Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Zaključni del trilogije ZADEVA TRENTA: ČIM VEČ LJUDI ČIM DLJE DRŽATI V POSTOPKIH! TO JE FRAMING KRIVOSODJA OBALNIH STRUKTUR!!
Moto tega izprijenega pravosodnega režima je, "ČIM VEČ LJUDI DRŽATI ČIM DLJE V POSTOPKIH. Vsa ta pravna norost je ravno v temu. To je res noro!
prava .

Četrtek, 24. April 2025 ob 17:26

Odpri galerijo

Gregor Velkaverh in Janez Starman, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, odvetniška družba Čeferin, nekdanja predsednika VS Damijan Florjančič in Branko Masleša, sedanji predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik, predsednik VS Miodrag Đorđevič, Dušan Florjančič, Ljubo Volmut, Darko Muženič.

Kdaj bo virus KRIVOSODJA izginil iz slovenske pravne države? Kako pa lahko drugače rečemo postopkom, ki trajajo deset, dvajset ali več let? Postopki trajajo tako dolgo, da je posameznik fizično in psihično uničen. Na koncu pa še popolnoma finančno izčrpan. Zadeva je še hujša, saj tudi odločitev na prvi stopnji ne pomeni, da je sodna kalvarija zaključena. Včasih posameznika najprej KRIVIČNO OBSODIJO!, in šele kasneje ta velikokrat dokaže svojo nedolžnost pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Foto: Prava.si

To je le simbolno zadoščenje – o finančnem vidiku raje ne bomo izgubljali besed. Po drugi strani pa se zgodi, da posameznika po dolgoletni sodni kalvariji oprostijo, a Višje, Vrhovno ali celo Ustavno sodišče odloči drugače. Spomnimo se na kar nekaj odmevnih primerov iz preteklosti (npr. Milović), ko je bil posameznik oproščen dvakrat ali trikrat, pa so ga po zelo sumljivi obtožbi v zapor poslali šele po četrtem sojenju. Za isto zadevo. Z istimi tožilci v procesu!

Foto: Prava.si

Težava je še toliko večja, ker je kriminalna združba, sestavljena iz odvetniške pisarne z Obale in v Ljubljani, s sedežem na Bavarskem dvoru ter podprta s kadri iz poslovnega miljeja Splošne plovbe Portorož (neformalna skupina KOMANDOS), z ideologijo postkomunističnih metod starih, odpadnih vojaških struktur, ugrabila del sodstva (Vrhovno sodišče RS) in del kraljice postopkov (Specializirano državno tožilstvo).

Foto: Prava.si

Zato je prav smešno poslušati s svežo afero inkriminiranega predsednika Vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, ko govori o pritiskih nekaj tisoč ljudi, ki so prišli nekajkrat izrazit svoje mnenje v zadevi Trenta. Res je, bilo je tudi nekaj komentarjev, ki jih lahko označimo za neprimerne. Ampak prav zadeva TRENTA je šolski primer FRAMINGA, ki ga omenjena trojica doživlja že od leta 2011. Janez Janša ima popolnoma prav, ko pravi, da zadeva še ni zaključena. Do leta 2027, ko bo zadeva dokončno zastarala, se lahko zgodi marsikaj. To je ključna težava – čim dlje držati posameznika v postopkih.

Foto: Prava.si

FRAMING, ki ga doživljajo slovenski državljani zaradi nekaterih opranih glav v sodniških haljah in nekaterih ugrabljenih uradnikov v službi kraljice postopkov, nas sili v vprašanje – kam to vodi?!!!

Foto: Prava.si

Nikamor drugam kot tja, kjer je MAJHNA KRIMINALNA ZDRUŽBA IZVEDLA "CAPTURE STATE" na področju PRAVOSODJA in jih popolnoma nič ne moti, da s svojim FRAMINGOM nad politiki, gospodarstveniki in državljani vseh ideoloških barv povzročajo njihove dolgoletne pravosodne kalvarije. To je KRIVOSODJE! Čas je, da po 35 letih samostojne države, utemeljene na pravnem redu, SLOVENIJA KONČNO POSTANE PRAVNA IN UREJENA DRŽAVA!

Foto: Prava.si

"Imeli smo nek vplivni krog, za katerega se utemeljeno meni, da je postavil zadnja dva predsednika vrhovnega sodišča, ki prihajata z Obale. Če pa zadeva ni tako pomembna, kot je ta Janševa, ki je po vsej verjetnosti prišla preko politike na vrhovno sodišče, potem se za take zadeve kliče predsednike višjih sodišč ali pa celo okrožnih sodišč. .... Glejte, oni se neuradno družijo med sabo – hodi se na morje na orade, pečejo se čevapčiči v Kninski krajini, potem tja povabijo tudi predsednika vrhovnega sodišča in tam se on z njimi druži. (…) Da mu vedeti, da imajo oni tu svoje interese in da bo hudo, če jih ne bo upošteval.... Morate vedeti, da vrhovi državnih tožilstev po ravneh nenehno kontaktirajo. Državni tožilci imajo dolžnost v svoj dnevnik pisati vse, kar se jim zdi nenavadno na neki obravnavi. To potem predsednica tožilstva pošlje predsedniku sodišča in on to zbira v mapo, povabi sodnika k sebi in ga začne nadirati in mu vrsti primere iz te mape, ko je pravzaprav državni tožilec tisti, ki je denunciral sodnika. To so sklopi raznih mehanizmov, ki se jih poslužujejo v pravosodju. In jaz sem bil priča vsem tem zadevam, nič od tega ne govorim na pamet,”pa je svoje mnenje o slovenske pravosodju povedal nekdanji dolgoletni okrožni kazenski sodnik Zvjezdan Radonjič, zdaj med drugim tudi kot delujoči samostojni podjetnik strokovni sodelavec Slovenske demokratske stranke v DZ.

Nekdanji dolgoletni sodnik Zvjezdan Radonjić. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

Kaj bi lahko pomenila beseda FRAMING v pravnem smislu?

V pravnem izrazoslovju se omenjena beseda najpogosteje nanaša na proces ali dejanje, s katerim se nekoga namerno obtoži ali prikaže kot krivega za kaznivo dejanje, ki ga ni storil. Cilj je zavajanje organov pregona z zlorabo ali manipulacijo dokazov, pričevanj ali okoliščin, da se ustvari lažen vtis krivde.

Nekdanji sodnik Milko Škoberne. (Foto: Posnetek zaslona-24ur)

Zakaj smo v začetku našega članka omenili to besedo? Verjetno je ne bi iskali v pravnem slovarju, če je v svojem zaključnem govoru v zadevi Trenta ne bi večkrat omenil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Po našem spominu jo je izrekel vsaj pet- do desetkrat.

Nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

Foto: Posnetek zaslona-Politikus

Svoje mnenje o zadevi Trenta smo izrazili v dveh člankih: Primer Trenta – resnica ali scenarij po vnaprej pripravljenem ključu? in Zadeva Trenta: Ali bo večnim scenaristom "ki jih ni v sodni dvorani" spet uspelo? Kdaj se bo to prenehalo!!! OPROSTITEV!!! ter zapisali, da bodo, če bo sodni senat pod vodstvom sodnice Cvetke Posilovič sledil razumu in ne političnemu cirkusu, vsi obtoženi oproščeni. To se je tudi zgodilo – dokazi obrambe so bili močnejši od argumentov tožilstva in trojica je bila po dvajsetih letih oproščena. Ne glede na jadikanje državnega tožilca Valenčiča v intervjuju za Mladino.

Foto: Milko Novič. (Posnetek zaslona Dosje Milko Novič)


A zgodba še zdaleč ni končana, saj bo dokončno besedo podalo Višje sodišče v Celju. Morda tudi Vrhovno sodišče, morda Ustavno sodišče, morda celo Evropsko sodišče za človekove pravice. Janša ima prav – zadeva Trenta še ni zaključena. Glede na dosedanja znana dejstva v procesu in v pričakovanju, da bo Višje sodišče ravnalo razumno ter ne bo sledilo morebitnim zunanjim vplivom iz Obale, pričakujemo, da bo potrdilo odločitev sodnice Posilovič.

Foto: Prava.si

V zadevi Trenta lahko vsak ideološko neobremenjen državljan opazi, da se je framing nad osrednjimi akterji dogajal načrtno. Kaj naj si mislimo drugega, če se je zadeva Trenta v preteklosti večkrat sprožila prav v politično občutljivih obdobjih, kot sta opozorila Janeza Janše in njegovega odvetnika Francija Matoza?

Kaj naj si mislimo drugega, če je tožilstvo kot ključni dokaz znova uporabilo zelo dvomljiv in neverodostojen dokument – cenitev prodajne referentke podjetja Imos, Gilvčert Kogovšek, ki je širši javnosti povsem neznana?

In kaj naj si mislimo drugega, če je celo laiku jasno, da podjetje Imos ni končalo v stečaju zaradi zemljišča v Trenti? Prav to je osrednja težava v tej zadevi. Vsak razumen državljan bi zadevo razjasnil v enem tednu. A težava je globlja.

Foto: Prava.si



To je tudi razlog, zakaj si slovensko pravosodje včasih zasluži oznako "krivosodje". Imamo številne državljane, ki zaradi dediščinskih sporov, meja, lastništva zemljišč ali izgube nepremičnin na slovenskih sodiščih iščejo pravico tudi po dvajset let. Takšni postopki povprečnega državljana popolnoma finančno uničijo.

Tudi mi smo v našem mediju opozorili na podobne primere. Šolski primer je zadeva Varezič, o kateri smo že objavili šest člankov.

Nekateri očitajo podpornikom SDS njihovo izrazoslovje pred celjskim sodiščem, a kaj naj si mislijo, če je njihov predsednik že več kot 184-krat nastopil kot osumljenec v različnih postopkih, od katerih se je večina izkazala za politično motivirane konstrukte?

Po štirinajstih letih tožilskega preganjanja so bili Janez Janša, Klemen Gantar in Brane Kastelic v zadeva Trenta oproščeni. (Foto: Posnetek zaslona-STA)

In prav to je ena ključnih težav slovenske družbe. Kaj je narobe, če se kdo v Sloveniji opredeli za člana SDS? Ali katere koli druge politične stranke? Vse registrirane politične stranke v Sloveniji imajo pravico, da s svojimi idejami in programi nagovarjajo volivce. To je bistvo parlamentarne demokracije.

Janša je v svojem govoru pravilno opozoril, da se je zadeva Trenta vedno znova aktivirala pred ključnimi političnimi dogodki. Takšne obtožbe politikom pred volitvami vedno škodujejo. Toda te medijske zgodbe si lahko nekdo privošči zato, ker povprečen državljan ob prvem branju še ne ugotovi, da gre za konstrukt. Tisti, ki naj bi bili v ozadju – "scenaristi" – nikoli ne sedijo v sodni dvorani.

Zato nas ni presenetila vsebina anonimke, ki je bila objavljena teden dni pred izrekom sodbe v primeru Trenta.

Foto: Prava.si

Ena ključnih vlog pri pravnih konstruktih in sistemskem uničevanju politikov in gospodarstvenikov vseh ideoloških usmeritev pripada tožilstvu – "kraljici postopkov". Pogosto se po orkestriranih objavah v izbranih medijih (RTV Slovenija, Mladina, Dnevnik, 24ur, Necenzurirano) zadeve takoj znajdejo na mizah tožilcev, predvsem Specializiranega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada.

Tožilca v zadevi Trenta Boštjan Valenčič in Luka Moljk. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

SDT tožilka Blanka Žgajnar. (Foto: Posnetek zaslona- Dosje Milko Novič)

SDT tožilka Mateja Gončin. (Foto: Prava.sI)

Jaka Brezigar, evropski tožilec in sin nekdanje generalne tožilke Barbare Brezigar. (Foto: Posnetek zaslona- Dnevnik)

Foto: Prava.si

Vse skupaj vodi v dolgotrajne postopke, kjer je osrednji akter obremenjen do te mere, da je finančno, moralno in psihološko izčrpan. Namen je jasen – popolna osebnostna likvidacija.

Spomnite se le našega članka Zakaj je primer MILOVIĆ šolski primer izvajanja selekcije na trgu s strani kraljice postopkov – tožilstva, grobarjev Slovenije?, objavljenega 19. aprila 2024. Mnoge besede, ki sta jih v zaključnih nastopih izrekla Matoz in Janša, nas spominjajo prav na ta članek.

Primer Milović dokazuje, da kraljica postopkov – tožilstvo – po naročilu naročnikov, ki spominjajo na organizirano kriminalno združbo, usmerja selekcijo na trgu in obračunava z gospodarskimi in političnimi akterji vseh ideoloških barv.

»Tokrat moramo res zbrati toliko medijskega poguma, da jasno zapišemo – Milošu Njegoslavu Miloviću se dogaja KRIVICA. Po vsej verjetnosti bo šel po nedolžnem v zapor, ker nekdo namenoma ščiti Aleksandra Čeferina! Do zdaj se je kot osrednji akter izkazal tožilec Boštjan Jeglič – disciplinski sodnik NZS (imenovan v času, ko je bil predsednik NZS Aleksander Čeferin, op. a.) in nekdanji Čeferinov soigralec! Prepričani smo, da bodo prihodnje medijske objave in javni intervjuji Miloša Milovića vsem državljanom dali misliti, zakaj v tem primeru sodni vrh dopušča, da tožilstvo izvaja selekcijo na trgu. Kdaj bo predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević udaril po mizi in pozval novo generalno državno tožilko Katarino Bergant, da je dovolj? Aja, sem pozabil – tudi Đorđević ima rad Obalo!

V najslabšem scenariju bi Milović moral svojo pravico iskati na višjih evropskih institucijah. A tudi Čeferin bi se moral vprašati, komu koristi, da se ta primer medijsko izpostavlja. Prej ali slej se bo to odrazilo tudi na nogometno Evropo. Čeferinu bi moralo biti v interesu, da je Milović oproščen. In tudi je bil. Kdaj je Milović spregovoril javno? Takrat, ko sploh ni bil osumljenec v preiskavi, dvakrat oproščen, obtožnica štirikrat spremenjena, v času domnevnega dejanja pa je bolehal za rakom – na koncu pa obsojen! Česa takega ne vidiš niti na Netflixu!

Tukaj je jasno razvidno, da je nekomu v interesu, da v resnici drži Aleksandra Čeferina "za jajca". Le da tega Čeferin ne vidi. Misli, da je nedotakljiv. Ne ve pa, da se bo moral tudi on nekoč vrniti domov, ko bo ta organizirana kriminalna združba zahtevala plačilo – bodisi v obliki pravnih stroškov bodisi s kakšno obtožbo. In postopek bodo vodili tožilci, ki simpatizirajo s hirajočim omrežjem 'Komandos' in uživajo v meditacijah s pridihom doktorskih nazivov iz mediacije.«

Foto: Prava.si

Da obstaja kriminalna združba, ki izkorišča tožilstvo za obračun z vsemi nepriviligiranimi osebami – ne glede na ideologijo – dokazuje tudi primer Milović. Sumimo, da je tožilski del postopka v tej zadevi zaradi povezav z Aleksandrom Čeferinom usmerjala Maja Prodan Jurič, žena zdaj upokojenega obalnega kriminalista Deana Juriča. Prav tako sumimo, da je Milović postal žrtveno jagnje zaradi dogajanja v podjetju Adria Ankaran. Samo pogled na Hrvatinski hrib v Ankaranu marsikaj pove.

Moto tega izprijenega pravosodnega režima je, "ČIM VEČ LJUDI DRŽATI ČIM DLJE V POSTOPKIH. Vsa ta pravna norost je ravno v temu. To je res noro!



Naše navedbe potrjuje tudi nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je večkrat v oddaji Kdo vam laže? opozoril, da na del pravosodja, tožilstva in policije vpliva omrežje z Obale.

Foto: Prava.si

V našem mediju smo že večkrat pisali o Specializiranem državnem tožilstvu in izrazili dvome, da je njegov del ugrabljen s strani zunanjih centrov moči. Ob zadevi Trenta in drugih podobnih primerih smo se spomnili tudi javnih pisem nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja, Damjana Žuglja, tudi član Slovenske demokratske stranke. Žugelj je v svojih javnih nastopih jasno izpostavil hude kršitve nekaterih zaposlenih na NPU in Specializiranem državnem tožilstvu.

V intervjuju za revijo Demokracija je Žugelj podrobneje pojasnil, koga ima v mislih, ko govori o ugrabitvi tožilstva:

»Gre za veliko netransparentno skupino s številnimi akterji – kot nekakšno razvejano 'multinacionalno' združbo. Način delovanja je že znan: od zunanje režije, skrbno načrtovane montaže, izkrivljanja in manipulacije, do končne medijske likvidacije – vse z namenom doseči cilje ozke kriminalne skupine, ki je davno ugrabila ključne državne institucije. Gre za šolski primer t. i. 'state capture' – ugrabitve države.«

Žugelj nadaljuje:

»Ta ugrabitev se ni začela z ostanki nekdanjega režima, ki so se bali, da bodo v normalni evropski demokraciji izgubili vpliv. Sledila je desetletja dolga infiltracija, po kateri je ena sama skupina prevzela vse vzvode oblasti. Danes v Sloveniji ni več medsebojnega nadzora med institucijami. En del sodstva, tožilstva in policije je ugrabljeno. Vse poteka po enaki shemi: postopkovni teror, dolgotrajni procesi, uničenje osebnega in poslovnega življenja – in vedno isti akterji v ozadju, brez vsakršne politične barve.«

Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv

Točno to se je zgodilo v primeru Trenta. Trije državljani so bili podvrženi orkestriranemu postopku, katerega izvor sumimo, da je konstrukt nastal v nekaterih pisarnah na Bavarskem dvoru, v krogu tistih, ki se navzven prikazujejo kot neopazni in brez vpliva. Toda dobro se ve, kje so se v resnici pripravljali scenariji za politične in gospodarske "likvidacije" vseh ideoloških vrst.

Težava je, da se žrtve vedno znajdejo v istem scenariju – tistem, ki ga je v svojih pismih in nastopih pred Rezarjevo komisijo natančno opisal Damjan Žugelj. Vse to je namreč doživel tudi sam.

In potem imamo spoštovano sodstvo. Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević se oglaša, ker je pred celjskim sodiščem nekaj 700 podpornikov protestiralo. Kaj takega ni nič posebnega – dogaja se tudi v državah z dolgo pravno tradicijo. Držijo pa ocene, da je bilo tudi nekaj komentarjev popolnoma neprimernih.

Toda Đorđević, ki naj bi sodil z avtoriteto, bi moral najprej pomesti pred lastnim pragom – predvsem s staro real-socialistično doktrino in vplivom odvetniških lobijev. Zaradi stanja duha na Vrhovnem sodišču si nižje inštance ne upajo odločati samostojno, saj nihče noče imeti negativne ocene. Zato je Slovenija že skoraj dve desetletji brez instančnega sodstva!

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Miodrag Đorđević. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno sodišče)

Sestava Vrhovnega sodišča pogosto določi zmagovalca še preden se postopek začne. Janša ima prav – zadeva Trenta ni končana. Tudi če ga Višje sodišče v Celju oprosti, nas ne bi presenetilo, če bi Višje ali Vrhovno sodišče odločilo drugače in bi se kalvarija začela znova. Najverjetneje pa bi zadeva zastarala do leta 2027.

To je jedro problema framinga – žrtev ostane ujetnik postopka. Celoten proces bi se moral zaključiti v letu dni. Ne pa, da traja več desetletij! Zakaj? Da je žrtev neprestano v postopku. Zato kraljica postopkov – tožilstvo – deluje tako, kot deluje. Ker očitno že vnaprej pozna epilog na Vrhovnem sodišču.


Moto tega izprijenega pravosodnega režima je, "ČIM VEČ LJUDI DRŽATI ČIM DLJE V POSTOPKIH. Vsa ta pravna norost je ravno v temu. To je res noro!


Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 24. Aug 2025 at 21:21

6240 ogledov

DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA
Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš

Sun, 24. Aug 2025 at 20:37

782 ogledov

ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!

Sun, 24. Aug 2025 at 10:55

760 ogledov

Kdo res nadzoruje našo hrano? Globalni vpliv korporacij in finančnih velikanov na prihodnost kmetijstva!
V našem mediju smo že opozorili, kako si globalisti predstavljajo prihodnost sveta na področju prehrane. Tokrat smo izpostavili le nekdanjega najbogatejšega človeka na svetu, Billa Gatesa, ter razvpit ameriški sklad BlackRock, ki upravlja z več tisoč milijardami dolarjev kapitala. Zdaj pa vam razkrivamo še druge globalistične velikane, ki krojijo svetovno politiko tudi na področju prehrane – in še marsikje drugje. Ko si boste ogledali vse fotografije v članku, boste hitro ugotovili, da se za navidez prijaznimi »globalističnimi« projekti vedno skriva predvsem finančni interes njihovih korporacij. Zato naj vam ob vsakem takšnem projektu, predstavljenem kot humanitarna dobrodelnost, zazvonijo alarmi – saj gre na koncu vedno za dobiček, ne za dobrobit ljudi.Pred tednom dni smo opozorili na nevarnosti nove zakonodaje o zaščiti živali in njene posledice za slovensko kmetijstvo Hitro se je izkazalo, da bralce močno zanima, kdo stoji za procesi, ki oblikujejo našo hrano. Če pogledamo širše, je odgovor presenetljivo jasen: peščica globalnih podjetij, finančnih velikanov in mednarodnih organizacij nadzoruje ključne segmente svetovne prehranske industrije. Njihov vpliv sega od polj, kjer rastejo pridelki, do politike, ki določa, kaj pride na naš krožnik, in celo do mednarodnih standardov, ki urejajo kakovost in varnost hrane.Foto: Prava.siBayer in Monsanto: nemški kemijski velikan, ki oblikuje svetovna semenaBayer, nemški farmacevtski in kemijski velikan, je prevzemom ameriškega Monsanta leta 2018 postal največji svetovni igralec na področju semen in pesticidov. Njihove inovacije v gensko spremenjenih organizmih (GSO) so revolucionirale kmetijstvo, hkrati pa sprožile hude debate o zdravju, okolju in monopolu na trg semen. Bayer aktivno lobira v Bruslju in Washingtonu, kjer si prizadeva zaščititi patente in zmanjšati odgovornost za okoljske škode. S tem neposredno vpliva na zakonodajo, ki določa pogoje za uporabo njegovih produktov, in na globalno distribucijo semen, pesticidov in gnojil.Foto: Posnetek zaslona-Slowfood.comCorteva: ameriški trg in vpliv na regulativo kmetijskih produktovCorteva Agriscience, ki je nastala iz združitve podjetij Dow in DuPont, je prav tako osrednji igralec, ki določa trende v kmetijski politiki ZDA in širše. Njihovo lobiranje podpira zakonodajo, ki olajšuje uporabo njihovih kemikalij, zaščito patentov in širjenje njihovih semenskih rešitev. Prav tako so ključni pri oblikovanju regulativ, ki določajo, katera tehnologija je dovoljena in katere inovacije lahko preživijo na trgu. To pomeni, da imajo neposreden vpliv na to, katere pridelke bodo kmetje lahko gojili in koliko bodo potrošniki plačali za hrano. Na slovenskih poljih pa lahko velikokrat vidite napis Pioneer. Gre za enega osrednjih produktov omenjene korporacije.Foto: Posnetek zaslona- Facebook Corteva AgriscienceKitajska Syngenta in BASF: kemijski in pesticidni monopoliSyngenta, švicarsko podjetje v lasti kitajskega državnega podjetja ChemChina, je eden največjih dobaviteljev pesticidov in semen na svetu. Posel, ki je bil vreden 43 MILIJARD DOLARJEV! in velja za največji finančni tuji prevzem s strani kitajske države v njeni zgodovini. Tudi v Sloveniji imajo svojo podrožnico, ki je v preteklih letih imela med šest do osem milijonov evrov letnega prometa in čisti dobiček med 300 do 500 tisoč evrov.Nekaj produktov, s katerimi Syngenta nadzoruje pomemben del globalne politike na področju kmetijstva in prehrane. (Foto: Posnetek zaslona-Syngenta.in)Podjetje je s svojimi inovacijami ključni akter v globalnem prehranskem sistemu, saj oblikuje uporabo kemikalij in tehnologij, ki vplivajo na kakovost hrane in raznolikost pridelkov.Podobno BASF, nemški kemijski gigant, z monopolom na proizvodnjo pesticidov in gnojil vpliva na to, kako in kje se pridelki lahko gojijo, ter sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, ki ščiti njegove interese. Tudi v naši državi deluje njihova podružnica. Kot smo opazili so imeli v preteklih letih letnega prometa v povprečju 60 milijonov evrov in čiste dobičke med pol in enim in pol milijonom evrov.Odlomek iz novinarskega članka z naslovom Chemical romance: how politicians fell for BASF objavljen v https://corporateeurope.org/ 15. marca 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Coorporate Europe)Trgovci s kmetijskimi proizvodi: ADM, Bunge, Cargill in Louis DreyfusTrgovci s kmetijskimi proizvodi, kot so Archer Daniels Midland (ADM), Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, nadzorujejo pot hrane od polja do potrošnika. ADM in Cargill so posebej močni v ZDA, kjer lobirajo za zakonodajo, ki omogoča širitev trgovanja s kmetijskimi proizvodi, subvencije za določene pridelke in nadzor nad distribucijo. Bunge in Louis Dreyfus pa imata močan vpliv v Latinski Ameriki, kjer določata, kdo ima dostop do zemljišč, katere pridelke je smiselno gojiti in katera podjetja lahko konkurirajo na trgu. Njihov vpliv je tako širok, da oblikuje cene, trende in celo prehranske preference ljudi po svetu.Posnetek zaslona-Youtube ADMOdlomek iz članka z naslovom Bloomberg Law: “ADM Must Defend Against Investor Claims of Accounting Issues” objavljen na https://www.rgrdlaw.com/ dne 26. marca 2025.Projekt korporacije Louis Dreyfus v Braziliji podprt z delovanjem Svetovne banke. (Foto: IFC)Na spletni strani korporacije Bunge lahko vidite, na kak globalistični način "podpirajo" oskrbo z vodo v eni izmed afriških držav. Gre za globalistične akcije, kjer se korporacije prikazujejo svoj "prijazni obraz." (Foto: Posnetek zaslona-Bunge)Foto: Posnetek zaslona-Linkedin CargillNa svetovnem spletu smo našli članek z naslovom Cargill: The Worst Company In the World objavljen na spletni strani Mighty Earth, kjer zelo podrobno opišejo globalistično delovanje korporacije Cargill. (Foto: Posnetek zaslona- Mighty Earth)Prehranski konglomerati: Nestlé, PepsiCo, Unilever in DanoneMed prehranskimi konglomerati, ki oblikujejo, kaj pojemo in kako prehranska industrija deluje, so Nestlé, PepsiCo, Coca-Cola, Unilever in Danone. Ta podjetja sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), pri oblikovanju prehranskih smernic in standardov. Njihov vpliv sega od oblikovanja prehranskih politik do regulacij, ki določajo, kako se izdelki označujejo, oglašujejo in prodajajo. Še en primer globalistične humanitarnosti, ki jo za potrebe lastnih ekonomskih interesov deluje PepsiCO. Tako lahko na United Natios Global preberete, da sodeluje že več kot 20 tisoč podjetij po svetu. (Foto: Posnetek zaslona- World food program WFP)Coca Cola je pomagal Združenim narodom zajeziti pandemijo Covid-19 v Armeniji. (Foto: Posnetek zaslona Coca Cola United Nations)Še en primer sodelovanje korporacije Danone in Unitar, še eno izmed organizacij v Združenih narodih. (Foto: Posnetek zaslona-Unitar)Primer sodelovanja med korporacijo Unilever z Združenimi narodi v Šri Lanki. (Foto: Posnetek zaslona-Združeni narodi)Foto: Posnetek zaslona-LinkedinFinančni velikan BlackRock, Vanguard in State Street: delničarska moč in vplivFinančni velikan, kot so BlackRock, Vanguard in State Street, nadzoruje delnice številnih teh podjetij, kar jim omogoča neposreden vpliv na poslovne odločitve in strateške smernice. Na ta način lahko posredno oblikujejo politike podjetij, ki določajo, katere tehnologije in prakse bodo prevladovale, in katere bodo izrinjene.State Stret ponuja kmetovalcem posojila in kredite za opravljanje kmetijske dejavnosti. Z drugimi besedami, že v začetku kmetovalca omejijo njegovo finančno svobodo. (Foto: Posnetek zaslona-State street bank)Tudi Vanguard svoj prijazni globalistični obraz prikazuje v "skrbi" za nigerijsko kmetijstvo. (Foto: Posnetek zaslona-Instagram)Razvpiti sklad BlackRock je že v preteklosti vložil tri milijarde v "zelene energije." (Foto: Posnetek zaslona-Future.Portfolio)Bill & Melinda Gates Foundation: modernizacija kmetijstva in globalni standardi za smrt tradicionalnega kmetaBill & Melinda Gates Foundation ima poseben vpliv v Afriki in ZDA, saj financira programe za "modernizacijo kmetijstva", širi gensko spremenjena semena in vpliva na lokalne zakonodaje. S svojim finančnim močnim vplivom lahko oblikuje globalne standarde, ki se prenesejo tudi v mednarodne organizacije, kot sta FAO in WHO.Sodelovanje med Evropsko komisijo in fundacijo Bill in Melinda Gates v članku z naslovom European Commission and the Bill & Melinda Gates Foundation to cooperate on soil health challenges in Sub-Saharan Africa objavljen tretjega decembra 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Agriculture.ec.eu)Mednarodne organizacije: WEF, Codex, ILSI in GFSI kot oblikovalci pravil igrePoleg posameznih podjetij so ključni tudi globalni forumi in standardi: Svetovni gospodarski forum (WEF), Codex Alimentarius, ILSI in GFSI oblikujejo pravila, ki določajo varnost hrane, njeno kakovost in globalno trgovino. Ti standardi neposredno vplivajo na to, kaj kmetje lahko pridelajo, katera semena lahko uporabljajo in kako se hrana distribuira.Zaključek: lokalna hrana, suverenost in prihodnost naših krožnikovČeprav so ti podatki lahko zaskrbljujoči, je ključno zavedanje, da naša hrana, naš krožnik in kmetijska praksa niso zgolj gospodarsko vprašanje – so vprašanje suverenosti, trajnosti in prihodnosti lokalnih skupnosti. Če ne bomo pozorni, bo čez desetletja naše vsakodnevno prehranjevanje vse bolj odvisno od globalnih interesov, medtem ko bodo lokalne kmetije, prvinske pridelave in raznolikost semen izginjali. Razumevanje tega vpliva je prvi korak k temu, da ohranimo možnost izbire, lokalno pridelano hrano in pristne kmetijske tradicije – preden jih popolnoma nadomestijo globalni interesi.

Sat, 23. Aug 2025 at 13:47

581 ogledov

Popravek objavljenega članka v spletnem mediju Prava z dne 18.7.2025
V spletnem mediju Prava.si smo v petek, 19. julija 2025, ob 12.33 objavili članek z naslovom Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj (oz. zunaj) JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov?. Ker je v našem sistemu število znakov v naslovu omejeno na 125, celotnega naslova članka nismo mogli zapisati. Zato smo uporabili skrajšano različico. Na podlagi 26. člena Zakona o medijih objavljamo popravek predsednika Judo zveze Slovenije, g. Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Thu, 21. Aug 2025 at 21:03

2124 ogledov

Poročno darilo za Robert+Tina: Križarjenje z jahto Absolute 52 tri dni in skiperjem ddr. Rokom Snežičem! Golobu pa firmo BiH!
V Sloveniji se bo zgodila verjetno poroka desetletja. Kot so poročali slovenski mediji, se bosta kmalu poročila sedanji predsednik vlade dr. Robert Golob in njegova izbranka Tina Gaber.Zato smo se odločili, da bomo poklicali enega izmed znanih Slovencev ( op. intervjuvanca to ni Jan Plestenjak, to ni Patrik Vlačič, niti Nicolleti), a od njih še veliko bolj znanega Slovenca, ddr. Rok Snežič.Bojan Požar in ddr. Rok Snežič v oddaji Ura resnice na Info360. (Foto: Posnetek zaslona-Info360)Glede na to, da je v intervjuju z dolgoletnim raziskovalnem novinarjem Bojanom Požarjev v oddaji Ura resnice zelo natančno opisal svoj odnos s Tino Gaber nas je zanimalo, če je dobil že vabilo za šesti september, ko bi naj sedanji premier RS in njegova izvoljenka usodni DA dahnila pred ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Foto: Posnetek zaslona-24urZaupal nam je, da glede na to, da si je Robert Golob od njega »že pred časom sposodil luksuzno vozilo Masserati quatro porte » za to poročno slavje verjame, da bo tudi njega Tina povabila na poroko. Ali kot svata, mogoče pa celo kot črnogorski kuma, glede na to kaj vse je on Tino Gaber naučil na barki.Kdo je skrivnostni črnogorski kum Tine Gaber??? Slika je simbolična. (Foto: Posnetek zaslona- Google, X)Povprašali pa smo ga tudi, če za mladoporočenca že pripravlja oziroma že pripravljeno darilo. Ddr. Rok Snežič je za naš medij ekskluzivno zaupal, da bo jima podaril tri dnevni najem jahte Absolute 52, katero Tina Gaber zelo dobro pozna. Skiper na barki pa bil nihče drug kot on sam Rok Snežič.Jahta Absolute 52, katero pozna tudi Tina Gaber po besedah ddr. Roka Snežiča. (Foto: Posnetek zaslona-Gremojadrat.si)Prav tako bo podaril darilo njeni ljubljeni osebi, predsedniku vlade RS dr. Robertu Golobu. To pa bi bilo odprtje podjetja v BiH, saj gospod Robi ima zelo rad Bosno in je v Bosni že marsikaj tudi počel podobnega z podobnimi podjetji.Zdaj, ali bosta bodoča zakonca sprejela omenjena darila, je drugo vprašanje. Pustimo se presenetiti. Mogoče pa tokrat tajne službe ne bodo zatajile. V petnajstih dneh do poroke se lahko marsikaj zgodi.A ne pozabimo – poroka desetletja bo pod drobnogledom medijev prav zato, ker gre za kombinacijo predsednika vlade in osebe iz estradno-medijskega sveta. To ni “običajna poroka”, ampak politično-estradni spektakel, kjer je vsaka podrobnost vredna naslovnice.Foto: Posnetek zaslona- VečerDarilo v obliki jahte in bosanskega podjetja je seveda daleč od klasičnih slovenskih daril, kot so kuhinjski aparati, ovojnice s sto evri ali komplet brisač. Pri RoberTini pač ni prostora za malenkosti – tukaj se razmišlja globalno, pluje luksuzno in odpira podjetja onkraj meja.Foto: Posnetek zaslona-YoutubeIn če se bosta Golob in Gabrova slučajno odločila, da Snežičevega darila ne sprejmeta, brez skrbi – v Sloveniji se bo gotovo našel še kdo, ki bi se z veseljem popeljal z jahto Absolute 52 ali odprl podjetje v Bosni.Foto: Posnetek zaslona-PozreportLuka Perš

Tue, 19. Aug 2025 at 20:13

2560 ogledov

RAZKRIVAMO: 25.000 EVROV ZA MOLK – KAKO LPP UTIŠUJE SVOJE DELAVCE IN KAJ PRI TEM POČNE JANKOVIĆ?
Ljubljanski potniški promet (LPP), javno podjetje v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, se zadnja leta znajde v središču resnih očitkov o korupciji, nepravilnostih in sistematičnem utišanju zaposlenih.Naš portal je pridobil pogodbo, ki razkriva šokantno resnico: LPP je enemu od svojih zaposlenih, članu sveta delavcev Veljku Gačiču, ponudil 25.000 evrov bruto – a le pod pogojem, da molči. Če bi o pogodbi spregovoril, bi moral celoten znesek vrniti. To pomeni, da javno podjetje z davkoplačevalskim denarjem ne rešuje problemov, ampak kupuje tišino.Foto: Bralec Prava.siGre za pogodbo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja iz leta 2021, v kateri je bilo zapisano, da je vsebina zaupna in da bi moral delavec ob kršitvi molka vrniti prejeti denar. LPP je bil pripravljen plačati visoko odškodnino samo zato, da se informacije o nepravilnostih ne bi znašle v javnosti.Zakaj je bil Gačič moteč? Ni bil običajen uslužbenec, ampak član sveta delavcev, izvoljen, da zastopa interese zaposlenih. Že leta 2019 je na MNZ, slovensko policijo in celo hrvaški Interpol vložil prijave o sumih korupcije pri tehničnih pregledih LPP. Opozarjal je, da so bila vozila registrirana brez opravljenih pregledov, da so bili postopki prirejeni in da gre za sistematične nepravilnosti. Priložil je dokumentacijo, pogodbe in izračune, ki so kazali na sumljive okoliščine. Policija ni ukrepala, MNZ je molčal, Interpol pa prav tako.Foto: Bralec Prava.siKo je opozarjal na nepravilnosti, se je moral soočiti še z diskreditacijo svoje osebnosti. V postopke je bila vključena celo psihiatrična stroka, ki je v njegovih težavah videla znake anksiozno-depresivne simptomatike. Takšne ocene so bile uporabljene kot argument, da je prijavitelj nezanesljiv in da se njegovim pričevanjem ne more verjeti. To odpira vprašanje, ali je šlo za iskreno strokovno presojo ali za poskus diskreditacije prijavitelja nepravilnosti.Ko je postalo jasno, da Gačič ne bo odnehal, mu je LPP pod vodstvom direktorja Petra Horvata ponudil sporazum: 25.000 evrov za tišino in odpoved vsem pravnim zahtevkom. Sporazum je predvideval, da mu pripadajo tudi plačani dopusti, nadomestila in celo stroški odvetnika, toda bistvo je bilo jasno – delavec dobi denar le, če molči in se odpove nadaljnjim postopkom.Foto: Bralec Prava.siGačič pogodbe ni podpisal. Jasno je povedal, da bi s tem izničil ves svoj trud in borbo za sodelavce, ki so ga izvolili v svet delavcev. Raje je izgubil službo, kot da bi se prodal. To ga je stalo kariere, finančne varnosti in osebnega miru, toda vztrajal je, da je resnica pomembnejša od denarja.V ospredju zgodbe sta dve imeni: Peter Horvat in Zoran Janković. Horvat je bil direktor, ki je podpisal pogodbo o molku. Toda LPP je v 100-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je nad vsem stal župan Janković. Zato se postavljajo ključna vprašanja: ali je Janković vedel za pogodbo, ali je odobril izplačilo denarja za molk, ali je bil seznanjen s prijavami korupcije, ki so šle na MNZ in Interpol? Če je vedel, zakaj ni ukrepal? Če pa ni vedel, kako je mogoče, da v javnem podjetju sklepajo pogodbe o molku brez vednosti župana?Foto: Bralec Prava.siSlovenske institucije so ob tem ostale brez odgovora. Policija ni ukrepala, MNZ se ni odzval, Interpol prav tako. Inšpektorat za infrastrukturo je bil seznanjen z očitki, a ni sledilo nobeno resno ukrepanje. Prijave so izginile v predalih, zgodba pa je obstala brez epiloga.Gačič je po zavrnitvi sporazuma izgubil zaposlitev, Zavod za zaposlovanje mu ni priznal nadomestila, saj sporazum pomeni prostovoljni odhod. Ostal je brez zaščite, hkrati pa bil označen kot moteč element. Gre za klasičen primer, kako se v Sloveniji uničuje prijavitelje nepravilnosti: najprej jih skušajo kupiti, nato diskreditirati, na koncu pa pustijo brez dela in zaščite.Foto: Bralec Prava.siZgodba Veljka Gačiča je ogledalo delovanja sistema: javno podjetje plačuje za molk, direktor podpisuje pogodbe o tišini, župan molči, institucije ignorirajo prijave, delavec pa izgubi vse. In vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: koga ščiti slovenski sistem – državljane ali lopove?Luka Perš
Teme
janezjanša JanezStarman obala zadevaTrenta FRAMINGKRIVOSODJA pravosodja framing

Zadnji komentarji

majda kovačič :

3.8.2025 21:22

Iskrena hvala za vse kar pišete o tej zadevi. Dobro poznam Judo klub Sankaku na Lopati, Marjana Fabjana, družinske člane, trenerje, njihovo vpetost in popolno predanost klubu z malimi otroki ( judo malčki ) in člani, ki trenirajo v klubu in dosegajo vrhunske rezultate. Imela sem listinski vpogled v nezakonito delo Judo zveze, poznam spletke nekaterih t.i. vrhunskih judoistk (nobena od teh ni vrnila medalje, če je ta tako umazana), spletke in pohlep po denarju njihovih staršev idr., kar vse ima za cilj samo to, da strokovno in finančno uničijo klub, njega označijo za fizičnega in spolnega nasilneža in ga popolnoma razčlovečijo. Noben od tistih novinarjev, ki zganjajo tako ponižujoč, nedokazan medijski linč zoper M. Fabjana, ki temelji na brez imenih prijaviteljih, in ki je naredil v svoji 50- letni judo karieri za otroke vseh starosti in za njihovo vzgojo več, kot vsi klubi v državi skupaj, se ne zamisli , kakšno nepredstavljivo človeško stisko ob tem doživljata njegova partnerica in najstniški otrok. Knjiga Ravnateljeva hči je zelo nazoren prikaz tega, kako se takšno medijsko zlo lahko konča. Ne nazadnje, to kar piše Prava.si o Judo zvezi Slovenije in njenih funkcionarjih je ključ do vseh zlonamernih očitkov M. Fabjanu.Gre za zlorabo in čisto privatizacijo njegovih dosežkov in samega slovenskega juda. In o tej resnično veliki zgodbi, ki je zadaj, bi morali pisati tudi drugi novinarji, če so pravi raziskovalni novinarji s hrbtenico in notranjo svobodo.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Zaključni del trilogije ZADEVA TRENTA: ČIM VEČ LJUDI ČIM DLJE DRŽATI V POSTOPKIH! TO JE FRAMING KRIVOSODJA OBALNIH STRUKTUR!!