Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
[DOKUMENTI KAZENSKE OVADBE] EKSKLUZIVNO: Obalni kriminalist Dean Jurić tesni sodelavec KAVAŠKEGA KLANA????????
Razkrivamo vsebino kazenskih ovadb zapornika Mehmeda Mehmutovića. V njih opisuje kriminalne posle med koprskim kriminalistom Deanom Juričem in članom KAVAŠKEGA KLANA Darko Nezvatovićem. Sam pa tudi opiše sume, da so ga hoteli zastrupiti.
prava .
Slovenija

Ponedeljek, 3. Oktober 2022 ob 16:15

Odpri galerijo

Razkrivamo sodelovanje med koprskim kriminalistom Deanom Juričem in zloglasno črnogorsko kriminalno združbo- Kavaški klan. Jurič je bil tesno povezan z Darko Nezvatovićem, članom Kavaškega klana. Skupaj sta poskrbela, da je Nezvatović skupaj s svojimi člani ustrahoval obalne dilerje ter za Juriča kradel drogo in denar. Jurič pa je tudi ukradel del zaplenjene 400 kilogramov težke pošiljka kokaina. Nezvatović pa je tudi po naročilu Juriča enemu "ciganu" na Obali odrezal prst. Vse to je razkril Mehmed Mahmutović v podanih kazenskih prijavah na policijo, NPU in slovensko tožilstvo. Sam se je zaradi tega počuti življensko ogroženega. Sumi, da so ga hoteli v preteklosti zastrupiti s strupom v lončkih kave, a je podano kazensko ovadbo Mahmutovića okrajno tožilstvo v Mariboru zavrnilo. Potrebno pa je tudi izpostaviti, da sodni proces proti slovenskim članom kavaškega klana na tožilski strani zastopa Jože Levačič, obalni tožilec iz SDT in zelo dober znanec obalnega kriminalista Deana Juriča.

Predstavljamo vam novo zgodbo, v katero je vpleten koprski kriminalist Dean Jurič. Gre za enega ključnih obalnih kriminalistov iz garde nekdanjega vplivnega koprskega kriminalista Ljuba Volmuta. Enako je učenec Volmuta tudi aktualni direktor NPU Darko Muženič. O obalnih kriminalistih in njihovih spornih rabotah smo pisali v člankih z naslovom DOSJE KRIMINALISTIČNI OPERATIVCI LJUBA VOLMUTA: Razkrivamo ime naročnika strelskega dogodka v Portorožu!  in DOSJE KRIMINALISTIČNI OPERATIVCI LJUBA VOLMUTA: Razkrivamo imena kriminalistov, ki delujejo v interesu OBALNEGA MEHANIZMA!!!.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

Tokrat vam bomo predstavili zgodbo, v kateri so osrednji junaki zapornik Mehmed Mahmutović, pravosodni policisti v Mariboru, član Kavaškega klana Darko Nevzatović in koprski kriminalist Dean Jurić. V nadaljevanju vam bomo predstavili poslane kazenske ovadbe Mahmutovića na NPU, zapisnik iz Okrožnega sodišča v Ljubljani in pismo srbski ambasadi o dejanju, ki ga je izvedel Mahmutović, v ozadju pa sta bila Nevzatović (naročnik) in Jurić.

Mehmed Mahmutović bi svojo zgodbo zamolčal, če se sam ne bi počutil v življenjski nevarnosti. V njegovih ovadbah je zapisan primer suma potencialne zastrupitve s pomočjo mariborskih pravosodnih policistov, ko je tožilstvu, policiji, NPU razkril ozadje umora zapornika Alena Žilića. Umor se je zgodil 4. julija 2018. Mahmutović je razkril, da je bil naročnik umora član Kavaškega klana Darko Nevzatović. Nadzorne kamere so tudi razkrile, da je morilsko orožje (nož) Mahmutoviću v zapor dostavil pravosodni policist Vladimir Antunović. Nevzatović pa se je pohvalil, da naj ne skrbi nič, saj ima vse pokrito z vplivnimi slovenskimi policijskimi strukturami. Na samem vrhu policijskih vez Nevzatovića se je znašel nihče drug kot obalni kriminalist Dean Jurič.

Dean Jurič tesno povezan s članom kavaškega klana!

V mesecu februarju 2021 je na Balkanu izbruhnila afera o delovanju zloglasne črnogorske kriminalne združbe Kavaški klan. Klobčič o zloglasni črnogorski kriminalni združbi se je pričel odvijati z aretacijo enega njihovih najbolj vidnih članov in vodij ene od struj navijačev Partizana Velja Nevolje-Belivuk. Nekaj mesecev kasneje je sledila tudi akcija v Sloveniji. Avtor članka je še kot novinar Nova24tv razkril slovenske člane črnogorske kriminalne združbe.

"Razkrivamo imena, ki predstavljajo ogrodje delovanja črnogorske kriminalne združbe Kavaški klan v Sloveniji. Na vrhu slovenske piramide sta bila Milan Vujotić in Filip Vrzić. Slednji je sestavil skupino 60 ljudi, ki so izvajali kriminalne posle na območju Slovenije in Balkana. Srbski Blic omenja, da so del kriminalne združbe tudi Klemem  Kadivec, Luka Arapović, Drejc Kovač, Blažo Kadivec, Danijel Mišljenović, Uroš Inglić, Igor Popović, Stojan Babić, Srđan Petrović, Elvis Kolenović, Nenad Tabaković, Danko Kožal, Danko Vukojević, Alen Bajc, Miloš Joksimović, Marko Škrbec, Darka Nevzatović, Slađan Petrović in Željko Hrlaković. Prav Hrlaković je sorodnik zloglasne Dijane Hrlakovič, nekdanje visoke uslužbenke v vrhu srbske policije in na notranjem ministrstvu," je bilo zapisano v članku z naslovom  800 kilogramov kokaina! Razkrita imena pripadnikov Kavaškega klana v Sloveniji! objavljen 31. maja 2021 na Nova24tv.


				Darko Nezvatović je bil med pomembnimi člani slovenske celice Kavaškega klana. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv in Dnevnik)			Darko Nezvatović je bil med pomembnimi člani slovenske celice Kavaškega klana. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv in Dnevnik)

Na sodišču pa že poteka tudi sojenje. Zanimivo je predvsem dejstvo, da proces vodi obalni tožilec Jože Levačič, sedaj zaposlen na SDT v Ljubljani. Levačič je bližnji prijatelj katerega koprskega kriminalista?

Trikrat lahko ugibate, a je odgovor zelo preprost. Koprski kriminalist Dean Jurič. Zakaj je ta podatek pomemben? Ker je Jurič v preteklosti sodeloval z članom Kavaškega klana Darko Nezvatovićem. Tudi časopis Dnevnik je dne 29. maja 2021 poročal, da je med vidnimi člani kavaškega klana na begu tudi Nezvatović.


				Tožilec Jože Levačič vodi proces proti slovenskim članom zloglasne črnogorske kriminalne združbe. Ali ga vodi le zato, da zaščiti koprskega kriminalista Deana Juriča? (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

Tožilec Jože Levačič vodi proces proti slovenskim članom zloglasne črnogorske kriminalne združbe. Ali ga vodi le zato, da zaščiti koprskega kriminalista Deana Juriča? (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

V pismu srbski ambasadi je Mehmatović razkril povezavo med koprskim kriminalistom Juričem in članom kavaškega klana Nezvatovićem: 

"Želel bi izpostaviti, da sem v petem mesecu leta 2018 bil na obali v apartmaju Zlatka Dekića. Tam sem čakal na navodila za posle, ki bi jih opravil skupaj s članom kavaškega klana Darkom Nevzatovićem. Po navodilih kriminalista Deana Jurića iz Kopra nas je prosil, da gremo na eno lokacijo katero nam je dal Jurič. Povedal nam je, da naj mučimo dilere, pokrademo denar in vzamemo drogo. Na eni izmed akcij je Darko Nezvatović šel še s tremi državljani iz Bosne, da naredijo posel, ki jim ga je naročil Dean Jurič."

Mahmatović opiše, kako je v Celju leta 2018 član kavaškega klana Nezvatović odsekal prst "ciganu" zaradi poslov z drogo. Poleg tega pa so mu še uničili posebno sobo s labaratorijem. Poleg tega so osebi, ki so mu odrezali prst vzeli vso drogo in gotovino v višini 1500 evrov. Vse to so našli v eni izmed kant za jupol in Mehmatović zatrjuje, da vse to tudi lahko dokaže.


				Tukaj si lahko preberete v pismu srbski ambasadi zapornika Mehmeda Mahmutovića, da sta sodelovala skupaj član kavaškega klana Darko Nezvatović in koprski kriminalist Dean Jurič. (Foto: Bralec Prava.si)

Tukaj si lahko preberete v pismu srbski ambasadi zapornika Mehmeda Mahmutovića, da sta sodelovala skupaj član kavaškega klana Darko Nezvatović in koprski kriminalist Dean Jurič. (Foto: Bralec Prava.si)

" Obračam na novinarje, ministrstvo za pravosodje, NPU in sodišče je le to, da se v primeru atentata name izve prava resnica. Nedavno so v Luki Koper zaplenili 400 kilogramov kokaina in se je direktorica NPU Petra Lazar pohvalila, da gre za eno večjih zaseženih pošiljk kokaina v Sloveniji. Vendar Lazarjeva ni povedala, da sta v tej akciji zaplembe sodelovala tudi član kavaškega klana Darko Nevzatović in policist Dean Jurič. Dasi iz Pirana se je povezal z Nezvatovićem. Posamezniki iz Ekvadora so to isto "zaplenjeno drogo" razpršili po ulicah obalnih mest v Sloveniji. Del zaplenjene droge je ukradel Dejan Jurič, a se o tem ni nikoli govorilo. V dokaz, da je moje življenje ogroženo priča smrt Dasija iz Pirana. Njega so ubili v Ekvadorju. To le dokazuje, da hočejo tudi mene ubiti in likvidirati," razkrije Mehmatović.


				Še eno sodelovanje člana kavaškega klana Darka Nezvatovića in koprskega kriminalista Deana Juriča. (Foto: Bralec Prava.si)

Še eno sodelovanje člana kavaškega klana Darka Nezvatovića in koprskega kriminalista Deana Juriča. (Foto: Bralec Prava.si)

Ali so hoteli Mehmatovića zaradi informacij o obalnem kriminalistu Juriču većkrat zastrupiti? Tožilstvo zavrglo Mehmatovičevo kazensko ovadbo, da ga nekdo hoče ubiti!

Zaradi izdaje informacij o sodelovanju Nezvatovića in Juriča po besedah Mehmatovića sam bil večkrat življensko ogrožen. Sam trdi, da so ga hoteli v priporu v Mariboru zastrupiti. Zastrupitev pa so hoteli izvesti, da so mu v plastične lončke za kavo nalivali strup. Po umoru Žilića so Mehmatovića leta 2021 premestili v mariborski zapor.  Mehmatović trdi, da so se naenkrat pri njem pojavile zdravstvene težave. Svoje sume je zapisal tudi v podani kazenski ovadbi.

"Imel sem težave z dihanjem, ponoči sem hrkal in se zjutraj nenadoma zbujal zaradi čudnega nenadnega pospešenega dihanja.... Zaradi teh zdravstvenih težav sem obiskal zavodskega zdravnika in mu povedal in in pojasnil zdravstvene težave. Zdravnik je vse zapisal v moj zdravstveni karton," zapiše Mehmatović.


				Tako je v kazenski ovadbi sume lastne zastrupitve s pomočjo mariborskih pravosodnih policistov zapisal zapornik Mehmed Mahmutović. (Foto: Bralec Prava.si)

Tako je v kazenski ovadbi sume lastne zastrupitve s pomočjo mariborskih pravosodnih policistov zapisal zapornik Mehmed Mahmutović. (Foto: Bralec Prava.si)

V nadaljevanju zapiše, da je opazil spremembo postavljenega lončka za kavo v svoji mariborski priporniški celici. Mehmatavič je izvedel, da je bil v njegovi celici xxxx xxxx xxxxx. Mehmatović je tudi ves čas zavračal odvzem krvi, saj po njegovem mnenju niso hoteli narediti analize glede zastrupitve krvi. Mehmatović je kavo še naprej pil, ne glede na to, da se zdravstvene težave niso prenehale.

Slika, kako je Megmed 
				Slika, kako je Megmed Mehmutović dobil nož od pravosodnega policista Antunuviča v mariborskem priporu. (Foto: Bralec Prava.sI)

Mehmatović dobil nož od pravosodnega policista xxxx xxxx v mariborskem priporu. (Foto: Bralec Prava.sI)

Kasneje je Mehmatović kljub temu, da je sumil na zastrupitev kave le to ponudil svojemu zaporniškemu sokolegu Đorđu Orliču. Kljub temu, da ni imel prej nobenih težav, je Orlić kmalu imel podobne zdravstvene težave kot Mehmatović. 

"To vem ker je bil Orlović Đorđe hospitaliziran na intezivni negi, takrat sem pozanimal pri njegovih so pripornikih kaj se je zgodilo. Takrat sem izvedel prav od njih, da je Orlić spil kavo. Pojasnili so mi, da je Orlič imel težave z dihanjem, da se je dušil zaradi težkega dihanja je hrkal. Sam sem takrat predvideval, da Orlič ne bo preživel in takrat je vsem povedal, da sumi na zastrupitev," je zapisano v kazenski ovadbi Mehmatovića.

Orliča so odpeljali tudi v UKC Maribor, Mehmatović pa je prijavil sum zastrupitve na policijo. Pazniki so Mehmatoviću povedali, da so bili v mariborskem priporu na poizvedovanju, a pri njem se niso oglasili.


				Zavrnitev kazenske ovadbe Mehmutovića s strani okrajne državne tožilke Tinke Berk. (Foto: Bralec Prava.si)

Zavrnitev kazenske ovadbe Mehmutovića s strani okrajne državne tožilke Tinke Berk. (Foto: Bralec Prava.si)

Pričakovali bi, da slovensko tožilstvo in policija takšne primere obravnavata z vso resnostjo. Vendar so kazensko ovadbo Mehmatoviča na okrožnem tožilstvu v Mariboru zavrnili, ker ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno naznanjeno kaznivo dejanje. Pod sklep se je podpisala okrajna državna tožilka Tinka Berk.

Upajmo le, da se Mehmatovič izpostavljanje ne bo končala s kakšno "zaporniško smrtjo." Predvsem zaradi tega, ker se je po njegovi zaslugi razkrilo, da je vplivni obalni kriminalist Dejan Jurič bil tesno povezan z delovanjem zloglasnega kavaškega klana v Sloveniji. To je bil Darko Nezvatović. Le ta pa je bil naročnik umora Ziliča, ki ga je izvedel Mehmatović. Kot smo izpostavili, je tožilec v primeru slovenske celice zloglasne črnogorske združbe Jože Levačič, tesni znanec Dejana Juriča.

Mogoče pa je Levačič prevzel primer le zato, da se ne razkrijejo stranpoti delovanja koprskih policistov in kriminalistov iz kroga Dejana Juriča. Mogoče pa res moral obalni Ljubo spet v akcijo.

Po objavi našega članka so nam zahtevo za popravek in svoj odgovor poslali iz Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Prilagamo njihov odgovor, kot smo ga prejeli na naš elektronski naslov:

"

Spoštovani,

Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je bila dne 20. 10. 2022 seznanjena z objavo članka z naslovom »[DOKUMENTI KAZENSKE OVADBE] EKSKLUZIVNO: Obalni kriminalist Dean Jurić tesni sodelavec KAVAŠKEGA KLANA!!!«, ki je bil na portalu Prava.si objavljen dne 3. 10. 2022.

V prispevku med drugim poročate o tem, da obtoženi v zadevi napada na sopripornika bremeni pravosodnega policista iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, ki naj bi mu pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja. Navedene so tudi hude obtožbe zoper pravosodne policiste iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor.

V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij se z namenom zaščite integritete naših zaposlenih odzivamo na objavo in v skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka, ki ga prilagamo.

Prosimo, da nas o objavi popravka obvestite.

Uredništvo Prava.si

persluka@gmail.com

lukapers@yahoo.com

Datum: 20. oktober 2022

Zadeva: Odgovor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij

Spoštovani,

Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij je bila danes, 20. 10. 2022, seznanjena z objavo članka z naslovom »[DOKUMENTI KAZENSKE OVADBE] EKSKLUZIVNO: Obalni kriminalist Dean Jurić tesni sodelavec KAVAŠKEGA KLANA!!!«, ki je bil na portalu Prava.si objavljen dne 3. 10. 2022.

V prispevku med drugim poročate o tem, da obtoženi v zadevi napada na sopripornika bremeni pravosodnega policista iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, ki naj bi mu pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja. Navedene so tudi hude obtožbe zoper pravosodne policiste iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor.

V Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij se z namenom zaščite integritete naših zaposlenih odzivamo na objavo in v skladu s 26. in 27. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka.

Izpoved zaprte osebe je v članku enostransko predstavljena, z njo pa se huje bremeni pravosodne policiste iz obeh zavodov in bi se jo utegnilo razumeti kot dejstvo, saj druga stran ni bila vprašana za mnenje in ga preko odgovora na novinarsko vprašanje tudi ni mogla predstaviti. Poudarjamo, da vse obtožbe zaprte osebe na račun naših zaposlenih najostreje zavračamo.

Pri dogodku, ko je v ljubljanskem zaporu prišlo do napada pripornika z nožem in je eden od sopripornikov utrpel težje poškodbe, v postopku internega nadzora ni bilo ugotovljenih nepravilnosti zaposlenih. Kaznivo dejanje, ki ga je zagrešila zaprta oseba, je obravnavala policija, ki so ji bili predani vsi dokazi. Nihče od zaposlenih ni bil v postopku nikoli obravnavan kot pomočnik pri kaznivem dejanju, zato zavračamo enostranski prikaz okoliščin. O morebitni vpletenosti pravosodnega policista pri storitvi kaznivega dejanja bo odločalo za to pristojno sodišče. Ob tem dodajamo, da obstaja velika verjetnost, da bi zaprta oseba pravosodnega policista lahko izpostavila z namenom maščevanja, saj je zaprti zaradi preteklih groženj našim zaposlenim že v postopku pred pristojnimi organi.

Poudarjamo, da je v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora in v prevzgojnem domu, ki sodijo pod okrilje Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, vzpostavljen ustrezen sistem nadzora in glede izpolnjevanja delovnih obveznosti zaposlenih zagovarjamo visoke standarde in integriteto ter imamo do različnih odklonskih ravnanj zaposlenih ničelno toleranco. V primeru, ko so naši zaposleni neupravičeno izpostavljeni v negativni luči, pa smo se dolžni odzvati in zaščititi ugled poklica pravosodni policist in ostalih zaposlenih v zaporih.

Na uredništvo portala Prava.si poleg objave popravka naslavljamo tudi zahtevo po umiku poimenskih navedb naših zaposlenih, ki so očitno neupravičene, zmotne in zlonamerne. Navedbe ne izkazujejo dejanskega stanja, saj na dokumentih posnetkov niso osebe, za katere zaprta oseba zatrjuje, da so. Nadalje zahtevamo tudi umik objave dokumentov, ki razkrivajo posnetke z varovanega območja zavoda za prestajanje kazni zapora in imajo označbo stopnje tajnosti.

Mag. Bojan MAJCEN

generalni direktor

Dokument okrajno sodišče v Ljubljani:

Foto: Bralec Prava.si

Kazenska ovadba Mehmeda Mehmutovića:

Foto: Bralec Prava.si

Pismo srbski ambasadi Mehmeda Mehmatovića:


				Foto: Bralec Prava.si

Foto: Bralec Prava.si

Posnetek, kako je pravosodni policist Antunovič preda nož Mehmedu Mehmatoviću:

Foto: Bralec Prava.si

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Sep 2025 at 20:05

1013 ogledov

Herič vztraja pri svojih izjavah! " je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS!" #bajta?
V našem mediju že nekaj časa poteka izmenjava mnenj med predsednikom Judo zveze Slovenije Bogdanom Gabrovcem in športnim delavcem dr, Koljo Heričem. Tako smo v našem mediju objavili članka z naslovom " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." in "Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS?, kjer smo izpostavili določene izjave gospoda Kolje Heriča. Zaradi določenih izjav v članku z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 eur posojila JZS? je predsednik JZS Gabrovec poslal zahtevo za objavo popravko članka in za preklic izjav gospoda Heriča. Le to smo objavili v članku z naslovom Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?. Zdaj pa smo prejeli dopis pravnega pooblaščenca gospode Heriča, odvetnika Mojmira Šafariča. Le ta nas je prosil, da objavimo v odziv gospode Kolje Heriča. "Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca. Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej," je med drugim zapisa Herič."Spoštovani!V mojem pisanju odgovoru na navedbe g. Gabrovca objavljene na spletnem portalu prava.si sem le pojasnil zakaj lahko domnevam, da se mene razume oz. insinuira kot neimenovani novinarski vir iz Maribora, potem ko je bila na e-pošto podjetja poslana povezava meni neznane osebe do članka za katerega prej sploh nisem vedel. Sam se pod vsa pisanja podpišem.Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca.Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej.Pravzaprav enostavno ne razumem kako naj umaknem izjavo, ki je dejansko citat g. Gabrovca, mogoče bi jo moral umakniti on. V oddaji Tarča je g. Žgajnar, g. Gabrovcu pred celotno Slovenijo povedal, da se spreneveda in ga je imenoval lažnivec. Nekdanje judoistke so ga v isti oddaji obtoževale, da je vedel za dogajanja. G. Žgajner, s katerim pa se je za razliko od najinega sestanka v pisarni podjetja sestal v baru nekega hotela, pa je prav tako zatrdil, da g. Gabrovec s svojimi dejanji škodi športu, toliko o časti in dobrem imenu.Pričakujem da g. Gabrovec preneha z javnim blatenjem mojega imena, da se za neutemeljene obsodbe opraviči, če pa končno uresniči svojo obljubo, da bo, če bo Urška Žolnir osvojila olimpijsko medaljo, peš odšel iz Aten do Celja. V kolikor svojo obljubo uresniči in dokaže, da je mož beseda, potem opravičila od njega ne potrebujem. Očitno g. Gabrovcu plačuje stroške JZS. Ekonomično bi bilo, da se mu kupi letalska karta do Dominike, kjer mu lahko prenočišče zagotovim jaz, potem pa lahko dava skupno izjavo za CNN. Športni pozdrav!Kolja Herič mag.prof.šp.vzg"Uredil Luka Perš

Tue, 2. Sep 2025 at 21:31

983 ogledov

Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?
Kolja Herič je v članku z naslovom Kolja Herič: " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." Gabrovca izziva na detektor LAŽI o posojilu! izrekel določene izjave o Bogdanu Gabrovcu. Zdaj pa je Bogdana Gabrovca zmotila vsebina članka z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS??, kjer zahteva po pozivu odvetnika Radovana Cerjaka, da prekliče določene izjave, ki jih je Kolja Herič zapisal za Prava.si ZADEVA: ZAHTEVA ZA PREKLIC TRDITEVSpoštovani g. Herič!V naši odvetniški pisarni se je oglasil g. Bogdan GABROVEC, aktualni predsednik Judo zveze Slovenije. V njegovem imenu smo na medij Prava. si vložili demanti navedb, ki so se pojavile v članku z naslovom: Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS? V našem popravku, ki smo ga napisali v imenu našega klienta, smo vse navedbe zavrnili kot laž oziroma neresnica. Nikjer nismo poimensko omenili noben novinarski vir, čeprav je naš klient domneval, kdo je oseba, ki širi te laži o njemu. V našem popravku ste se očitno spoznali in sami in nato na isti medij napisali svoj odziv, v katerem ste ponovno ponovili laži o posojilu, ki naj bi ga prejel naš klient, poleg tega pa ste v svoj dopis napisali še kup laži, ki se nanašajo na vaš sestanek z našim klientom. Nato ste v svojem dopisu navedli, da naj bi se vam po sestanku z gospodom Gabrovcem, začele dogajati čudne stvari, med drugim tudi hude grožnje. Povprečen bralec, ki je bral vaš dopis naslovljen na medij Prava. si, bi dobil vtis, kot ta za temi domnevnimi grožnjami, stoji naš klient, kar je prav tako popolnoma neresnično. S svojimi trditvami ste močno posegli v čast in dobro ime našega klienta, saj so vaše trditve popolnoma neresnične oziroma izmišljene. Te laži, ki jih očitno vztrajno širite, povzročajo našemu klientu hude posledice in močno škodujejo njegovemu ugledu.Kot vam je dobro znano, naš klient gospod Bogdan Gabrovec NIKOLI ni prejel od Judo zveze Slovenije, niti centa posojila, ki bi ga porabil za svojo varnostno službo EFEKT, katere prav tako nikoli ni imel. Zgodba o posojilu našemu klientu je v celoti izmišljena. Prav tako so popolne laži vaše navedbe o vsebini vajinega sestanka. Naš klient vam nikoli ni povedal to, kar lažno navajate!Pozivamo vas, da v roku 5. dni po prejemu tega dopisa, ki bo poslan na vaš elektronski naslov, kot tudi poslan s priporočeno pošto na sedež vašega podjetja, takoj prekličete, v mediju, kjer so bile vaše navedbe objavljene, torej na Prava.si, vse vaše trditve in se na ta način izognete sodnim postopkom. V primeru, da v postavljenem roku svoje laži ne boste preklicali, bomo po pooblastilu našega klienta vložili poleg zasebne kazenske tožbe, vložili tudi ustrezno odškodninsko tožbo zoper vas, s katero bomo poleg odškodnine, sodno zahtevali tudi preklic vaših neresničnih oziroma lažnivih trditev.V upanju na mirno rešitev zadeve, vas lepo pozdravljamo!Ljubljana, 26.08.2025 Bogdan GABROVEC- zanj po pooblastilu odvetnikRadovan CERJAKPoslano v vednost tudi mediju Prava.si. Uredil Luka Perš

Mon, 1. Sep 2025 at 22:23

490 ogledov

Popravek DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!
V spletnem mediju Prava.si smo v torek, dne 29. Julij 2025 ob 21:27 objavili članek z naslovom DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!????. Objavljamo popravek članka s strani predsednika Judo zveze Slovenija Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Sun, 31. Aug 2025 at 15:31

1213 ogledov

Marko Odlazek vs najbolj znan raziskovalni novinar v naši državi Bojan Požar
Poobjavljamo članek z naslovom: "Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarja" objavljen dne četrtek, 19. junij 2025 ob 6:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.BESEDILO ČLANKA Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarjahttps://pozareport.si/post/840883/njegov-brat-razvpiti-medijsko-smetarski-tajkun-vodi-ze-skoraj-100-medijev-on-bi-pa-urejal-se-objave-bojana-pozarjaFoto:Posnetek zaslona- PozareportMedtem ko Martin Odlazek, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj sto (100!) različnih medijev, od tiskanih edicij do spletnih portalov, radijskih postaj in manjših televizij, bi njegov brat in podjetnik - sicer medijsko bistveno manj znani Marko Odlazek, očitno rad urejal še portal, ki ga pravkar berete. Se sliši arogantno in zabavno hkrati, ampak žal gre tudi za grožnje s tožbami in sodišči, kar pa je glede na znana dejstva resda komaj verjetno. Po odmevni objavi našega članka z naslovom "Zakaj vlomilci, ki si pri Ruplu podajajo kljuke, nikogar ne zanimajo?! A če to delajo Ruplu, kaj lahko storijo šele vam.", objavljenega 21. marca letos, je Marko Odlazek sprva zahteval takojšnji sestanek z avtorjem članka, skratka piscem teh vrstic. Ker do tega pogovora ni prišlo, smo prejeli Odlazkovo pismo, da moramo članek oziroma "sporno besedilo" nemudoma umakniti. Na to pismo, ki je glede na vse znane okoliščine pravzaprav zvenelo absurdno (Marko Odlazek je recimo - med drugim - prepričan, da bi za vsako omembo njegovega imena morali predhodno pridobiti njegovo soglasje?!), nismo odgovorili, zato smo, predvidevamo, konec maja dobili še dopis Odlazkove odvetnice Teje Godec s povsem enako vsebino in zahtevo, kot nam jo je takrat osebno poslal Marko Odlazek .Pri čemer smo se lahko že z njenim prvim stavkom prepričali, da plavolasa mariborska odvetnica bolj slabo pozna slovensko slovnico, saj štajerski dialekt pri uradnih dopisih pač ne more biti izgovor.  Namreč, ne reče se ... "Marka Odlazeka", ampak - pravilno - Marka Odlazka. Njeno pismo sicer objavljamo v celoti:Foto: Posnetek zaslona-PožareportPoleg slabega poznavanja slovnice in slovenskega jezika pa Odlazkova pooblaščenka očitno bolj slabo pozna tudi pravo.  Saj bi sicer lahko vedela, da besedna zveza "dolgoletno in kakor prikrivano zasebno razmerje" med Polko Bošković, znano notarko in bivšo lokalno političarko iz Kopra, in Markom Odlazkom nikakor ne pomeni "objave podatkov iz intimnega življenja", , poleg tega je višje sodišče iz Maribora pred časom v sodni zadevi Marko Odlazek proti novinarju Luki Peršu (Prava.si) tudi pravnomočno in eksplicitno presodilo, da je o zasebni zvezi med Boškovićevo in Odlazkom novinarjem dovoljeno pisati in poročati, saj gre za objektivno dejstvo (faksimile).Foto: Posnetek zaslona-PožareportZato dotičnega članka na poziv in zahtevo Marka Odlazka in njegove odvetnice Teje Godec seveda ne nameravamo umakniti. Tudi Marko Odlazek ni najbolj nedolžno ime Spomnimo: tudi Marko Odlazek ni ravno neznana oseba in najbolj nedolžno ime, saj je neposredno povezan z nekaterimi odmevnimi ter nikoli povsem pojasnjenimi posli in dogajanji.  Nekaj takšnega - na primer - se je zgodilo septembra 2022, ko je sredi Kranja nenadoma povsem pogorel spomeniško zaščiteni Majdičev mlin, katerega solastnik je bil Marko Odlazek,  skozi podjetje Naš mlin, storitve in gradnje, d. o. o., preostala dva lastnika pa sta bila Eva Odlazek in Sebastjan Zupanc, nekdanji direktor Komunale Tržič, prek katerega so sledi tega podjetja vodile tudi do Gibanja Svoboda. Brata Odlazek sta bila povezana tudi s prvimi spornimi posli družine Odlazek (podjetji Krater, Eurofit in Salomon), potem naj bi Martin brata Marka izplačal, Marko Odlazek pa naj bi se zdaj ukvarjal predvsem z nepremičninami.

Mon, 25. Aug 2025 at 21:52

163 ogledov

III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica!
V našem mediju smo 20. avgusta 2025 objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo člankov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni njegovi intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov. Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju. Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Sartorius za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti. V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.III. DEL : GONJA PROTI ALEŠU ŠTRANCARJU- POLITIKA, INTERESI IN SODNA RESNICAKo se danes ozremo na dolgo zgodbo BIA Separations, zaslišanja Aleša Štrancarja in na desetletja sodnih postopkov, je ključno vprašanje: zakaj se kljub jasnim dokazom o nedolžnosti ta gonja nikoli ne konča? Zakaj se obtožbe, ki so jih slovenska sodišča že večkrat zavrnila, znova in znova vračajo? Odgovor leži v prepletu gospodarskih interesov, političnih pritiskov in nevoščljivosti, ki se razprostira prek meja med Slovenijo in Avstrijo.Najprej je treba razumeti vlogo Avstrijcev, zlasti Schilling Gruppe in ljudi, kot sta dr. Krejs in Wagner. Njihova strategija je bila jasna: pridobiti nadzor nad BIA Separations in iz igre izločiti tistega, ki jim je stal na poti – Aleša Štrancarja. To je bilo še toliko pomembneje, ker je bil prav Štrancar avtor tehnologije in simbol podjetja. Če bi Avstrijci prevzeli popoln nadzor brez njega, bi lahko preusmerili razvoj v svojo korist, slovenska stran pa bi ostala brez ključnega deleža. V tem smislu so bile obtožbe proti njemu orodje, ne cilj. Njihov cilj ni bil dokazati resnice, ampak ustvariti dovolj pritiska, da bi Štrancar izgubil legitimnost in vpliv.Wagnerjeva vloga kot stečajnega upravitelja je bila pri tem ključna. V dokumentih, ki smo jih prevajali, se jasno vidi, da ni ukrepal v interesu upnikov, temveč v interesu ene strani. Zakaj ni izpodbijal vračila 550.000 evrov? Zakaj ni napadel notarskih zapisov in posojilnih pogodb, ki so bile očitno sporne? Če bi bil njegov cilj res zaščita družbe, bi to storil. Toda ker je bil cilj drugačen – marginalizirati slovensko stran – so bili ti koraki namenoma izpuščeni. S tem se je ustvarila podlaga za gonjo proti Štrancarju, ki naj bi postal glavni krivec za vse težave.V intervjuju v oddaji Ura resnice v mediju Info360 z najbolj znanim raziskovalnim novinarjem v državi Bojanom Požarjem je Aleš Štrancar natančno razkril, kako so ga hoteli Avstrijci poslovno in finančno uničiti. Info360 je v lasti Aleša Štrancarja. (Foto: Posnetek zaslona- Info360)Slovenska sodišča pa so se v tej zgodbi izkazala za presenetljivo stabilna. Večkrat so zavrnila zahteve po kazenskem pregonu, ker niso videla dovolj dokazov. Še več – sodišča so ugotovila, da so bila Štrancarjeva ravnanja v skladu z zakonodajo in logiko poslovanja v visokotehnološkem sektorju. To je jasen signal, da pravni temelji za obtožbe ne obstajajo. Toda problem je, da se pravna resnica pogosto izgubi v medijskem in političnem hrupu. In prav to se dogaja v primeru Aleša Štrancarja: čeprav sodno ni spoznan za krivega, ga medijska in politična mašinerija še vedno predstavlja kot problematičnega.Zakaj? Odgovor je v percepciji. V Sloveniji je Štrancar postal simbol uspeha, ki se ni uklonil tujim interesom. Postal je glasen, neposreden in pogosto kritičen do političnih elit. Takšni ljudje so vedno moteči. Čeprav je s svojim delom dokazal, da je sposoben ustvariti globalno zgodbo iz Ajdovščine, je hkrati postal tarča tistih, ki bi raje videli, da bi se slovenski znanstveniki uklonili večjim silam. Gonja proti njemu je zato tudi politična – gre za kazen posamezniku, ki si je drznil biti neodvisen.Poglejmo še medijski kontekst. Vsakič, ko se odpre nova fronta proti Štrancarju, se v medijih pojavijo zgodbe o domnevnih nepravilnostih, o domnevnem osebnem okoriščanju in o domnevnih zlorabah. Toda redko se pojavi nadaljevanje: da so sodišča te obtožbe zavrnila. Javnost tako dobi popačeno sliko, kjer prva informacija ostane v spominu, sodna resnica pa izgine v ozadju. To ustvarja vzdušje stalne krivde brez obsodbe – stanje, ki je za posameznika še hujše kot dejanska obsodba, saj pomeni trajno senco.V širšem gospodarskem smislu pa je zgodba še bolj pomenljiva. BIA Separations je s svojim razvojem tehnologij za čiščenje biomolekul postala globalno zanimiva tarča. Ko je podjetje kasneje postalo del večjih farmacevtskih struktur, je bilo jasno, da gre za tehnologijo z ogromno vrednostjo. In ravno tu leži srčika problema: tisti, ki so želeli večji delež v podjetju, so morali najprej odstraniti človeka, ki je bil garant slovenske prisotnosti – Aleša Štrancarja. Gonja proti njemu je torej posledica velike igre kapitala, kjer pravna sredstva postanejo orožje v rokah interesnih skupin.Pri tem je pomembno poudariti, da Štrancar ni bil pasiven. V svojih izjavah je vedno znova poudarjal, da želi rešiti podjetje, da želi zaslišanja, da želi priče, ki bi potrdile resnico. To ni vedenje krivca, temveč vedenje človeka, ki se zaveda, da je resnica na njegovi strani. Njegova pripravljenost na popolno transparentnost je najboljši dokaz, da ni imel česa skrivati. Prav to pa je tisto, kar je nasprotnike najbolj motilo – vedeli so, da resnica ni na njihovi strani, zato so se zatekali k manipulacijam, pritiskom in neprestanemu odpiranju novih postopkov.Če to zgodbo umestimo v slovenski prostor, vidimo še eno dimenzijo. V državi, kjer se pogosto govori o begu možganov, o tem, da najboljši znanstveniki in podjetniki odhajajo v tujino, je Štrancar izjema. Ostal je v Ajdovščini, tam gradil laboratorije in dokazal, da je mogoče ustvariti globalno zgodbo tudi doma. Namesto da bi bil zaradi tega vzor in navdih, je postal tarča. To pove več o slovenski družbi kot o njem: ne maramo tistih, ki presegajo povprečje, raje jih poskušamo povleči navzdol. Gonja proti njemu je zato tudi ogledalo naše lastne nevoščljivosti.Tudi v intervjuju za Domovino je Aleš Štrancar pojasnjeval vzroke za medijske napade, ki jim je bil priča v zadnjem mesecu. Tudi Domovina je še en medij, ki ga lastniško obvladuje Aleš Štrancar. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)Ko danes vidimo, da se napadi znova pripravljajo, moramo biti jasni: pravno gledano Aleš Štrancar ni kriv. To so potrdila sodišča. Gospodarsko gledano je bil ključni faktor preživetja in uspeha BIA Separations. Politično gledano pa je postal moteč element, ker je dokazal, da slovenski znanstvenik lahko uspe na svetovni ravni brez uklanjanja tujim interesom. Gonja proti njemu je zato neupravičena in škodljiva – ne samo zanj osebno, temveč za Slovenijo kot celoto, ker daje signal, da bomo uspešne ljudi raje kaznovali kot nagradili.V zaključku lahko rečemo, da je celotna zgodba o Alešu Štrancarju zgodba o konfliktu med resnico in interesi. Dokumenti, zaslišanja in sodne odločitve jasno kažejo, da ni kriv za nepravilnosti, ki mu jih očitajo. Toda moč kapitala, vpliv avstrijskih partnerjev in politične igre poskrbijo, da se ta resnica vedno znova zakrije. Če želimo biti pošteni, moramo to priznati: gonja proti Štrancarju ni pravna, temveč politično-ekonomska. In edina prava žrtev v tej zgodbi je človek, ki je slovenski znanosti in gospodarstvu dal največ.DOKUMENT NOTARSKI ZAPIS O KONSTITUTIVNEM PRIZNANJU DOLGAPred menoj, MMag. dr. Philipp Nierlich, kot nadomestnim notarjem in sodno zapriseženim tolmačem za angleški jezik, za notarja dr. Klemensa Huppmanna, s sedežem v Dunaju, Innere Stadt, Brandstätte 6, in danes v prostorih odvetniške družbe Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH, A-1010 Dunaj, Karl Lueger Platz 5, kamor sem se na prošnjo napotil, so se osebno pojavile meni neznane osebe:1.Dr. Aleš Štrancar, rojen 17. 7. 1962, Planina 45, SVN-5270 Ajdovščina, kot samostojno zastopajoči direktor BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Celovcu pod FN 296126 f;2.Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i;3.Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a;Te osebe so pred menoj nastopile in izjavile naslednje, kar se vpisuje v ta notarski zapis:KONSTITUTIVNO PRIZNANJE DOLGAPreambulaDružba Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i (v nadaljevanju "Livit"), družba "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a (v nadaljevanju "Schilling") in družba BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu, poslovni naslov Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča Celovec pod FN 296126 f.DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGFN 296126 f (v nadaljevanju "BIA") je od družb Livit in Schilling v obdobju med 27. 8. 2010 in 30. 6. 2012 prejela posojila ("Venture Darlehen"), ki so bila opredeljena v točki B. Spodaj navedena posojila so bila predmet dogovora o odlogu plačila v obliki priložene Standstill Vereinbarung z dne 4. 9. 2013 (v nadaljevanju: "Dogovor o mirovanju") skladno s prilogo /1.B. Dogovor o mirovanju se nanaša na naslednje neporavnane zneske:Datum sklenitveOdobreno posojilo (v EUR)Neporavnani znesek 1.4.2013 (v EUR) (PODATKE SI NATANČNO OGLEJTE V TABELI SPODAJ!)Livit 27.08.20101.000.000,00175.725,82Livit 06.12.20101.015.000,00371.206,31Livit 06.12.2010985.000,00506.025,18Schilling 18.10.20111.500.000,00895.654,19Schilling 18.10.2011290.000,00173.159,79Schilling 18.10.2011210.000,00131.131,39Schilling 19.01.20123.000.000,002.610.588,72SKUPAJ8.000.000,004.863.491,31Tako je na dan 1. 4. 2013 dolg znašal še 4.863.491,31 EUR, vključno z obrestmi, zapadlimi do 31. 3. 2013 (v nadaljevanju: "Standstill Darlehensbetrag").C.Obrestna mera za obdobje mirovanja skladno z Dogovorom o mirovanju znaša 12 % letno. Obresti, natekle na dolg v višini 4.863.491,31 EUR, do dneva podpisa tega sporazuma znašajo:• do Livit: 126.354,88 EUR,• do Schilling: 457.264,08 EUR,• skupaj: 583.618,96 EUR.D.Tako celoten dolg po tem sporazumu znaša:• do Livit: 1.179.312,19 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Livit"),• do Schilling: 4.267.798,08 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Schilling"),• skupaj: 5.447.110,27 EUR (v nadaljevanju: "Dolg").DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGKONSTITUTIVNO PRIPOZNANJE DOLGA1.S tem BIA dokončno in nepoklicno priznava v obliki konstitutivnega pripoznanja dolga:• dolg do Livit v višini 1.179.312,19 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Livit proti BIA,• dolg do Schilling v višini 4.267.798,08 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Schilling proti BIA,• skupaj dolg v višini 5.447.110,27 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje.2.BIA soglaša, da se za to pripoznanje dolga sestavi izvršljiv notarski zapis, ki omogoča takojšnjo izvršbo in uveljavitev priznane zapadle obveznosti.3.• Spremembe, dopolnitve ali razveljavitev tega sporazuma morajo biti v pisni obliki, razen če obvezno pravo zahteva strožjo obliko (npr. notarski zapis). To velja tudi za spremembo tega določila.• Če bi katerakoli določba tega sporazuma bila nična, neučinkovita ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost ostalih določb. Neveljavna določba se nadomesti z veljavno, ki je po vsebini in namenu najbližja gospodarskemu smislu prvotne določbe.• Stranke se zavezujejo, da bodo obstoj in vsebino tega sporazuma obravnavale kot zaupno, razen če razkritje zahtevajo zakonske določbe ali organi. Nadalje se stranke zavezujejo, da bodo zagotovile varovanje zaupnih podatkov tudi pri tretjih osebah (zaposleni, pooblaščenci, organi).• Stroške notarskega zapisa in vse ostale stroške v zvezi s tem sporazumom nosi BIA.DENK & KAUFMANNOdvetniška družba OGPriloga:J/1 Standstill-dogovor z dne 4.9.2013Dunaj, dne 26.3.2015 (šestindvajseti marec dva tisoč petnajst)BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, FN 296126 fzastopa: Dr. Aleš ŠtrancarLivit Management GmbH, FN 254309 izastopa: Josef Schroll"Schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 azastopa: Josef SchrollDOKUMENT: POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽA Stranki pogodbe:• Dr. Aleš Štrancarkot odstopna stranka (abretende Partei)in• "schilling" Treuhand GmbHkot prevzemna stranka (übernehmende Partei)Predmet pogodbe:• pogodba se nanaša na BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH.📌 To pomeni, da je Dr. Aleš Štrancar s tem dokumentom odstopil poslovni delež v družbi BIA družbi Schilling Treuhand GmbH (najverjetneje kot del dogovora o zavarovanju ali poravnavi dolga).POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽATa pogodba o odstopu poslovnega deleža (v nadaljevanju: »Pogodba«) je sklenjena med:1. Dr. Aleš Štrancar, roj. 17.7.1962Planina 45SVN-5270 Ajdovščina(»odstopna stranka«)in2. „schilling“ Treuhand GmbH (FN 53057 a)Erdbergstraße 8A-1030 Dunaj(»prevzemna stranka«; odstopna in prevzemna stranka skupaj imenovani »stranki«, posamezno pa »stranka«)1. Preambula1.1BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Klagenfurtu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Klagenfurtu pod FN 296126 f. Osnovni kapital družbe znaša 71.142,19 EUR (enainsedemdesettisoč sto dvainštirideset evrov in devetnajst centov) in je v celoti vplačan.1.2Odstopna stranka ima poslovni delež v družbi, ki predstavlja osnovni vložek v višini 3.493,26 EUR (tri tisoč štiristo triindevetdeset evrov in šestindvajset centov) in je v celoti vplačan (»celotni poslovni delež«).1.3Odstopna stranka namerava svoj celotni poslovni delež razdeliti na en večji in en manjši poslovni delež, in sicer:• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 2.969,27 EUR,• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 523,99 EUR,ter tega slednjega (523,99 EUR) odstopiti prevzemni stranki po pogojih te pogodbe.Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža2.2Odstopna stranka s tem odstopa in prenaša »Strancar-poslovni delež« z današnjim dnem skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi, ki pripadajo temu deležu, na prevzemno stranko, ki sprejema odstop in prenos »Strancar-poslovnega deleža« skupaj z vsemi s tem povezanimi pravicami in obveznostmi.3. ProtiplačiloPrenos in odstop »Strancar-poslovnega deleža« se opravi sočasno ob:(i) plačilu nominalnega zneska v višini 523,99 EUR na račun, ki ga bo določila odstopna stranka, s strani prevzemne stranke; ter(ii) sklenitvi sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1) in sklenitvi konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2).4. Učinkovanje prenosaUčinkovanje tega prenosa je odložni pogoj, vezan na:(i) plačilo kupnine,(ii) sklenitev sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1),(iii) sklenitev konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2) skladno s točko 3 te pogodbe in(iv) odobritev prenosa »Strancar-poslovnega deleža« s strani odstopne stranke na prevzemno stranko preko sklepa družbenega zbora družbe, skladno z določili družbene pogodbe družbe.5. Jamstva in zagotovilaPrevzemna stranka se zaveda vseh pravnih, gospodarskih in drugih okoliščin, tveganj, dejstev in razmerij v povezavi z družbo in »Strancar-poslovnim deležem«. Prevzemna stranka se odpoveduje vsem oblikam jamstev in zagotovil.Odstopna stranka ne daje nobenih jamstev ali zagotovil kakršne koli vrste glede poslovnega deleža. Prevzemna stranka se nadalje odpoveduje kakršnemu koli zahtevku, pritožbi ali pravnemu sredstvu zoper odstopno stranko.6. Stroški in pristojbineVse stroške, ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvedbo te pogodbe, nosi prevzemna stranka.7. Končne določbe7.1 Spremembe in dopolnitve te pogodbe morajo biti v obliki notarskega zapisa.7.2 Stranki se odpovedujeta pravici, da bi to pogodbo izpodbijali zaradi zmote, spremembe poslovne osnove, neizpolnitve pričakovanj ali iz kakršnega koli drugega razloga, da bi zahtevali razveljavitev, prilagoditev pogodbe ali odstop od pogodbe.7.3 Če bi katera koli določba te pogodbe bila nična, neveljavna ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost in izvršljivost preostalih določb te pogodbe.Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža8. Uporabno pravo in pristojnost8.1 Ta pogodba je podvržena avstrijskemu pravu, z izključitvijo določb mednarodnega zasebnega prava in Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga (CISG).8.2 Vse pravne spore, ki izhajajo iz te pogodbe ali so v zvezi z njo, rešuje izključno pristojno gospodarsko sodišče na Dunaju, notranje mesto.9. IzvodiTa pogodba je sklenjena kot notarski zapis.Prepis te pogodbe se lahko izda v poljubnem številu izvodov, na zahtevo katerekoli stranke, pravnih naslednikov ali same družbe, na stroške prosilca.Priloge:• /1 Sporazum v obliki notarskega zapisa• /2 Konstitutivno pripoznanje dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisaPodpisano v Dunaju, dne 26. marca 2015• Dr. Ales Strancar, rojen 17.07.1962 (odstopna stranka)• "schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 a, zastopana po Josefu Schrollu (prevzemna stranka)Luka Perš

Mon, 25. Aug 2025 at 21:51

175 ogledov

II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO
V našem mediju smo 20. avgusta objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo prispevkov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni njegovi intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov.Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju.Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Sartorius za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti.V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.II. DEL TRILOGIE O ALEŠU ŠTRANCARJU: OBTOŽBE PROTI ALEŠU ŠTRANCARJU- MED KONSTRUKCIJO IN RESNICOKo se lotimo podrobne analize obtožb, ki so bile v preteklih letih usmerjene proti Alešu Štrancarju, hitro postane jasno, da gre za skupek polresnic, napačnih interpretacij in vnaprej pripravljenih konstrukcij. Čeprav so avstrijski partnerji, stečajni upravitelji in posamezni interesi znotraj Schilling Gruppe želeli ustvariti vtis, da gre za sistematično oškodovanje družbe, dokumenti in sodne odločitve kažejo popolnoma drugačno sliko. Štrancarjeva vloga je bila v resnici nasprotna – bil je tisti, ki je iskal rešitve, vlagal svoj ugled in energijo ter preprečeval razprodajo podjetja.Najbolj očitna obtožba, ki se pojavlja znova in znova, je povezana z domnevnim nepravočasnim prijavljanjem insolventnosti. Trdili so, da bi moral kot direktor BIA Separations d.o.o. v Sloveniji in kot predstavnik v avstrijski krovni družbi BIA Separations GmbH že bistveno prej sprožiti postopke stečaja.Podjetniku Alešu Štrancarju so Avstrijci očitali, da je kršil člene omenjenega zakona. Vendar dokumentacija, odločitev slovenskih sodišč jasno nakazujeta, da je Štrancar ravnal vse zakonito. Ali bo njegovo usodo spremenilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije? (Foto: Posnetek zaslona- pisrs.si)Toda tovrstna obtožba temelji na poenostavljeni predstavi, ki ne razume dinamike biotehnološke industrije. V tem sektorju so razvojni cikli dolgi, podjetja lahko več let poslujejo z negativnimi bilancami, dokler ne pridejo do ključnih prebojev. Ob tem pa so v tistem času potekala intenzivna pogajanja z več investitorji – med drugim z japonskimi skladi SDK in JSR, s skladom CD Venture in drugimi. Obstajale so realne zaveze, da bodo vložena nova sredstva, kar pomeni, da insolventnost še ni bila pravno zavezujoče dejstvo.V slovenski zakonodaji je jasno zapisano, da insolventnost nastopi, ko družba ni več sposobna poravnati obveznosti, pri čemer se upošteva tudi verjetnost dokapitalizacije. Prav to je bil razlog, da slovenska sodišča nikoli niso obsodila Štrancarjevega ravnanja – ker je bilo skladno z razumnim pričakovanjem investicij.Zakaj se je Aleš Štrancar znašel v težavah? Ker je verjel v podjetje in na podlagi umazanih igric akterjev v Sloveniji in v Avstriji ni sprožil postopek za insolvetnost podjetja. (Foto:E.justice.europa)Še bolj bizarna je obtožba o osebnem okoriščanju. V več zapisnikih se pojavlja trditev, da naj bi si Štrancar pridobil neupravičeno korist. Toda ob pregledu dokumentov vidimo nasprotno. Njegova plača je bila skromna, večkrat je bil pripravljen sprejeti nižje prihodke, ker je želel sredstva ohraniti v podjetju. Najbolj nazoren primer je ponudba dr. Krejsa, da mu poveča plačo za štirikrat, če bi popustil pri zahtevah Schilling Gruppe. Štrancar je to zavrnil, saj je razumel, da gre za poskus podkupovanja in obvladovanja podjetja. Če bi bil njegov cilj osebno bogatenje, bi brez težav sprejel takšno ponudbo in se izognil desetletjem pravnih težav. Namesto tega je tvegal svojo kariero in ugled, ker je želel zaščititi podjetje. To je popolno nasprotje slike, ki jo skušajo nasprotniki naslikati.Obtožbe o škodljivih pogodbah so prav tako brez trdne podlage. Eden najbolj pogosto omenjenih primerov je pogodba z Octapharmo. Nasprotniki so trdili, da je bila za podjetje škodljiva. Toda analiza pokaže, da je prav ta pogodba omogočila dostop do ključnega trga in da je BIA Separations pridobila dragocene reference, ki so jo kasneje pripeljale do še večjih poslov. V biotehnološki industriji ni mogoče meriti vrednosti pogodbe zgolj po neposrednem denarnem toku – pogosto je dolgoročni strateški učinek bistveno pomembnejši. To so vedeli vsi, ki so bili vključeni v pogajanja, a kljub temu je bila pogodba kasneje uporabljena kot orožje proti Štrancarju.Ko pogledamo še očitke o slabem vodenju, pridemo do podobnega zaključka. Res je, da je podjetje imelo finančne težave, toda to je normalno v visokotehnološkem sektorju. Nobeno podjetje, ki razvija tehnologije prihodnosti, ne pride do uspeha brez obdobij izgube.Odgovornost direktorja je, da išče poti naprej, in to je Štrancar počel – iskal je investitorje, prepričeval partnerje, organiziral sestanke in pripravljal načrte dokapitalizacije. V dokumentih se jasno vidi, da je na vsakem koraku sodeloval z nadzornimi organi, o svojih potezah obveščal nadzorni svet in iskal soglasje. Prav zato je težko razumeti, kako je lahko nekdo v enaki zgodbi označen za neodgovornega direktorja, ko pa so dejstva ravno nasprotna.Aleš Štrancar je že večkrat javno povedal, da eno ključnih vlog igra stečajni upravitelj Michael Wagner. Zanimivo, da so Štrancarja obsodili prav na tistem sodišču, kjer ima Wagner svojo pisarno. (Foto: Posnetek zaslona- Hajek-Boss-Wagner)Še bolj problematična je vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, ki je v Avstriji vodil postopke. V dokumentih, ki smo jih prevedli, se jasno vidi, da je Wagner pogosto ignoriral nepravilnosti avstrijske strani. Ni ukrepal proti vračilu 550.000 evrov Schilling Gruppe, čeprav bi moral to izpodbijati v korist upnikov. Ni raziskoval notarskih zapisov in posojilnih pogodb, ki bi prav tako morali biti predmet izpodbijanja. Namesto tega se je osredotočil na iskanje krivde pri Štrancarju. Takšno ravnanje ni v interesu upnikov, ampak v interesu ene strani – avstrijskih investitorjev, ki so želeli pridobiti popoln nadzor nad podjetjem. To jasno kaže, da obtožbe proti Štrancarju niso bile pravno utemeljene, ampak del strateške igre.V dokumentih se pojavlja še en pomemben detajl: Aleš Štrancar je vztrajno predlagal, naj se kot priče zaslišijo tudi drugi akterji – Zöchbauer in Marzola. To kaže, da se ni bal resnice, temveč jo je iskal. Če bi bil vpleten v nepravilnosti, bi se verjetno trudil omejiti priče, ne pa jih predlagati. Prav nasprotno pa velja za njegove nasprotnike, ki so se trudili čim bolj zmanjšati prostor za neodvisno preverjanje dejstev.Obtožba, da je poskušal "rešiti" slovensko podjetje na škodo avstrijskega GmbH, je prav tako neutemeljena. Iz dokumentov je razvidno, da je vedno poudarjal, da rešitev za slovensko družbo prinaša korist tudi krovni družbi. Njegova vizija je bila, da Slovenija postane razvojni center, Avstrija pa finančni in prodajni okvir. Ta vizija je imela smisel, saj je bila tehnologija razvijana v Ajdovščini, globalni trg pa je bilo lažje obvladovati preko avstrijske strukture. Obtožba, da je deloval proti GmbH, je zato čista izmišljotina.Ko seštejemo vse obtožbe – od insolventnosti do osebnega okoriščanja – postane jasno, da nimajo trdnih temeljev. Vsaka od njih se sesuje ob podrobnejšem pregledu dokumentov. Slovenska sodišča so to spoznala že večkrat in so zato zavrnila postopke proti Štrancarju. Toda kljub temu se zgodba vedno znova vrača. Razlog ni pravni, temveč politično-ekonomski: dokler je Aleš Štrancar trn v peti tistim, ki želijo popoln nadzor nad BIA Separations, bodo obstajali poskusi, da ga kriminalizirajo.Kar je najbolj pomenljivo, je dejstvo, da se je podjetje pod njegovim vodstvom razvilo v globalnega igralca. Danes, ko se BIA Separations prodala velikemu farmacevtskim koncernu iz Nemčije, nihče ne more zanikati, da je vizija, ki jo je zagovarjal Štrancar, bila pravilna. Če bi upošteval nasvete svojih kritikov in predčasno razglasil stečaj, podjetja preprosto ne bi bilo več. Prav njegova trma in pripravljenost tvegati lastno prihodnost sta omogočili, da se je slovenska biotehnologija uveljavila na svetovnem zemljevidu. To je največji dokaz, da obtožbe niso resnične – rezultat dela govori sam zase.Ko analiziramo obtožbe, se zato ne smemo ustaviti pri besedah in dokumentih, temveč moramo pogledati rezultate. In ti kažejo, da je Aleš Štrancar deloval odgovorno, predano in vizionarsko.Foto: Posnetek zaslona-Rtv SlovenijaGonja proti njemu je poskus, da se uspeh prepiše na druge in da se slovenski delež v podjetju razvrednoti. Toda resnica je očitna: brez njega BIA Separations ne bi preživela, kaj šele postala globalni igralec. V tretjem trilogije o Alešu Štrancarju preberete članek z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju- politika, interesi in sodna resnica.DOKUMENTIMAX MUSTERSCHILLING TREUHANDDr. Max MusterMustergasse 11030 DunajBIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH / Venture LoanŠtevilka udeležbe: VBS00000000Dunaj, 4. junij 2014Spoštovani gospod Dr. Muster,s pismom z dne 07.04.2014 smo vas prosili za vaše cenjeno mnenje/odločitev glede predlaganih ukrepov za izterjavo odprtih terjatev v zvezi z vašo naročnino BIA Separations Venture Loan, potem ko je družba BIA Gesellschaft für Separationstechnologie mbH »BIA« napovedala ponovno vzpostavitev odplačevanja, tega pa ni izpolnila.Varianta 1 – Plačilo izvedeno:Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo s strani nas predlaganimi ukrepi in se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje. S tem potrjujemo tudi prejem vašega sorazmernega prispevka za stroške izterjave v višini EUR 0,00. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki.Varianta 2 – Plačilo odprto:Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo s strani nas predlaganimi ukrepi in se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Žal doslej še nismo mogli zabeležiti vašega prispevka za stroške v višini EUR 0,00 in vas prosimo, da nakazilo v prihodnjih dneh izvedete na fiduciaren račun: IBAN: AT093200001870816275, BIC: RLNWATWW, pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.Če ste nakazilo v vmesnem času že izvedli, razumite to obvestilo kot brezpredmetno. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki.Varianta 3 – Zavrnitev:S tem potrjujemo prejem vaše zavrnitve predlaganih ukrepov izterjave in to odločitev vzamemo na znanje. Skupno je 98,57 % naročnikov soglašalo.Ker smo medtem z vložitvijo tožbe sodno uveljavljali del terjatev in so seveda že nastali določeni stroški, bomo vaš delež odprtih terjatev iz skupnega paketa terjatev izločili in naš nalog ustrezno ne bo izvedel nobenih ukrepov za delež, ki se nanaša na vas. To pomeni, da za vas ne bodo nastali stroški, vendar pa tudi plačila iz izterjave in unovčenja zastavljenih sredstev ne bodo uporabljena za vaše terjatve. Če nam želite še vedno dati svoje soglasje, vas prosimo, da do 20.06.2014 nakažete stroškovni prispevek v višini EUR 0,00 na fiduciaren račun: IBAN: AT093200001870816275, BIC: RLNWATWW pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.Z dnem prejema plačila se vaša prej poslana zavrnitev šteje za brezpredmetno. Zaradi popolnosti vam sporočamo, da bodo iz prvih plačil, ki jih bomo prejeli v okviru teh ukrepov od BIA, povrnjeni stroški, ki so jih krili zaupniki. Prosimo, sporočite nam, če boste ukrepe izvajali samostojno, da lahko po potrebi naše nadaljnje postopke uskladimo z vašimi.V tem primeru bo v vsakem primeru razmerje fiduciarnega zastopstva razvezano in bo fiduciarno zastopstvo izročeno družbi, ki jo je treba o tem obvestiti, da bo razveza fiduciarne pogodbe veljavna tudi za BIA.Dne 23.04.2014 je bila z naše strani vložena tožba; iz procesne previdnosti sprva le glede dela zneska. Vročitev tožbe BIA je bila pravno veljavna šele dne 12.05.2014, zato mora BIA v štirih tednih, torej do 10.06.2014, podati odgovor na tožbo.Neodvisno od tega se s strani poslovodstva in odbora delničarjev ves čas vodijo intenzivna pogajanja s strateškimi partnerji in zainteresiranimi investitorji, da bi družbi omogočili nadaljnja finančna sredstva in predvsem okrepili upravo. Prosimo za razumevanje, da v času teh pogajanj potencialnim vlagateljem ne moremo razkrivati nobenih dodatnih informacij.O nadaljnjem poteku tožbe, morebitnem unovčenju zastavljenih sredstev in s tem doseženih izkupičkih vas bomo praviloma obveščali vsakih šest do osem tednov (oziroma bomo o bistvenih dogodkih poročali sproti). Ključnega pomena bo z naše strani, da nasprotna stranka v postopku ne dobi vpogleda v našo procesno strategijo in predvidene ukrepe za uveljavitev terjatev.Ker je v več kot 100 ločenih transah fiduciarno udeleženih več kot 100 fizičnih in pravnih oseb, ki so naročile „Loan’s“, nam ni mogoče in tudi kadrovsko nismo v položaju, da bi posamično odgovarjali na individualna vprašanja po telefonu, osebno ali po elektronski pošti. Zato bomo morali ohraniti pregled nad sporočenimi podrobnimi informacijami o postopku v združeni obliki.Razumemo vaš utemeljen interes po informacijah o nadaljnjem poteku postopka in obžalujemo nevšečnosti, zato vas še posebej pri vprašanjih prosimo za potrpežljivost in podporo, da bomo lahko to – vsekakor ne ravno majhno – zadevo uspešno obvladali in pripeljali do uspešnega konca.Najlepša hvala za vaše razumevanje in vašo podporo.S spoštovanjem,„schilling“ Treuhand GmbHTa dokument je bil ustvarjen elektronsko in je veljaven brez podpisa.DR. ALFRED GABAUERSCHILLING TREUHANDMag. Alfred ObergruberFriedenszeile 6/31130 DunajBIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH / Venture LoanŠtevilka udeležbe: VBS401210044Dunaj, 7. april 2014Spoštovani gospod Mag. Obergruber,s pismom z dne 13.05.2013 smo vas obvestili o likvidnostni stiski in posledičnih zamudah pri vračilu posojil družbe BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH »BIA«. Zatem dogovorjeni moratorij z upravo BIA je predvidel ponovno vzpostavitev obročnih plačil od 01.04.2014 dalje, skupaj s pribitkom v višini 12 %.Poleg tega je bil kot dodatni bonus za odobreno odložitev plačil naročnikom posojil dodeljen equity kicker v višini 10 % v obliki poslovnih deležev družbe. Ti poslovni deleži so medtem preneseni in jih zdaj fiduciarno hranimo izključno za naročnike posojil.Uprava BIA je v zadnjih osmih mesecih vodila intenzivna pogajanja s strateškimi investitorji za kapitalsko povečanje v višini do 8 milijonov EUR in je trenutno še vedno v pogajanjih s štirimi potencialnimi partnerji. Zlasti z enim udeležencem so pogajanja že tako napredovala, da je bil novembra sklenjen predpogodbeni dogovor. Na žalost je bil decembra oddelek Life Science tega podjetja prodan ameriškemu koncernu, zato so bila pogajanja z BIA začasno prekinjena.Vzporedna pogajanja z drugimi potencialnimi investitorji in bankami glede prestrukturiranja financiranja pa so, očitno, upravi nudila dovolj manevrskega prostora, saj je ta še pred tremi tedni napovedala ponovno vzpostavitev pogodbenih obročnih plačil in obljubila celo predčasno vračilo v višini od 20 % do 25 % celotne glavnice (če se odpovemo zaračunanju penalnih obresti za določen del).Ker smo v zadnjem tednu pred iztekom moratorija v pismu BIA posredovali podatke o višini novih obročnih plačil in številke računov, nam je z dnem 02.04.2014 prispelo pismo z dne 31.03.2014, v katerem je uprava ponovno zaprosila za podaljšanje moratorija.Ker menimo, da je to postopanje uprave taktika zavlačevanja, vam priporočamo, da s tem namenom ne soglašate in izkoristite priložnost, da nam podate svoje mnenje/odločitev.Našo pravno zastopnico smo pooblastili, da BIA posreduje kvalificiran opomin in v primeru neizpolnitve zapadlosti vseh terjatev sproži postopek ter po našem soglasju začne z unovčenjem zastavljenih sredstev. Ker smo v skladu s fiduciarno in upravno pogodbo dolžni, da vas o vseh bistvenih ukrepih obvestimo in po potrebi pridobimo vaše soglasje, vas posebej opozarjamo, da stroške izterjave terjatev in unovčenja zastavljenih sredstev za zavarovanje vaših terjatev v skladu s § Vll Pkt.2 sorazmerno krijejo vlagatelji prek zaupnikov.Zato vas prosimo za povratno informacijo, če ne soglašate z izterjavo in s tem povezanimi stroški.Po e-pošti na office@saminvest.atali po faksu na 01 / 24 280 – 209Zadeva: „BIA-Izterjava“ ZavrnitevČe do 23.04.2014 od vas ne prejmemo pisne zavrnitve, bomo vaše pooblastilo šteli za dano in izterjavo izvedli v skladu z napovedanim.Nastale stroške ocenjujemo previdno na ca. 1 % odprtih terjatev, kar pomeni na podlagi vašega vložka stroškovno obremenitev v višini EUR 184,00. Prosimo vas za nakazilo na fiduciaren račun:IBAN: AT093200001807816275, BIC: RLNWATWW pri Raiffeisenlandesbank NÖ-Wien AG, namen nakazila: »Stroškovni prispevek BIA«.Neodvisno od tega bomo še naprej poskušali doseči za vse strani zadovoljivo rešitev in vas bomo sproti obveščali ter po potrebi znova zaprosili za vaše mnenje ali soglasje.Obžalujemo ta razvoj dogodkov in smo prepričani, da bomo v doglednem času lahko sporočili rešitev.Za dodatna vprašanja smo vam kadarkoli na voljo in ostajamos spoštovanjem„schilling“ Treuhand GmbHPRILOGA /1 k GZ. 8629POGODBA O ODSVOJITVI DELEŽEVSklenjena medDr. Ales Strancarkot odsvojitelj (abtretena stranka) na eni straniin„schilling“ Treuhand GmbHkot prevzemnik (prevzemna stranka) na drugi straniv zvezi zBIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH.[NOTARSKI ZAPIS]DOGOVORPreambulaA. Podjetje livit management GmbH s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i (v nadaljevanju "Livit"), podjetje "schilling" Treuhand GmbH s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a (v nadaljevanju "Schilling") in BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Beljak), A-9524 Beljak–St. Magdalen, vpisano v sodni register Deželnega sodišča Celovec pod FN 296126 f (v nadaljevanju "BIA"), so v obdobju med 27. 8. 2010 in 30. 6. 2012 od Livit in Schilling prejeli t. i. “Venture” posojila. Za ta posojila je bila 4. 9. 2013 sklenjena posebna Standstill pogodba (pogodba o mirovanju) v obliki priloženega dogovora, priložena kot Priloga /1.B. Standstill pogodba je bila sklenjena glede naslednjih še neporavnanih zneskov:Datum sklenitveDodeljeni znesek posojila v EURNeporavnani znesek (POGLEJTE SI NATANČNO TABELO OBJAVLJENO SPODAJ V DOKUMENTU!)1.4.2013 v EURLivit 27.08.20101.000.000,00175.725,82Livit 06.12.20101.015.000,00371.206,31Livit 06.12.2010985.000,00506.025,18Schilling 18.10.20111.500.000,00895.654,11Schilling 18.10.2011290.000,00173.159,79Schilling 18.10.2011210.000,00131.131,39Schilling 19.01.20123.000.000,002.610.588,72SKUPAJ8.000.000,004.863.491,31Tako na dan 1. 4. 2013 znaša še neporavnani znesek posojil skupaj z obrestmi, obračunanimi do 31. 3. 2013, EUR 4.863.491,31 (v nadaljevanju: »znesek Standstill posojila«).C. Obrestna mera v obdobju Standstill pogodbe v skladu s Standstill pogodbo znaša 12 % letno in znašajo obresti, ki so se natekale na znesek Standstill posojila do dneva podpisa tega dogovora, do:• do Livit: EUR 126.354,88 (sto šestindvajset tisoč tristo štiriinpetdeset evrov oseminosemdeset centov),• do Schilling: EUR 457.264,08 (štiristo sedeminpetdeset tisoč dvesto štiriinšestdeset evrov osem centov),torej skupaj EUR 583.618,96 (petsto triinosemdeset tisoč šeststo osemnajst evrov šestindevetdeset centov).D. Tako skupni še neporavnani znesek iz te pogodbe znaša:• do Livit: EUR 1.179.312,19 (ena milijon sto devetinsedemdeset tisoč tristo dvanajst evrov devetnajst centov) – v nadaljevanju "znesek posojila Livit",• do Schilling: EUR 4.267.798,08 (štiri milijone dvesto sedeminšestdeset tisoč sedemsto oseminosemdeset evrov osem centov) – v nadaljevanju "znesek posojila Schilling",torej skupaj EUR 5.447.110,27 (pet milijonov štiristo sedeminštirideset tisoč sto deset evrov sedemindvajset centov) – v nadaljevanju "znesek posojila".I. DOGOVOR1. Pogodben stranki se zavežeta, da bosta takoj po podpisu tega dogovora sklenili priloženo konstitutivno priznanje dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2) (v nadaljevanju "izvršljiv notarski zapis").2. Schilling in Livit ne bosta uporabila izvršljivega notarskega zapisa, dokler (i) »Strancarjev poslovni delež« v skladu s priloženo pogodbo o odstopu deleža (Priloga /3) pravno veljavno ne bo prenesen na Schilling oziroma dokler Schilling ne pridobi drugega enakovrednega poslovnega deleža v družbi v roku 3 (treh) mesecev (bodisi prek prenosa od drugega družbenika bodisi z dokapitalizacijo s strani obstoječih družbenikov) in (ii) dokler in kolikor BIA ne izpolni naslednjih določil.3. Pogodbenim strankam je znano, da je odstop »Strancarjevega poslovnega deleža« v skladu s 10.2. členom družbene pogodbe BIA vezan na odobritev nadzornega sveta BIA. BIA se zavezuje, da bo pridobila odobritev nadzornega sveta za odstop najkasneje do 31. 5. 2015. Do takrat Livit in/ali Schilling ne bosta uporabila izvršljivega notarskega zapisa zaradi neizpolnitve pogoja v skladu s točko I.2.(ii) tega dogovora.4. BIA se zavezuje izvesti naslednja plačila, ki bodo zmanjšala znesek posojila, do Livit in Schilling:a) EUR 10.000,00 (deset tisoč evrov) enkratno v 30 (tridesetih) delovnih dneh po podpisu tega dogovora, na račun AT09 1300 0018 0781 6275 pri Schilling bei RLB NÖ/WIEN.b) Od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst) 1 % (en odstotek) vseh prihodkov, ki jih BIA prejme, mesečno, in sicer vsakega 15. (petnajstega) dne v tretjem mesecu po mesecu, v katerem je BIA prejela prihodke. Prvo plačilo zapadlega zneska od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) se izvede najkasneje do 15. 6. 2015 (petnajsti junij dve tisoč petnajst).c) Od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst) 5 % (pet odstotkov) vseh plačil, ki jih BIA izvede iz financiranj, ne glede na to, ali gre za financiranja s strani tretjih oseb ali za lastniška financiranja, razen financiranj v okviru običajnega poslovanja, kot so npr. prekoračitve računa, podaljšanja zapadlosti obveznosti do upnikov ali plačila, povezana s financiranjem in subvencijami iz evropskih sredstev.5. BIA se zavezuje, da bo po 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst), ob upoštevanju povračil po točki 13 tega dogovora, izplačala Livit in Schilling zmanjšan znesek posojila (v nadaljevanju »Zmanjšani znesek posojila«) v skladu s priloženim plačilnim načrtom (Priloga /4). Livit in Schilling imata pravico uveljavljati zmanjšani znesek posojila, ki zapade 30. 6. 2017, skupaj z obrestmi od 1. 4. 2014 (prvi april dve tisoč štirinajst) do 30. 6. 2017 (trideseti junij dve tisoč sedemnajst).6. Livit in Schilling imata pravico celoten znesek posojila oziroma zmanjšani znesek posojila v celoti ali delno pretvoriti v poslovne deleže BIA po t. i. »Pre-Money« vrednotenju, ki ustreza (i) vrednotenju, ki se uporablja pri zadnjem že zaključenem financiranju na dan načrtovane pretvorbe (primer: trenutno bi to bilo financiranje Showa Denko z vrednotenjem pred financiranjem v višini 42 milijonov EUR), ali (ii) vrednotenju, ki se uporablja pri naslednjem financiranju na dan načrtovane pretvorbe (v nadaljevanju »Pretvorba«).Pretvorba je mogoča do popolnega poplačila zneska posojila oziroma zmanjšanega zneska posojila. Takoj ko Livit in Schilling izvedo za novo rundo financiranja, so upravičeni pretvoriti znesek posojila oziroma zmanjšani znesek posojila v poslovne deleže po vrednotenju »Pre-Money« te nove runde.BIA se zavezuje, da bo v primeru nove runde financiranja najkasneje v 30 (tridesetih) dneh po seznanitvi z novo rundo posredovala ustrezno obvestilo Livit in/ali Schilling. Za razjasnitev: določeno je, da Livit in Schilling – če se odločita za pretvorbo – lahko kadarkoli do popolnega poplačila zneska posojila oziroma zmanjšanega zneska posojila izvedejo pretvorbo po zgoraj določenih vrednotenjih.7. Livit in Schilling priznavata, da izvedba pretvorbe zahteva soglasje pristojnih organov BIA, predvsem v skladu z veljavno družbeno pogodbo. … spremembe Participation Agreement z dne 7. 11. 2012 (sedmega novembra dve tisoč dvanajst), fiduciarne pogodbe z dne 20. 12. 2011 (dvajsetega decembra dve tisoč enajst) in z dne 10. 9. 2012 (desetega septembra dve tisoč dvanajst) ali drugih dogovorov. Vendar pa si bo BIA prizadevala pridobiti soglasje potrebnih organov, da bi zagotovila pogoje za izvedbo pretvorbe.8. Če BIA zamuja s plačilom, ki ga je treba izvesti na podlagi točk I.4. in I.5. tega dogovora, več kot 30 (trideset) dni, ali pa se ne potrudi pravočasno pridobiti korporacijskih pogojev za izvedljivo pretvorbo v okviru naslednje skupščine BIA, so Livit in Schilling upravičeni uporabiti izvršljiv notarski zapisnik.II. ODPOVED ZAHTEVKOM1. S sklenitvijo tega dogovora se vsi dosedanji zahtevki BIA proti Livit in/ali Schilling, ne glede na pravno podlago, dokončno in nepovratno uredijo, BIA pa se vnaprej, dokončno in nepovratno odpoveduje vsem morebitnim zahtevkom, zlasti zahtevkom za odškodnino.2. S sklenitvijo tega dogovora se vsi dosedanji zahtevki Livit in/ali Schilling proti BIA izven dogovorjenih kreditnih pogodb dokončno in nepovratno uredijo, Livit in/ali Schilling pa se vnaprej, dokončno in nepovratno odpovedujeta vsem morebitnim zahtevkom, zlasti zahtevkom za odškodnino. Izjema so zahtevki iz tega dogovora ter izvršljiv notarski zapisnik. V postopku pred Trgovinskim sodiščem na Dunaju, ki se vodi pod opr. št. 41 Cg 54/14, stranki dogovorita trajno mirovanje.III. KONČNE DOLOČBE1. Spremembe, dopolnitve ali razveljavitev tega dogovora morajo biti v pisni obliki, razen če kogentni predpisi zahtevajo strožjo obliko (npr. notarski zapis). To velja tudi za popolno ali delno spremembo oziroma razveljavitev te pisne obličnostne zahteve.2. Če bi katerakoli določba tega dogovora v celoti ali delno postala nična, neveljavna ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost in izvršljivost preostalih določb. Nična, neveljavna ali neizvršljiva določba se nadomesti z veljavno in izvršljivo določbo, ki je po svojem gospodarskem namenu najbližje prvotni določbi. Enako velja za morebitne vrzeli v tem dogovoru.Stranki se zavezujeta, da bosta obstoj in vsebino tega dogovora obravnavali kot zaupne, razen če razkritje zahtevajo zakonske določbe ali uradni nalogi. Stranki bosta poleg tega zagotovili, da bodo zaupne informacije posredovane samo osebam, ki so bodisi zavezane k poklicni molčečnosti, bodisi kot zaposleni, zastopniki, pooblaščenci, svetovalci ali organi zadevne stranke potrebujejo zaupne informacije zaradi pravilnega poslovodenja zadevne stranke. Zadevna stranka mora prejemnike zavezati k varovanju zaupnih informacij.3. Stroške notarskega zapisa ter morebitne druge pristojbine iz tega dogovora nosi BIA. Vse ostale stroške, zlasti stroške pravnega svetovanja, nosi vsaka stranka sama. Izjema so stroški v višini največ EUR 19.000,– (devetnajst tisoč evrov) plus DDV, ki so jih imela Schilling in Livit v zvezi z uveljavljanjem pogodbenih zahtevkov in jih mora povrniti BIA.Priloge:• ✔/1 Standstill-Dogovor z dne 4. 9. 2013• ✔/2 Osnutek izvršljivega notarskega zapisa• ✔/3 Osnutek pogodbe o odstopu deleža• ✔/4 Plačilni načrtDunaj, 26. 3. 2015 (šestindvajsetega marca dve tisoč petnajst)[Sledi stran s podpisi]BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, FN 296126 fv zastopanju Dr. Ales StrancarLivit management GmbH, FN 254309 iv zastopanju Josef Schroll"Schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 av zastopanju Josef SchrollDOGOVOR O MIROVANJU"Schilling" Treuhand GmbHErdbergstraße 8, 1030 Dunaj("Schilling Treuhand")inLIVIT Management GmbHErdbergstraße 8, 1030 Dunaj("Livit")Schilling Treuhand in Livit skupaj v nadaljevanju: "Schilling"("Schilling" in BIA skupaj v nadaljevanju: "Stranke")PreambulaA.BIA je v obdobju med 27. avgustom 2010 in 30. junijem 2012 prejela naslednja venture posojila od »Schilling« oziroma povezanih družb »Schilling« (v skladu s § 228 UGB), ki so bila vsakič dana fiduciarno in v imenu različnih zasebnih upnikov prek »Schilling«, v skupnem znesku 8.000.000,00 EUR (osem milijonov evrov) (»Venture posojila«).B.Celoten še neporavnan znesek iz venture posojil na dan 1. aprila 2013, vključno z obrestmi do 31. marca 2013, znaša 4.863.491,31 EUR (štiri milijone osemsto triinšestdeset tisoč štiristo enainosemdeset evrov in enaintrideset centov) (»Posojilni znesek«).V EURDatum sklenitve ( NATANČNO SI POGLEJ TABELO V DOKUMENTU!)Odobren znesekNeporavnan znesek 1.4.2013Livit Management GmbH27.08.20101.000.000,00175.725,82Livit Management GmbH06.12.20101.015.000,00371.206,31Livit Management GmbH06.12.2010985.000,00506.025,18"Schilling" Treuhand GmbH18.10.20111.500.000,00895.654,11"Schilling" Treuhand GmbH18.10.2011290.000,00173.159,79"Schilling" Treuhand GmbH18.10.2011210.000,00131.131,39"Schilling" Treuhand GmbH19.01.20123.000.000,002.610.588,72SKUPAJ8.000.000,004.863.491,31C.V luči likvidnostne situacije družbe so se stranke dogovorile, da se odplačilo posojilnega zneska do 31. marca 2014 zadrži (standstill).Stranke se zato dogovorijo, kot sledi:1. Standstill obdobje1.1Dogovorjeno je, da se v obdobju od 1. aprila 2013 do 31. marca 2014 (»Standstill obdobje«) odplačilo posojilnega zneska iz venture posojil preneha/zadrži.1.2V času Standstill obdobja »Schilling« ne bo zahteval niti vračila še neporavnanega posojilnega zneska niti pripadajočih obresti, niti posojil iz venture pogodb ne bo zapadel v plačilo.2. Obresti2.1Med Standstill obdobjem tekoča obrestna mera znaša 12 % letno, obračunava se dnevno in temelji na dejansko pretečenih dneh ter letu s 360 dnevi.3. Datum vračila3.1Od 1. aprila 2014 se venture posojila odplačujejo v skladu s svojim ustreznim vračilnim načrtom, vendar pod pogojem, da se pri vsakem vračilu venture posojil upošteva tudi Standstill obdobje. Zato se čas vračila posameznega venture posojila podaljša za obdobje Standstill obdobja (skupaj »Datum vračila«).3.2Obresti, ki so zapadle med Standstill obdobjem v skladu s točko 2, bodo pri vsakem venture posojilu dodane k glavnici posojila. Te se nato vračajo v enakih obrokih skupaj z glavnico in obrestmi, ki se nanašajo na posojilo, ob vsakem vračilu venture posojila. Dodatnih obresti (»obresti na obresti«) zaradi zamika vračila v Standstill obdobju se ne zaračuna.4. Equity Kicker4.1Družba se zavezuje zagotoviti, da bo na naslednji seji delničarskega odbora (Shareholder Committee), najpozneje pa v treh tednih po sklenitvi tega sporazuma, odbor sprejel sklep, s katerim bo DLA Piper Weiss-Tessbach Rechtsanwälte GmbH kot fiduciarnemu zastopniku prenesel na Schilling poslovni delež v višini 1.637 EUR (tisoč šeststo sedemintrideset evrov) osnovnega kapitala družbe (»Equity Kicker«).Schilling potrjuje, da bodo s prenosom tega poslovnega deleža v skladu s prejšnjim stavkom vse terjatve glede poslovnih deležev iz obstoječih Equity Kicker dogovorov iz venture posojil v celoti poravnane. Prav tako Schilling ali njegove povezane družbe ne bodo imele dodatnih zahtevkov ali pravic do nadaljnjih poslovnih deležev, podobnih tistim iz dogovora Equity Kicker, ki bi izhajali iz venture posojil.4.2Če v roku treh mesecev po sklenitvi tega sporazuma ne pride do prenosa poslovnega deleža v skladu s točko 4.1, zapadejo vse doslej odprte terjatve iz venture posojil, skupaj z zapadlimi obrestmi, takoj v plačilo.4.3Vse druge določbe, zlasti zavarovanja iz posojilnih in drugih pogodb, ostanejo v celoti v veljavi.5. Druge določbe5.1Ta sporazum je predmet avstrijskega prava.5.2Stranki soglašata, da je za vse spore, ki izhajajo iz ali so povezani s tem sporazumom, pristojno Trgovinsko sodišče na Dunaju, okrožje Innere Stadt.5.3Vsaka stranka nosi lastne stroške, povezane s pogajanji, pripravo, podpisom in izvajanjem tega sporazuma ter vseh drugih z njim povezanih dokumentov.5.4Vse druge stroške (vključno z notarskimi stroški), davke na promet in pristojbine, ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvedbo tega sporazuma, nosi BIA. Schilling pa plača pavšalni znesek 2.000 EUR BIA-ju.5.5Če bi katera koli določba tega sporazuma postala neveljavna, nezakonita ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost preostalih določb. Neveljavne določbe bodo stranke nadomestile z veljavnimi, ki bodo čim bolj ustrezale namenu sporazuma. To velja tudi za morebitne pravne praznine v sporazumu.📌 Datum: 26. 02. 2013📌 Podpisi:• Schilling Treuhand GmbH• Livit Management GmbH• BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbHLuka Perš
Teme
DeanJurič DarkoNezvatović MehmedMahmutović KavaškiKlan ObalniDilerji 400KilogramovKokaina MariborskiPravosodniPolicisti AlenŽilić VladimirAntunović BalkanskaAfera

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

[DOKUMENTI KAZENSKE OVADBE] EKSKLUZIVNO: Obalni kriminalist Dean Jurić tesni sodelavec KAVAŠKEGA KLANA????????