Milijon in pol za beneški stolp v Glemu: parkirišče za izbrance Čeferinove elite iz Zahodnega Balkana ali resen kupec?

Bo nepremičnina le še eno parkirišče za politične in kapitalske igre ali priložnost za preboj? Švicarji si obetajo kar 900 tisoč evrov dobička s prodajo nepremičnine v Glemu. Leta 2020 so jo od mestne občine Koper kupili za 625 tisoč evrov.

prava .

Sobota, 5. Julij 2025 ob 21:22

Odpri galerijo

Foto: Posnetek zaslona- Fair Wage, Linkedin, Nepremičnine.net, EKoperCapodistria, Symbol Hrvatska)

Ali zgodba beneškega stolpa v vasici Glem v Mestni občini Koper dobiva novo poglavje? Vse kaže, da sta zakonca Daniel Vaughan-Whitehead in Mira Celin Vaughan-Whitehead oziroma globalistična organizacija Fair Wage, pod formalnim zastopstvom Urše Zajc — žene Luke Zajca, dolgoletnega tesnega sodelavca in bližnjega sorodnika predsednika UEFA Aleksandra Čeferina — sprejeli odločitev, da bodo nepremičnino v vasici Glem prodali.Cena za nakup znamenitega beneškega stolpa znaša milijon in pol evrov.Na tem mestu pozivamo vse tiste premožne ljudi v državi, ki jih nima pod kontrolo ostanek koroškega #vzporednegamehanizma, obalni hirajoči ostanki neformalnega omrežja Komandos, akterji in operativci, povezani s podjetjem Splošna plovba Portorož, grobarski bančniški klan, ki mu poveljuje nepomemben mali državni uradnik z ekipo operativcev blizu Luke Koper, ter vzporedni rdeči kapital iz Češke, Republike Srbske, Avstrije, Švice in še od drugod…Naj se ti posamezniki in podjetniki opogumijo, vložijo svoj denar in s tem uničijo t. i. parkiriščno operacijo stolpa v Glemu, s katero vsi zgoraj omenjeni akterji že leta zlorabljajo to nepremičnino za svoje prikrite igre. Če se to zgodi, se jim bo — brez dvoma — ZMEŠALO!

V uredništvu #Prava smo povsem nehote začeli spremljati zgodbo o znamenitem beneškem stolpu v vasi Glem v Mestni občini Koper, na območju slovenske Obale. Zdi se, da gre za še eno nepremičninsko operacijo, a ko smo začeli brskati, so se zadeve hitro zapletle in pokazale politično-gospodarske povezave, ki so značilne za zakulisje slovenskega nepremičninskega prostora. Zgodba bi morda ostala spregledana, če ne bi novinar portala Domovina, Nenad Glücks, po naključju razkril povezave, ki so sprožile val vprašanj in preiskav.

Foto: Posnetek zaslona- Domovina

Kot je razkril Glücks, je bila v neposredni bližini stolpa večkrat opažena Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. Še bolj pa je dvignilo prah dejstvo, da je zastopnica švicarske družbe Fair Wage, trenutne lastnice stolpa, postala Urša Zajc — žena Luke Zajca, dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina.To odkritje je bilo dovolj, da smo se v uredništvu odločili raziskati ozadje tega vse bolj kontroverznega nepremičninskega posla.

Aleksander in Barbara Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Onaplus)

Kako je Viljem Šantavec ostal brez stolpa?
V preiskovalnih člankih, ki smo jih objavili v zadnjih mesecih, smo razkrili, kako je nekdanji lastnik stolpa, arhitekt Viljem Šantavec, pod nenavadnimi pogoji moral prodati svojo nepremičnino Mestni občini Koper.

Kot je hitro postalo jasno, je stolp postal le še eno izmed t. i. »parkirišč« za nepremičninske manevre, povezane z vplivnimi posamezniki. Tokrat je domnevno vlogo odigrala globalistična mreža Fair Wage s sedežem v Švici.

Foto: Prava.si

Prodaja Fair Wage-u je bila le prvi korak. V članku Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu? smo podrobno razkrili ključne slovenske in tuje akterje, ki stojijo v ozadju tega vprašljivega posla.

V nadaljevanju, v prispevku [Ekskluzivno] Dokumenti zemljiške knjige: Zadeva Glem – Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage, smo z uradnimi izpiski dokazali, kako neformalna mreža s poznavanjem zakonodaje in pravnih vrzeli spretno manipulira postopke in prevzema ključne nepremičnine. Glem je le eden izmed mnogih primerov v naši državi. Takšnih Glemov je v naši državi na stotine! Kje so naše neodvisne institucije !!!!!????????????

Foto: Posnetek zaslona Prava.si

Posebej pomenljivo je dejstvo, da je Mestna občina Koper pod vodstvom župana Aleša Bržana pred prodajo hitro in precej potiho izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. To je sprožilo val vprašanj o morebitnih zakulisnih dogovorih med občino, odvetniškimi omrežji in tujimi vlagatelji.

Foto: Prava.si

V člankih Ali je bila kupnina za stolp v Glemu cena, da Čeferinu Janez Štarman ne odvzame odvetniške licence? in »Zasebni biznis akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Štarmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče?« smo analizirali, kako naj bi bil nakup stolpa del širšega politično-pravnega zavarovanja interesov določenih elit.

Vse kaže, da je stolp le ena v nizu »parkiriščnih« nepremičnin — objektov, ki so formalno v lasti tujih ali nepovezanih podjetij, v resnici pa služijo domačim elitam za prikrite investicijske in politične manevre.

Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net

Presenečenje: Stolp naprodaj
Ob nedavnem pregledu oglasov na portalu Nepremičnine.net smo presenečeno opazili tudi oglas za znameniti stolp v Glemu. Po slabih petih letih lastništva ga želi Fair Wage prodati — za kar 1,5 milijona evrov.

V spletnem mediju Regional Obala so razkrili, da si globalistična organizacija Fair Wage obeta kar 900 tisoč evrov dobička. Leta 2020 so stolp v Glemu kupili za 625 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala)

Kot smo opazili na svetovnem spletu, je o tej novici prvi poročal obalni lokalni spletni medij RegionalObala z naslovom 'ČEFERINOV' STOLP V GLEMU IŠČE NOVEGA LASTNIKA: Švicarsko podjetje ga prodaja za 1,5 milijona evrov. Med drugim so razkrili, da si Švicarji v tem poslu obetajo več kot 800 tisoč evrov čistega dobička!, saj so ga leta 2020 kupili od Mestne občine Koper za ceno 625 tisoč evrov.

Opis in telefonska številka prodajalca nepremičnine v Glemu. Pokličite jih in boste hitro ugotovili, ali so pripravljeni prodati nepremičnino komur koli ali pa gre le za eno izmed mnogih "nepremičninskih parkiriščnih" operacij? (Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net)

V oglasu je navedena telefonska številka, za katero lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da pripada Urši Zajc, formalni zastopnici Fair Wage v Sloveniji in soprogi Luke Zajca, tesnega zaupnika Aleksandra Čeferina. Ali pa kateremu od zakoncev Whitehead Vaughn.

Ta oglas potrjuje dolgoletne sume, da objekt nikoli ni bil kupljen z namenom trajnostne uporabe, ampak kot prehodna točka v kompleksnem procesu prenosa lastništva, čiščenja zemljiškoknjižnih zapisov in zakulisnega urejanja interesov.

Primer Glem močno spominja na znano stavbo na Litijski 51 v Ljubljani, ki je po propadu podjetja Hermes dolga leta samevala kot »parkiriščna nepremičnina«, da je na koncu pristala v državni lasti.

Pred letom 2019 je bil znameniti beneški stolp v vasi Glem v lasti priznanega arhitekta Viljema Šantavca. Leta 2019 je Mestna občina Koper izvedla izbris vseh hipotek, ki so bremenile nepremičnino, kar je omogočilo nadaljnje prodajne postopke. V istem letu je stolp prešel v last švicarske organizacije Fair Wage, ki se navzven predstavlja kot zagovornica pravičnega plačila in etičnih poslovnih praks.

V obdobju od leta 2020 do 2024 je objekt sameval, v njegovi neposredni bližini pa so bile večkrat opažene osebe, povezane s slovenskim politično-pravnim omrežjem, med njimi Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, ter Urša Zajc, žena dolgoletnega sodelavca Čeferina in hkrati uradna zastopnica Fair Wage v Sloveniji.

Junija 2025 se je zgodil nov preobrat — beneški stolp v Glemu se je pojavil v oglasih za prodajo, z izhodiščno ceno 1,5 milijona evrov.

Izračun na spletni strani Nepremičnine.net, koliko bi plačevali na mesec, če bi za nakup stolpa v Glemu vzeli kredit za dobo dvajset let. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine.net)

Zakaj bežijo "Švicarji"- zakonca Whitehead Vaugnh? Ali pa je globalistična organizacija Fair Wage opravila vlogo "dežurnega parkirišča" za neformalno kriminalno združbo, ki se hoče že od leta 2017 polastiti beneškega stolpa v Glemu?

So Švicarji oziroma zakonca Whitehad Voughn dojeli/la, da so zgolj orodje v rokah slovenskih omrežij? Težko je verjeti, da bi izkušeni akterji, kot je Daniel Vaughan-Whitehead, sicer znan tudi kot eden vodilnih obrazov pri organizaciji Fair Wage Network, v Slovenijo vstopili brez natančne analize razmer.

A praksa kaže, da je Slovenija s svojo specifično prepletenostjo politike, pravosodja, odvetniških omrežij in lokalnih interesov izjemno zapleten prostor za vsakogar, ki ni »domačin«.

Sestri Maja in Mira Celin. Maja Celin se je v preteklosti pisala Markežič in je bila zaposlena v organizaciji Fair Wage, zdaj deluje v kadrovski službi SB Izola. Mira Celin je uslužbenka IFO, s katero pogodbeno sodeluje njen mož, Daniel Vaughan Whitehead, ustanovitelj globalistične mreže Fair Wage.

Foto: Posnetek zaslona-X

Je mogoče, da so švicarski lastniki po nekaj letih lastništva spoznali, da v tej igri nimajo dejanske avtonomije? Da so v resnici zgolj vmesna postaja, prehodna plast v dolgi verigi prenosa lastništva, pri čemer ključne niti vlečejo posamezniki, povezani s slovenskim odvetniškim, političnim in gospodarskim podzemljem?

Če je odgovor pritrdilen, potem je jasno, zakaj želijo čim prej izstopiti iz projekta in se umakniti iz slovenskega prostora, ki je vse prej kot predvidljiv in pregleden.

Je bil projekt že od začetka načrtovan kot prehodna postaja za prenakazovanje lastništva? V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih že ničkolikokrat videli podobne scenarije.

Kupci iz tujine, pogosto pravne osebe z domnevno visoko stopnjo ugleda, prevzamejo nepremičnino, ki nato nekaj let formalno sameva, medtem pa se v ozadju pripravljajo pravne, finančne in kadrovske spremembe, ki nepremičnino na koncu pripeljejo v »prave« roke.

Je bil Glem točno takšen primer? Ali je Fair Wage s prevzemom stolpa v resnici zgolj omogočil slovenskim elitam, da so začasno parkirale lastništvo, počistile zemljiškoknjižne zapise, odstranile hipoteke in druge ovire, nato pa čakale na ugoden trenutek, ko se objekt lahko »legalno« prenese na končnega kupca?

Če drži ta teza, potem prodaja danes ni presenečenje, temveč logičen zaključek zamaskiranega procesa, ki je trajal zadnjih pet let.

Kdo bo novi lastnik stolpa – resen kupec ali nova izmišljena figura iz slovenskega omrežja? Je mogoče, da novi kupec ne bo neznanec, temveč zgolj nov člen v znanem omrežju, ki se vrti okoli obalnih odvetnikov, vplivnih posameznikov in politikov, ki že leta krojijo nepremičninsko dogajanje v tem delu Slovenije?

Ne gre prezreti dejstva, da je Mestna občina Koper pred prodajo stolpa Fair Wage-u ekspresno izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. Takšni postopki sicer lahko sledijo zakonskim določilom, a hkrati odpirajo legitimna vprašanja o tem, kdo je iz tega izbrisa imel koristi.

Koprski župan Aleš Bržan in nepoklicni podžupan, odgovoren za zemljiške in pravne zadeve in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslona-EKoperCapodistria)

Je župan mestne občine Koper Aleš Bržan v tej zgodbi zgolj formalni izvajalec občinskih odločitev svojega nepoklicnega podžupana in predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana ali pomemben člen v kompleksnem omrežju, ki je v ozadju dogajanja?

Ali bo primer Glem postal le še eden izmed madežev globalistične organizacije Fair Wage, ki jo sicer skrbno gradijo skozi akademske prispevke, konference in kampanje?

Foto: Posnetek zaslona-Prava.si

Prodaja stolpa v Glemu torej ni le običajen nepremičninski oglas.

Je znak, da se nekaj v tem projektu premika – in to ne nujno zaradi tržnih razlogov. Preveč je sence, preveč neodgovorjenih vprašanj in preveč znakov, da gre za zapleteno igro interesov, ki presega običajne meje trga.

Luka Perš

Galerija slik

(1)

(0)

Za komentiranje se morate prijaviti

Zadnje objave

Sun, 24. Aug 2025 at 21:21

4099 ogledov

DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA

Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš

Sun, 24. Aug 2025 at 20:37

507 ogledov

ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!

Sun, 24. Aug 2025 at 10:55

551 ogledov

Kdo res nadzoruje našo hrano? Globalni vpliv korporacij in finančnih velikanov na prihodnost kmetijstva!

Sat, 23. Aug 2025 at 13:47

404 ogledov

Popravek objavljenega članka v spletnem mediju Prava z dne 18.7.2025

V spletnem mediju Prava.si smo v petek, 19. julija 2025, ob 12.33 objavili članek z naslovom Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj (oz. zunaj) JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov?. Ker je v našem sistemu število znakov v naslovu omejeno na 125, celotnega naslova članka nismo mogli zapisati. Zato smo uporabili skrajšano različico. Na podlagi 26. člena Zakona o medijih objavljamo popravek predsednika Judo zveze Slovenije, g. Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Thu, 21. Aug 2025 at 21:03

1791 ogledov

Poročno darilo za Robert+Tina: Križarjenje z jahto Absolute 52 tri dni in skiperjem ddr. Rokom Snežičem! Golobu pa firmo BiH!

V Sloveniji se bo zgodila verjetno poroka desetletja. Kot so poročali slovenski mediji, se bosta kmalu poročila sedanji predsednik vlade dr. Robert Golob in njegova izbranka Tina Gaber.Zato smo se odločili, da bomo poklicali enega izmed znanih Slovencev ( op. intervjuvanca to ni Jan Plestenjak, to ni Patrik Vlačič, niti Nicolleti), a od njih še veliko bolj znanega Slovenca, ddr. Rok Snežič.Bojan Požar in ddr. Rok Snežič v oddaji Ura resnice na Info360. (Foto: Posnetek zaslona-Info360)Glede na to, da je v intervjuju z dolgoletnim raziskovalnem novinarjem Bojanom Požarjev v oddaji Ura resnice zelo natančno opisal svoj odnos s Tino Gaber nas je zanimalo, če je dobil že vabilo za šesti september, ko bi naj sedanji premier RS in njegova izvoljenka usodni DA dahnila pred ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Foto: Posnetek zaslona-24urZaupal nam je, da glede na to, da si je Robert Golob od njega »že pred časom sposodil luksuzno vozilo Masserati quatro porte » za to poročno slavje verjame, da bo tudi njega Tina povabila na poroko. Ali kot svata, mogoče pa celo kot črnogorski kuma, glede na to kaj vse je on Tino Gaber naučil na barki.Kdo je skrivnostni črnogorski kum Tine Gaber??? Slika je simbolična. (Foto: Posnetek zaslona- Google, X)Povprašali pa smo ga tudi, če za mladoporočenca že pripravlja oziroma že pripravljeno darilo. Ddr. Rok Snežič je za naš medij ekskluzivno zaupal, da bo jima podaril tri dnevni najem jahte Absolute 52, katero Tina Gaber zelo dobro pozna. Skiper na barki pa bil nihče drug kot on sam Rok Snežič.Jahta Absolute 52, katero pozna tudi Tina Gaber po besedah ddr. Roka Snežiča. (Foto: Posnetek zaslona-Gremojadrat.si)Prav tako bo podaril darilo njeni ljubljeni osebi, predsedniku vlade RS dr. Robertu Golobu. To pa bi bilo odprtje podjetja v BiH, saj gospod Robi ima zelo rad Bosno in je v Bosni že marsikaj tudi počel podobnega z podobnimi podjetji.Zdaj, ali bosta bodoča zakonca sprejela omenjena darila, je drugo vprašanje. Pustimo se presenetiti. Mogoče pa tokrat tajne službe ne bodo zatajile. V petnajstih dneh do poroke se lahko marsikaj zgodi.A ne pozabimo – poroka desetletja bo pod drobnogledom medijev prav zato, ker gre za kombinacijo predsednika vlade in osebe iz estradno-medijskega sveta. To ni “običajna poroka”, ampak politično-estradni spektakel, kjer je vsaka podrobnost vredna naslovnice.Foto: Posnetek zaslona- VečerDarilo v obliki jahte in bosanskega podjetja je seveda daleč od klasičnih slovenskih daril, kot so kuhinjski aparati, ovojnice s sto evri ali komplet brisač. Pri RoberTini pač ni prostora za malenkosti – tukaj se razmišlja globalno, pluje luksuzno in odpira podjetja onkraj meja.Foto: Posnetek zaslona-YoutubeIn če se bosta Golob in Gabrova slučajno odločila, da Snežičevega darila ne sprejmeta, brez skrbi – v Sloveniji se bo gotovo našel še kdo, ki bi se z veseljem popeljal z jahto Absolute 52 ali odprl podjetje v Bosni.Foto: Posnetek zaslona-PozreportLuka Perš

Tue, 19. Aug 2025 at 20:13

2300 ogledov

RAZKRIVAMO: 25.000 EVROV ZA MOLK – KAKO LPP UTIŠUJE SVOJE DELAVCE IN KAJ PRI TEM POČNE JANKOVIĆ?

Ljubljanski potniški promet (LPP), javno podjetje v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, se zadnja leta znajde v središču resnih očitkov o korupciji, nepravilnostih in sistematičnem utišanju zaposlenih.Naš portal je pridobil pogodbo, ki razkriva šokantno resnico: LPP je enemu od svojih zaposlenih, članu sveta delavcev Veljku Gačiču, ponudil 25.000 evrov bruto – a le pod pogojem, da molči. Če bi o pogodbi spregovoril, bi moral celoten znesek vrniti. To pomeni, da javno podjetje z davkoplačevalskim denarjem ne rešuje problemov, ampak kupuje tišino.Foto: Bralec Prava.siGre za pogodbo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja iz leta 2021, v kateri je bilo zapisano, da je vsebina zaupna in da bi moral delavec ob kršitvi molka vrniti prejeti denar. LPP je bil pripravljen plačati visoko odškodnino samo zato, da se informacije o nepravilnostih ne bi znašle v javnosti.Zakaj je bil Gačič moteč? Ni bil običajen uslužbenec, ampak član sveta delavcev, izvoljen, da zastopa interese zaposlenih. Že leta 2019 je na MNZ, slovensko policijo in celo hrvaški Interpol vložil prijave o sumih korupcije pri tehničnih pregledih LPP. Opozarjal je, da so bila vozila registrirana brez opravljenih pregledov, da so bili postopki prirejeni in da gre za sistematične nepravilnosti. Priložil je dokumentacijo, pogodbe in izračune, ki so kazali na sumljive okoliščine. Policija ni ukrepala, MNZ je molčal, Interpol pa prav tako.Foto: Bralec Prava.siKo je opozarjal na nepravilnosti, se je moral soočiti še z diskreditacijo svoje osebnosti. V postopke je bila vključena celo psihiatrična stroka, ki je v njegovih težavah videla znake anksiozno-depresivne simptomatike. Takšne ocene so bile uporabljene kot argument, da je prijavitelj nezanesljiv in da se njegovim pričevanjem ne more verjeti. To odpira vprašanje, ali je šlo za iskreno strokovno presojo ali za poskus diskreditacije prijavitelja nepravilnosti.Ko je postalo jasno, da Gačič ne bo odnehal, mu je LPP pod vodstvom direktorja Petra Horvata ponudil sporazum: 25.000 evrov za tišino in odpoved vsem pravnim zahtevkom. Sporazum je predvideval, da mu pripadajo tudi plačani dopusti, nadomestila in celo stroški odvetnika, toda bistvo je bilo jasno – delavec dobi denar le, če molči in se odpove nadaljnjim postopkom.Foto: Bralec Prava.siGačič pogodbe ni podpisal. Jasno je povedal, da bi s tem izničil ves svoj trud in borbo za sodelavce, ki so ga izvolili v svet delavcev. Raje je izgubil službo, kot da bi se prodal. To ga je stalo kariere, finančne varnosti in osebnega miru, toda vztrajal je, da je resnica pomembnejša od denarja.V ospredju zgodbe sta dve imeni: Peter Horvat in Zoran Janković. Horvat je bil direktor, ki je podpisal pogodbo o molku. Toda LPP je v 100-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je nad vsem stal župan Janković. Zato se postavljajo ključna vprašanja: ali je Janković vedel za pogodbo, ali je odobril izplačilo denarja za molk, ali je bil seznanjen s prijavami korupcije, ki so šle na MNZ in Interpol? Če je vedel, zakaj ni ukrepal? Če pa ni vedel, kako je mogoče, da v javnem podjetju sklepajo pogodbe o molku brez vednosti župana?Foto: Bralec Prava.siSlovenske institucije so ob tem ostale brez odgovora. Policija ni ukrepala, MNZ se ni odzval, Interpol prav tako. Inšpektorat za infrastrukturo je bil seznanjen z očitki, a ni sledilo nobeno resno ukrepanje. Prijave so izginile v predalih, zgodba pa je obstala brez epiloga.Gačič je po zavrnitvi sporazuma izgubil zaposlitev, Zavod za zaposlovanje mu ni priznal nadomestila, saj sporazum pomeni prostovoljni odhod. Ostal je brez zaščite, hkrati pa bil označen kot moteč element. Gre za klasičen primer, kako se v Sloveniji uničuje prijavitelje nepravilnosti: najprej jih skušajo kupiti, nato diskreditirati, na koncu pa pustijo brez dela in zaščite.Foto: Bralec Prava.siZgodba Veljka Gačiča je ogledalo delovanja sistema: javno podjetje plačuje za molk, direktor podpisuje pogodbe o tišini, župan molči, institucije ignorirajo prijave, delavec pa izgubi vse. In vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: koga ščiti slovenski sistem – državljane ali lopove?Luka Perš

Teme

MIlijoninpol prodaja beneškistolp RegionalObala AleksanderČeferin FairWage MiraCelin MajaCelin JanezStarman AlešBržan ViljemŠantavec parkirišče 900tisočPROFITA UršaZajc LukaZajc