečala s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem.  V prijetnem in konstruktivnem pogovoru je beseda tekla o izzivih slovenske manjšine v Porabju v letu 2022, s posebnim poudarkom na gospodarskem razvoju, prizadevanjih za dvig ravni rabe slovenskega jezika in jesenskem popisu prebivalstva na Madžarskem. V luči katerega potekajo tudi številne aktivnosti pod geslom "Slovenec sem!".

Thu, 20. Jan 2022 at 12:08

653 ogledov

Milan Kučan ima še danes "Bilečanko" na ustih, Slovenija pa mu tudi po 30 letih še vedno ni intimna opcija
V zadnjem poldrugem letu nam je UKOM s pomočjo zunanjih sodelavcev, zgodovinarjev, publicistov in novinarjev dveno postregel z informacijami, povezanimi s procesom osaamosvajanja in do 15. januarja 1992, do končnega mednarodnega priznanja Slovenije. Tudi naš medij prava.si je objavljal utrinke o dogajanjih, povezanih z "rojevanjem" naše domovine. Tudi s slikovnim materialom, ki je del fonda Muzeja novejše zgodovine. Ob slovesni razglasitvi plebiscitarnega rezultata na seji Skupščine Republike Slovenije 26. decembra 1990 Pri fotografijah, na katerih je tudi takratni predsednik Predsedstva RS Milan Kučan me je zbodlo dejstvo, da na niti eni, ko se je zgodil kak prelomni dogodek, raglasitev rezultatov referenduma o samosvojitvi, razglasitev samostojnosti...na vseh Milan Kučan kaže mrk, nerazpoložen in razočaran obraz, čeprav vsi okoli njega navdušeno prepevajo Zdravljico. Edinokrat je na njegovem obrazu razbrati smeh, ko se druži z nekdanjimi partijsko nastavljenimi predsedniki predsedstev bivših SFRJ republik, zlasti Slobodanom Miloševićem. Sicer pa nikoli ni skrival, da mu samostojna Slovenija ni bila in mu še vedno ni intimna opcija. Spomnim naj na letošnje Dražgoše, na njegovo provokacijo na lanski proslavo ob 30 letnici samostojne Slovenije.... Milan Kučan in Geza Vogrinčič Da ga lahko Slovenija spozna, kako se zna Milan sprostiti, ko se za mizo zberejo jugonostalgični obrazi slovenske prvorazredne elite, je s svojimi objavami na twitter profilu poskrbel nekdanji košarkarski trener črnogorskih korenin, Bogdan Tanjević. Moji prijatelji Slovenci , medju njima Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kucan i ostali pjevaju neke drage pjesme… pic.twitter.com/L1KnnLjJKY — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Ves navdušen nad videnim je posnetek zabave, na kateri je  zbrana smetana Foruma 21 in njenih prisklednikov, od njegovega oprode Geze Vogrinčiča, preko Vlade Kreslina,  Bojana Križaja, Toneta Vogrinca, Iva Daneva, Mira Cerarja starejšega, celo prvo ime NZS Radenko Mijatović ni manjkal, nekdanji predsednik mariborskega sodišča Karel Ferenčak pa je bil najbolj glasen pri petju "Bilećanke". Manjkal je Zoran Predin, ki po Tanjevičevem mnenju najbolje zapoje Bilečanko. “Moji prijatelji Slovenci, med njimi Miro Cerar, Ivo Daneu, Milan Kučan in ostali pojejo neke posebne pesmi, je s posnetkom vred na twitter objavil Bogdan Tanjević. Prvi bariton Bilečanke, menda nekdanji sodnik na mariborskem sodišču … dakle, u Sloveniji, osim janse( malim slovima, mali ljudi, coveculjci) i mozda tate mu ( grdan li je i fizicki !!?!) vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu — Bogdan tanjevic (@BogdanTanjevic) January 19, 2022 Da gre ne le za jugonostalgike, temveč tudi osebe, ki jim misel na aktualnega predsednika vlade Janeza Janšo povzroča hude prebavne motnje, ne gre dvomiti. Z virusom antijanšizma se je okužil tudi Bogdan Tanjević, ki v poniževalnem tonu piše o Janši, hkrati pa pride do krucialne ugotovitve, da "vecina naroda postuje tekovine NOB… jednostavno, nece ljudi da ne pripadaju POBJEDNICKOJ NACIJI u 2.Svj ratu" To niso Slovenci to je murglsektakomunistov — Romana Jančar (@roma9na) January 20, 2022 b.c.

Wed, 19. Jan 2022 at 18:46

339 ogledov

V jutrišnji izdaji Domovine: Jugonostalgija namesto lepše prihodnosti
Vroča tema 31. številke Domovine:  soočenje idej med Levico in NSi. Razprava med strankama je več kot le besedni spopad: je namreč rezultat trka dveh konceptov, dveh idej in vizij slovenske prihodnosti. Temo komentirajo urednik Domovine Tino Mamić, urednik spletne Domovine Rok Čakš in naš komentator Matjaž Napast. Kordiševo čustveno nabito izjavo, da je bila osamosvojitev »nateg« in »kapitalistična kontrarevolucija«, ki je omogočila peščici, da je obogatela, ljudje pa živijo v revščini, smo v članku soočili z dejstvi.  Matej Tonin: »Ne želimo nazaj v socializem. « Levica odgovarja: »Mi želimo naprej v socializem. « Na čelu »desničarskega prevzema« RTV Slovenija je tudi Domovina, saj je letos javna RTV naročila celo en izvod naše revije!   Predstavljamo konkretne številke o številu naročnin na različne medije, ki jih ima RTV Slovenija v letu 2022. Veliko prahu je dvignila tudi zadnja oddaja Utrip, ki jo je pripravil dr. Jože Možina. O tem v članku piše Peter Merše, v komentarju pa Rajko Podgoršek. Aktualne teme: sestanek koalicije o projektih, ki jih še lahko izpeljejo do konca mandata; Zorčič ustanovil stranko LIDE; organizatorji petkovih protestov pred sodiščem; Tonin zavrača pisanje ruskega časopisa: Rusija je nevarnost za evropski mir, ne pa Slovenija in balkanske države. Intervju z dr. Igorjem Senčarjem, državnim sekretar za koordinacijo mednarodnih in EU zadev o minulem predsedovanju Slovenije Svetu EU ter zunanji politiki Slovenije. Cerkvene teme: papež je obsodil kulturo izbrisa, ki se širi z Zahoda, Gabriel Kavčič pa komentira ustavitev zvonjenja v Dolini pri Trstu. V ekonomskih temah pišemo o solidarnostnem dodatku za upokojence in o zeleni jedrski energiji. Rok Čakš v komentarju športne zgodbe, ki se je namesto na igrišču tokrat odigrala na sodišču: Đoković je antijunak. Gregor Čušin je na sprehodu srečal Sizifa: z njim se je med drugim pogovarjal o smiselnosti volitev ter o gledanju televizije. Ne spreglejte Tazadnje, kjer pišemo o težavah s kratico CCCP. Kaj pomeni in katere težave prinaša lahko preberejo samo naročniki. V »iskrenih vsebinah« preberite: Zavod Iskreni se s hvaležnostjo ozira na leto 2021; Pravi in zgrešeni krščanski pogledi na spolnost; Intervju z zakoncema Kozjek o njuni družinski izkušnji (so glasbena družina s 7 otroki, imata pa že 2 vnuka); Umrla je Adalia Rose Wiliams – najstnica z redko boleznijo, ki je preko spleta širila veselje; Če hočeš biti manj   utrujena, pij manj kave. S Selmo Bizjak boste tokrat kuhali slastno rižoto – če bi se ji radi pridružili, se naročite. Vse to in še veliko drugih ekskluzivnih vsebin najdete v novi številki tednika Domovina, ki izide v četrtek, 20. januarja. 68 barvnih strani vas na policah prodajaln časopisov čaka, da jih prelistate. Opozarjamo sicer, da je Domovina v prenekateri prodajali varno »skrita« na nevidnih mestih.

Wed, 19. Jan 2022 at 14:25

240 ogledov

Franc Bogovič: Roberta Metsola bo odlična predsednica EU parlamenta in pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu so evropski poslanci za novo predsednico Evropskega parlamenta izvolili evropsko poslanko in dosedanjo prvo podpredsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP Group. Za izvolitev v prvem krogu glasovanja je bila potrebna absolutna večina. Metsola je dobila 458 glasov od 616 oddanih veljavnih glasovnic. Poleg nje  so se za položaj  predsednika potegovali še Sira Rego iz Levice, Alice Bah Kuhnke iz Zelenih, medtem ko je kandidat Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Kosma Zlotowski svojo kandidaturo umaknil. Evropski parlament v Strasbourgu Malteška poslanka Metsola je bila deležna podpore vseh štirih slovenskih poslancev iz vrt Evropske ljudske stranke/EPP. Njeno izvolitev je evropski poslanec in podpredsednik SLS Franc Bogovič (SLS/EPP pospremil z naslednjimi besedami: »Evropska poslanka Roberta Metsola iz naše politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je mlada, a hkrati zelo izkušena političarka, dolgoletna poslanka, ženska in mati štirih sinov, ki prihaja iz male sredozemske države Malte. Je odločna in entuziastična zagovornica Evropske unije in demokracije ter predana in kompetentna poslanka, ki vedno prisluhne ljudem. Glede na njeno odprtost in zelo povezovalno držo verjamem, da bo odlična predsednica vseh.Kolegici Roberti Metsola iskreno čestitam za izvolitev za predsednico Evropskega parlamenta, ki bo to funkcijo opravljala naslednji dve leti in pol. Verjamem, da bo krepila odprtost Evropskega parlamenta do vseh državljank in državljanov EU ter njegovo demokratičnost in bo hkrati pozitiven zgled mladim ženskam za delo v politiki ter sedanjim in prihodnjim evropskim voditeljicam.«  Metsola je na mestu predsednika Evropskega parlamenta naslednica nedavno preminulega predsednika EP Davida Sassolija iz vrst S&D, ki je minuli teden umrl v starosti 65 let in bi se mu v tem mesecu iztekel predsedniški mandat. Njegova izvolitev za predsednika EP je bila na prvi seji novega mandata parlamenta v letu 2019 rezultat političnega dogovora treh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu – EPP, S&D in Renew, da v prvi polovici mandata EP mesto predsednika pripade S&D, v drugi polovici pa EPP.
Teme
PV Janez Janša Preiskovalna DZ o covid 19 Robert Pavšič Marko Bandelli

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

VIDEO: Učna ura predsednika vlade Janeza Janše Robertu Pavšiču in Marku Bandelliju na seji preiskovalne komisije o covid-19