[Ekskluzivno] DOKUMENTI ZEMLJIŠKE KNJIGE!! Zadeva Glem: Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage?"

Odpri galerijo

Arhitekt Viljem Šantavec, ki je bil zaradi namerno povzročenih finančnih težav sodeč po izpisih iz zemljiških knjig prodati stolp v Glemu, predsednik UEFE Aleksander Čeferin, stolp v Glemu in podžupan MOK ter predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- Architrons, Prava)

V raziskovalnem mediju #Prava smo pred meseci predstavili trilogijo o čudnem in po našem mnenju spornem nakupu stolpa v Glemu. V člankih novinarja Domovine, Nenada Glücksa, se je dodatno razkrilo, da je kot nova zastopnica švicarske družbe Fair Wage v Sloveniji zapisana Urška Zajc, soproga Luke Zajca, sorodnika in dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.

Foto: Prava.si

V člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?, smo predstavili ozadje mreže Fair Wage in oseb, ki jo sestavljajo.

Uporabnica Fajonka je na omrežju X razkrila, da je Maja Markežič (roj. Celin) – danes vodja kadrov v SB Izola – v preteklosti delovala v Fair Wage. Njena sestra Mira Celin dela pri ILO v Ženevi in je partnerica Daniela Vaughana Whiteheada, soustanovitelja Fair Wage.

Foto: Prava.si

Naši viri opozarjajo: Glem ni posel Fair Wage, temveč omrežja Čeferinovih bližnjih. Ob tem ne smemo pozabiti, da zelo verjetno predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in podžupan Mestne občine Koper domnevno varuje status mirovanja odvetniškega statusa Aleksandra Čeferina na zelo sporen način. Po mnenju novinarja Domovine Glücksa in kar smo mi ugotovili v članku z naslovom Sodba Sodišča EU razkriva: Aleksander Čeferin ??nezakonito!?? prejema milijone evrov iz lastništva odvetniške pisarne!???, da zadeva močno diši po nezakonitosti. Zato nas ne čudijo naše ugotovitve v zadevi Glem. Čas je, da se vrnemo na začetek zgodbe.

Arhitekt Viljem Šantavec, lastnik podjetja Adria Domus, ki je bil po našem mnenju prisiljen prodati stolp v Glemu mestni občini Koper. (Foto: Posnetek zaslona-Archicons team)

Ali je podjetje Adria Domus v lasti arhitekta Viljama Šantavca bil žrtev neformalne organizirane "kriminalne" skupine na področju pravosodja, prava, upravnih postopkov in poznavanje pridobitev zemljišč na podlagi vpisanih hipotek na zemljišča?

V osrčju zgodbe o zemljišču Glem v Kopru se skriva tiha, a skrajno natančna operacija, ki je podjetje Adria Domus d.o.o., last arhitekta Viljama Šantovca, v manj kot desetih letih pripeljala od nepremičninskega nosilca strateških zemljišč v Glemu do popolne likvidacije.

Prek sistematičnih vpisov hipotek, izvršb, upravnih zaustavitev projektov in naposled stečaja, se razkriva sum, da ni šlo za navadni tržni kolaps, temveč za namerno izvedeno operacijo finančnega izčrpanja.

Ta operacija ima vse značilnosti t.i. organizirane neformalne mreže: skupine posameznikov, ki razpolagajo s strokovnim znanjem prava, bančništva, uprave in stečajnih mehanizmov ter ga uporabijo za prikrito razlastitev.

Podjetje Adria Domus je bilo v letu 2011 še vedno lastnik večih parcel v območju Glem. To so bile ključne točke dostopa do obzidja, stolpa in notranjega kompleksa. Prvi znaki napada so se pokazali v obliki izvršbe, vpisane 7. novembra 2011, zoper podjetje, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka VL 100766/2011.

Zanimivo je, da izvršba ni bila sprožena na lokalnem sodišču v Kopru, temveč iz Ljubljane, kar pomeni, da je bil upnik zmožen posredovati od zunaj in hitro zagotoviti pravno bremenitev zemljišča. Ta zaznamba je ostala vpisana več kot štiri leta. To pomeni, da je bila nepremičnina več let "streljačina", kar je bilo dovolj, da so se nanjo nanizali še drugi.

Temu je sledila kaskada. Med leti 2012 in 2016 je bilo v zemljiški knjigi vpisanih več kot 15 različnih hipotek in izvršb. Nekatere so bile v visoki vrednosti, kot tista banke Intesa Sanpaolo d.d. v višini 2.200.000 €, kar je bila klasična hipotekarna garancija. A še bolj sumljive so bile hipotekarne zaznambe z nižjimi zneski v korist fizičnih oseb in manjših podjetij: Serving d.o.o. (11.489 €), Iris d.o.o. (6.720 €), Branka Skrt (6.702 €), Adrijano Rustja (3.200 €), Zulkarnejn Murtezić (59.000 €), Siniša Mičović (11.300 €), pa tudi zaznambe v korist subjektov iz Ljubljane. Tak vzorec ni naključen.

V sodni praksi in praksi stečajnih upraviteljev velja, da se podjetja v lasti zaželenih zemljišč pogosto bremeni z nizkimi, a številnimi terjatvami, saj s tem lastniku zmanjšujejo sposobnost upravljanja in pospešijo pogoje za stečaj.

Finančna analiza podjetja v istem obdobju (na podlagi bilanc, ki jih objavljajo eBonitete) razkrije identično zgodbo. Podjetje po letu 2012 ni imelo več prihodkov. Kapital je bil v štiri letih iz pozitivnih 533.000 € izničen v −233.000 €.

Foto: Posnetek zaslona- e-bonitete

Obveznosti do upnikov so znašale več kot 1,4 milijona evrov. Podjetje ni iskalo reprograma, ni prodajalo premoženja, niti ni zaprosilo za investicijsko pomoč. Vse to pomeni, da je bilo podjetje že v letih pred stečajem izločeno iz realne poslovne možnosti.

Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete

Zato nas niti ne čudi, da je bil zaradi vseh poslovnih težav, je nekdo moral sistematično prepričati Šantavca, da se je zaradi vseh težav v podjetju odločil, da bo objekt prodal Mestni občini Koper. Ampak kot je že takrat povedal Šantavec, je občina na svoje obljube pozabila.

Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete

Ob vseh podatkih, ki smo jih nanizali v članku sploh ne čudi, da je nekdo od zunaj zelo odlično koordinaral vse ključne akterje v tej zgodbi, da je prišel do dragocenih zemljišč v lasti Šantavca v Glemu.

Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete

Stečaj podjetja je bil vpisan v zemljiško knjigo 18. aprila 2017, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. St 1333/2017. V istem dnevu je bila izbrisana lastninska pravica podjetja Adria Domus, nepremičnina pa je prešla v last Mestne občine Koper. Občina je nato po dveh letih to isto nepremičnino prodala švicarski družbi Fair Wage SA.

V tem času so bile iz zemljiške knjige izbrisane vse hipoteke, vključno z milijonsko v korist banke. Ni znano, pod kakšnimi pogoji, saj cenitve niso bile javno objavljene, prav tako ni znanih podatkov o prodajnem postopku.

Katarske meje zemljišč v Glemu, ki sedaj pripadajo švicarski globalistični organizaciji Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)

Zanimivo je, da se podoben vzorec bremenitev, zaznamb in končnega prehoda v last Fair Wage pojavi tudi pri sosednjih parcelah, ki so bile v lasti oseb, povezanih z Šantovcem. Skupna značilnost teh parcel (3084, 321/50, 2932, 2934/1) je, da so bile v letih 2017–2021 predmet stečajnih ali upravnih razlastitev, vmes vpisane na Mestno občino Koper, in na koncu prepisane na Fair Wage SA. Tudi tukaj se pojavlja vrsta istih hipotekarnih upnikov, nekateri celo z identičnimi zneski, kar dodatno potrjuje vzorec.

Podoben pritisk se je v zadnjih letih začel kazati tudi pri podjetju Alfa Ars plus d.o.o., ki je želelo na območju Glem razviti dopolnilne objekte in storitvene površine. Upravna enota Koper, pod vodstvom Nataše Likar, je večkrat zavrnila zahteve za izločitev cest iz javnega dobra, četudi je bilo evidentirano, da ostala okoliška zemljišča niso v lasti občine – temveč v lasti družbe Fair Wage.

Foto: Posnetek zaslona- Domovina

Medtem ko je občina pasivno sodelovala pri razlastitvi Adria Domus, aktivno zavira projekte podjetij, ki želijo uveljaviti gradbene načrte na mejnih zemljiščih, ki očitno motijo dolgoročni načrt Fair Wage.

Po zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) je stečaj dopusten, če je dolžnik trajno nelikviden. A pravna stroka opozarja, da morajo biti pri takem postopku upoštevani vsi ekonomski elementi: če ima podjetje premoženje, mora imeti možnost njegovega trženja. V tem primeru do tega ni prišlo. Še več, občina, ki je postala lastnica po stečaju, bi morala po Zakonu o stvarnem premoženju občin (ZSPDSLS-1) izvesti javni poziv, oceno vrednosti in omogočiti konkurenco. A tega ni bilo.

Sodna praksa Vrhovnega sodišča (III Ips 72/2012) opozarja, da tudi formalno zakonit postopek, če je namenjen pridobitvi koristi na račun drugega, lahko pomeni zlorabo prava. Vse razpoložljive informacije kažejo na tak primer. Majhne terjatve, geografsko oddaljeni upniki, ponavljajoči se zneski, pasivnost dolžnika, tiha vloga občine, ki se pojavi kot prevzemnik zemljišč in hkrati prodajalec tujcem, vse to so znaki, da je bila tu vzpostavljena operacija, katere namen ni bil zgolj poravnava dolgov, temveč pridobitev strateških nepremičnin z minimalnimi stroški.

Fotografije zemljišč sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)

Analitični vzorec hipotekarnih vpisov kot dokaz sistemske razgradnje
Če natančno primerjamo vseh šest zgodovinskih izpiskov parcel, ki so bile neposredno ali posredno v lasti Adria Domus in povezanih fizičnih oseb, ugotovimo:

Na vseh parcelah se ponavljajo ista imena upnikov, z istimi ali skoraj identičnimi zneski. Na večini parcel so bile hipoteke in izvršbe vpisane v zelo kratkih časovnih presledkih – običajno v razponu nekaj mesecev do enega leta. Vse zaznambe so bile pred prenosom na občino izbrisane, kar pomeni, da so bile obravnavane kot „čiščenje bremen“ pred pripravo prenosa. Vrstni red vpisov in izbrisov kaže na jasen vzorec. Najprej vpis, potem vel zaznam, izbris in na koncu prenos.

Občina Mestna občina Koper je izbrisala vse hipoteke na zemljiščih. Primer iz enega izmed zgodovinskih izpisov zemljišč iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si)

To je klasičen pravno-finančni vzorec, ki ga prepoznavajo tudi v praksi Komisije za preprečevanje korupcije – uporablja se, kadar obstaja sum usklajenega delovanja v škodo dolžnika z namenom pridobitve strateške nepremičnine.

Zato ima ta zgodba mnogo večjo težo. Gre za sum, da je bil slovenski pravni sistem uporabljen kot orodje za organizirano razlastitev podjetnika. Da je skupina oseb, povezanih z različnimi funkcijami (pravna, upravna, finančna), delovala usklajeno z namenom pridobitve koristi za tuji kapital. In da je bil Šantovec s podjetjem Adria Domus zgolj prva žetev tega mehanizma.

Primer enega izmed upnikov opisan v enem izmed zgodovinskih izpisov iz zemljiške knjige ene od zemljišč v zadevi Glem. (Foto: Bralec Prava.si)

Potrebna je neodvisna revizija vseh hipotek, sklepov, izvršb in postopkov. Vsako terjatev je treba preiskati: kdo je upnik, s kom je povezan, kakšen je bil vrstni red vpisov, kakšen je bil izkupiček za dolžnika in kdo je bil končni koristnik. Samo tako bo mogoče ugotoviti, ali je bil Glem resnično prodan na trgu, ali pa odvzet s pravoformnim, a ciljno zlorabnim mehanizmom, ki je izigraval duha pravne države.

Zato je to zgodba, ki presega Glem. Je zgodba o tem, kako se v Sloveniji lahko v tišini odvije organiziran napad na podjetje, ki poseduje strateško zemljišče. In kako lahko sistem, ki bi moral varovati interese pravičnosti, deluje kot orodje za prenos lastnine iz domačih v roke neznanih tujih mrež. Časa za molk ni več.

To, kar je bilo sprva predstavljeno kot povsem običajen prehod lastništva, je s pomočjo analiz zemljiških knjig, upravnih odločb in finančnih izkazov dobilo obrise operacije. Zato bo prihodnje preiskovanje še posebej pomembno – za razjasnitev vloge posameznih akterjev in njihovih povezav v tej verigi dogodkov.

Zgodovinski izpisi iz zemljiške knjige o šestih zemljiščih, ki so sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage:

2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758)