Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
DANES JE NOV DAN: Finančni Titanic, tvit Luke Perša je ledena gora? Leta 2024 izkazali za skoraj 90 TISOČ EVROV IZGUBE!!!!
Slovenska organizacija Danes je nov dan je leta 2024 zabeležila skoraj 90.000 € izgube, a kljub temu raje grozi s pravnimi sredstvi novinarju, uredniku in lastniku spletnega medija Prava.si Luki Perši na Twitterju zaradi vsebine enega tvita.
prava .
Politika

Sobota, 26. Julij 2025 ob 12:17

Odpri galerijo

Stalni sodelavci Danes je nov dan, izsek iz finančnega poročila Danes je nov dan 2024, Luka Perš in poziv Danes je nov dan novinarju Luki Peršu, da umakne tvit. (Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan, Demokracija, Luka Perš)

Predstavljamo uradne javne podatke Zavoda Danes je nov dan- Inštitut za druga vprašanja za obdobje 2022–2025, saj so nas zanimali finančni izkazi v času sedanje vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Pri pregledu podatkov smo opazili več zanimivosti. V tem obdobju je bilo v zavodu v povprečju zaposlenih med 6 in 7 oseb, povprečna mesečna plača pa je presegala 2.000 evrov. Prihodek na zaposlenega je bil v letih 2022–2025 nad 50.000 in 90.000 evri. Zato svetujemo sedanji direktorici in koordinatorici zavoda Danes je nov dan, Maji Cimerman, da se raje posveti vprašanju, kako bo v letošnjem letu pokrila lansko izgubo v višini skoraj 90 tisoč evrov, kot pa tvitom novinarja, urednika in lastnika spletnega raziskovalnega medija #Prava.si, Luke Perša. Ob koncu članka si lahko ogledate bilance, izkaz poslovnega izzida in izkaz računovodskih kazalnikov Danes je nov dan v obdobju 2020-2024. Kdor bo preučil celotno sliko in povezal vse predstavljene podatke v članku, bo hitro spoznal, zakaj je Danes je nov dan že več kot desetletje ena najvplivnejših lokalnih in regionalnih nevladnih organizacij, podprta z globalističnim kapitalom.

Kot nekdanji novinar Nova24TV in tudi sedaj kot novinar Prava.si sem veliko časa namenil analizi delovanja nekaterih nevladnih organizacij, med katerimi je bil tudi zavod Danes je nov dan. Organizacijo je sprva vodil Filip Dobranič, od 1. julija 2023 pa je direktorica zavoda in koordinatorica Maja Cimerman.

Kot kaže, je direktorico inštituta zmotila vsebina tvita, objavljenega 21. julija 2025 na omrežju X, v katerem sem zapisal:

"HALO, spoštovana ministrica za kulturo @AstaVrecko, imate 24 ur časa, da odgovorite na očitke? Aplikacija stane 12 centov, #depolitizirana #RTV pa bo prejela 1,2 MILIJONA EUR!!!!! Projekt pa bo izvajal @danesjenovdan??? ???"


Foto: Luka Perš

V četrtek, 24. 7. 2025, me je presenetilo elektronsko sporočilo direktorice Danes je nov dan, v katerem je zapisala:

"ZAHTEVEK ZA TAKOJŠNJO ODSTRANITEV LAŽNE IZJAVE IN JAVNO OPRAVIČILO
Spoštovani Luka Perš, dne 21. 7. 2025 ste na družbenem omrežju X (nekdanji Twitter) na svojem uporabniškem profilu @pers_luka objavili izjavo, ki se neposredno nanaša na našo organizacijo Danes je nov dan.
V omenjeni izjavi ste zapisali: “HALO, spoštovana ministrica za kulturo @AstaVrecko, imate 24 ur časa, da odgovorite na očitke? Aplikacija stane 12 centov, #depolitizirana #RTV pa bo prejela 1,2 MILIJONA EUR!!!!! Projekt pa bo izvajal @danesjenovdan???”
Gre za nedomišljeno, lažno in neutemeljeno trditev, ki nima nikakršne podlage v dejstvih in ki resno škodi ugledu naše organizacije. S to objavo ste prekoračili meje dopustnega izražanja mnenja ter ravnali v nasprotju z načelom verodostojnega poročanja, h kateremu ste kot novinar posebej zavezani.
Na podlagi navedenega vas pozivamo, da:
1. Nemudoma odstranite sporni zapis z vašega profila na omrežju X.
2. Na omrežju X objavite javno opravičilo, ki bo vsebinsko in vizualno primerljivo z obsegom prvotne objave.
3. Se v prihodnje vzdržite vsakršnega širjenja neresničnih informacij o naši organizaciji.
Zaradi resnosti navedene zadeve pričakujemo, da boste ravnali v skladu z našimi zahtevami najkasneje v roku 48 ur od prejema tega dopisa. V nasprotnem primeru bomo primorani sprejeti nadaljnje korake za zaščito ugleda in pravic naše organizacije."


Foto: Profil X Luka Perš

Iskreno povem, da smo direktorici zavoda poslali odgovor, v katerem smo izrazili pripravljenost, da tvit umaknemo, vendar brez opravičil in drugih zahtev, ki jih je v imenu inštituta postavila Maja Cimerman. Ker v roku 24 ur ni bilo nobenega odgovora, smo se odločili, da tvit ostane objavljen.

Vsebina ni žaljiva do nikogar – povzeli smo ugotovitve novinarskih kolegov s spletnega medija Zanima.me. Ob tem moramo dodati, ker nismo imeli več prostore za znake, je cena aplikacije 12 centov na uro kot so razkrili novinarski kolegi iz omenjenega medija.

Poleg tega je vsakomur, ki pozna komunikacijo na omrežju X, jasno, da sem zgolj izbral eno izmed znanih slovenskih nevladnih organizacij kot primer.Zato smo se odločili za eksperiment. Objavili smo isti tvit z istim besedilom, le da smo namesto Danes je nov dan označili organizacijo Nova smer pod vodstvom Zale Klopčič.

Pa da vidimo, kako bodo zdaj pravno utemeljili zahtevo, da je vsebina tvita žaljiva prav za njih. Po mnenju našega uredništva so v Danes je nov dan popolnoma napačno interpretirali vsebino tvita. Če bom zaradi te objave obsojen v bližnji prihodnosti, potem je res bolje, da se sodstvo zapre. Gre zgolj za moje osebno mnenje.

Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan.

Kdo sestavlja ekipo Danes je nov dan?
Ker so se po dolgem času naši prijatelji iz inštituta Danes je nov dan spomnili na nas, smo tudi mi preverili, kdo tvori njihovo ekipo. Na njihovi spletni strani je zapisano:

"Danes je nov dan – Inštitut za druga vprašanja je neprofiten in neodvisen zasebni zavod, ki od leta 2013 z uporabo digitalnih tehnologij in snovanjem domiselnih kampanj sodeluje v demokratičnih procesih in civilnodružbenih akcijah za preobrazbo družbe v smeri večje pravičnosti, odprtosti in vključenosti.

Delujejo na področjih odgovorne rabe digitalnih tehnologij, podatkovne pravičnosti, večanja politične participacije, odpiranja javnih institucij in podatkov ter spodbujanja solidarnosti in sodelovanja s civilnodružbenimi gibanji."

Stalni sodelavci Zavoda Danes je nov dan-Inštitut za druga vprašanja. Njihova direktorica in koordinatorica je Maja Cimerman. (Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan)

Stalni sodelavci: Maja Cimerman (direktorica in koordinatorica), Filip Dobranič, Jasmina Ploštajner, Miha Lepej, Nejc Horvat, Peter Mišič, Tadej Štrok, Tomaž Kunst.

Prostovoljci in prostovoljke Zavoda Danes je nov dan-Inštitut za druga vprašanja. (Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan)

Prostovoljci: Anja Tomaševič, Danaja Grešak, Darja Matjašec, Dominik Šik Vukovič, Eva Vrtačič, Jure Jelovčan, Katja Stojnič, Matej Holc, Mato Žgajner, Miha Medven, Neo Oder, Patricija Brečko, Primož Klemenšek, Primož Mlačnik, Sara Kosirnik, Tea Dežman, Tine Eržen, Tomaž Jurič, Zala Primc, Željka Kelkedi, Žiga Aljaž, Žiga Vrtačič.

Člani in članice sveta Zavoda Danes je nov dan-Inštitut za druga vprašanja. (Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan)

Svet zavoda: Dominik Šik Vukovič, Eva Vrtačič, Jasmina Ploštajner, Miha Lepej, Primož Mlačnik, Zala Primc, Žiga Vrtačič.

Foto: Prava.si

V letu 2024 izkazali za skoraj 90 tisoč evrov izgube!!! V času Golobove vlade bili od junija 2022 do sedaj prejeli 272.881,79 evrov javnih in državnih sredstev!

2022

Leta 2022 je zavod ustvaril 567.833,04 € prihodkov (od tega 77.017,99 € s prodajo blaga in storitev ter 490.815,05 € s subvencijami). Odhodki so znašali 532.046,16 €, dobiček pa 34.715,68 €. Povprečna mesečna plača 5,9 zaposlenega je znašala 2.344 €.

Po podatkih ERAR so prejeli 50.894,76 € javnih sredstev (največ od Ministrstva za javno upravo – 39.277,71 €).

Foto: Poslovno poročilo 2022 Danes je nov dan. (Posnetek zaslona-Danes je nov dan)

Foto: Posnetek zaslona-Erar


2023

Leta 2023 so imeli 567.399,61 € prihodkov (101.664,88 € iz prodaje in 441.662,76 € iz subvencij). Odhodki so znašali 580.220,57 €, izguba pa 12.820,96 €. Povprečna plača 6,7 zaposlenega je znašala 2.313,32 €, prihodki na zaposlenega pa 84.866,57 €. Po podatkih ERAR so prejeli 137.981,60 € javnih sredstev (največ od Ministrstva za javno upravo – 94.937,44 €).

Foto: Poslovno poročilo Danes je nov dan za leto 2023. (Posnetek zaslona-Danes je nov dan)

Foto: Posnetek zaslona-Erar

2024

Leta 2024 so imeli 389.555,53 € prihodkov (94.237,56 € prodaje in 285.102,12 € subvencij). Odhodki so znašali 479.357 €, izguba pa 89.801,47 €. Povprečna plača 6,92 zaposlenega je znašala 2.425,75 €, prihodki na zaposlenega pa 56.294,22 €. Po podatkih ERAR so prejeli 84.005,43 € javnih sredstev (največ iz Kreativnega centra Rog – 26.705,80 €).

Foto: Poslovno poročilo Danes je nov dan za leto 2024. Kot vidite, so imeli v letu izkazano izgubo v višini 89.801,47 evrov. (Posnetek zaslona-Danes je nov dan)

Foto: Posnetek zaslona-Erar

Kdo so sedanji donatorji Zavoda Danes je nov dan?

Zanimiv je pogled na njihove sedanje donatorje in navedene organizacije in projekti, v katerih sodelujejo. Mi prepuščamo mnenje bralcem. Gremo lepo po vrsti:

Catalyst of Change: Projekt traja od 1.1.2025 do 30.6.2026. Višina celotne podpore je 39.360 EUR, od tega jih je prejel Danes je nov dan 18.360 EUR. Pri projektu so njihovi sopartnerji PIC- Pravno informacijski center in Transpareancy International Slovenija.

Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan.

EDRI (European digital rights)

EDRI je največje evropsko omrežje, ki brani pravice in svoboščine na spletu. Omrežje EDRi je dinamična in odporna skupnost več kot 50 nevladnih organizacij, pa tudi strokovnjakov, zagovornikov in akademikov, ki si prizadevajo za obrambo in napredek digitalnih pravic po Evropi in širše. V Sloveniji sta njihova predstavnika Danes je nov dan in Državljan D Domna Saviča. Financerji EDRI so sledeči:

Foto: Posnetek zaslona-Edri

Članica EDRI-ja sta Danes je nov dan in Državljan D. (Foto: Posnetek zaslona-Edri)

European AI & Society Fund

Evropski sklad za umetno inteligenco in družbo (European AI & Society Fund) je bil ustanovljen leta 2020 z namenom zagotoviti, da lahko civilna družba aktivno in učinkovito sodeluje pri oblikovanju teh politik, tako da umetna inteligenca služi potrebam ljudi in družbe.

Financerji European AI ˛& Society Fund:

Financerji European AI & Society Fund. (Foto: Posnetek zaslona- European AI & Society Fund)

Organizacija Danes je nov dan pa je povezani član omenjene organizacije.

Danes je nov dan je povezani član Edri. (Foto: Posnetek zaslona-Edri)

Evropska Unija (Projekt Kvak):

Projekt KVAK je namenjen izboljšanju usposobljenosti mladinskih delavcev, ki so pogosto mladi prostovoljci brez dostopa do ustreznih izobraževalnih gradiv. Poudarek projekta je na razvoju treh ključnih veščin, in sicer na učinkovitem podajanju povratnih informacij, na skrbi za ranljive posameznike ter na vzpostavljanju primernega profesionalnega odnosa.

Vrednost projekta je 250.000,00 EUR, od tega jih je Danes je nov dan prejel 39.600,00 EUR. Projekt traja od 31. 7. 2024 do 31. 7. 2026. Sopartnerji pri projektu so še nosilec projekta Za in Proti (Slovenija), Società Nazionale Debate Italia APS (Italija) in Nexes Interculturals (Spain), IDEA (Nizozemska).

Opis projekta KVAK, ki ga sofinancira Evropska Unija. (Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan)

Impact4values

Impact4values se izvaja v okviru EU Programa državljani, enakost, pravice in vrednote (Citizens, Equality, Rights and Values - CERV). Program CERV je približno 1,55 milijarde evrov vreden evropski program, s katerim želi Evropska komisija zaščititi in spodbujati pravice in vrednote, kot so zapisane v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah. Program je nastal z združitvijo programov Evropa za državljane ter Pravice, enakost in državljani.CERV s podporo nevladnim organizacijam krepi pravice in vrednote, ki so skupne vsem državam članicam EU. Te vrednote temeljijo na načelih pluralizma, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti in enakosti spolov. Program s spodbujanjem državljanskega in demokratičnega sodelovanja podpira razvoj odprtih, demokratičnih, enakopravnih in vključujočih družb, ki temeljijo na vladavini prava. Družb, ki spodbujajo državljane k aktivnemu državljanstvu in na podlagi skupnih vrednot, zgodovine in izkušenj bogatijo raznolikost Evropske unije. Program CERV upravlja Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) je zapisano na njihovi spletni strani.

Kot je prikazano na spletni strani CNVOS, ki je v Sloveniji zadolžen za izvajanje njihovih projektov je leta 2024 podelil Danes je nov dan devet tisoč evrov sredstev za izvedbo projekta airbnb pejt domov!, ki so ga prijavili v razpisu za Javni poziv za izvedbo akcij za obrambo evropskih vrednot. Projekt je trajal od 25. 4. 2024 do 25. 7. 2024.

Za izvedbo projekta Airnb pejt domov so v letu 2024 s strani programa Impact4values, ki ga v Sloveniji izvaja CNVOS pridobili devet tisoč evrov sredstev. (Foto: Posnetek zaslona-CNVOS)

Ministrstvo za javno upravo:

Danes je nov dan aktiven v dveh projektih, ki ga v celoti financira ministrstvo za javno upravo pod vodstvom ministra Franca Popsa iz Gibanje Svoboda.

Danes je nov dan skupaj s Zavod Dobra družba, podpora in svetovanje, Zavod za kulturo, umetnost in izobraževanje Kersnikova, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Društvo Šola zdravja in Zavod Vozim, zavod za inovativno izobraževanje bil izbran za projekt z naslovom Ugled nevladnih organizacij. Vrednost projekta je 420.000,00 EUR, od tega jih je Danes je nov dan prejel 70.000,00 EUR. Projekt traja od 1.1.2025 do 31.1.2027. Kaj bo ključna naloga projekta? Konzorcij bo s projektom obravnaval problem razširjenosti negativne podobe nevladnih organizacij (NVO) v javnosti.

Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan

Kot kaže, pa smo dobili tudi odgovor, kdo delno financira Pravno mrežo za varstvo demokracije. Kar sama vlada dr. Roberta Goloba! Vsaj tako lahko sklepamo glede na vsebino objave na spletni strani Danes je nov dan.

Za projekt Pravno mrežo za varstvo demokracije so prejeli sredstva v višini 280 tisoč evrov. Od tega jih Danes je nov dan prejel 70 tisoč evrov. Partnerji pri projektu so še Zavod za kulturo raznolikosti Open, PIC- Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo Amnesty International Slovenija. Projekt traja od prvega februarja 2025 do 31. januarja 2027.

Tukaj si lahko ogledate, zakaj je ministrstvo za javno upravo podprlo projekt Pravno mrežo za varstvo demokracije v višini 280 tisoč. Projekt se bo izvajal od 1.2.2025-1.1.2027. (Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan)

Ministrstvo za kulturo

Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan.


Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska Unija (Projekt Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih):

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU v okviru javnega razpisa Digitalno državljanstvo v vzgojno-izobraževalnih zavodih – krepitev kompetenc za digitalno družbo, skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja: Izvedba pilotnih projektov razvoja digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin RIN (vključno z vidiki umetne inteligence) ter kompetenc za trajnostni razvoj.

Nosilec projekta je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Partnerji v projektu poleg Danes je nov dan so še Fakulteta za družbene vede UN LJ, ARNES-Akademska in raziskovalna mreža, ČASORIS- Zavod za informiranje in izobraževanje, IPM- Inštitut za politični menedžment, Zavod Radio Študent, Zavod Nora- Center sodobnih zasvojenosti (LOGOUT), Pedagoški inštitu in Fakulteta za informacijske študije. Projekt traja od 1. septembra 2024 do 30. aprila 2026. Danes je nov dan je prejel 27.500 evrov. Vrednost celotnega projekta je 850 tisoč evrov.

Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan.

National Endowment for Democracy (NED)

National Endowment for Democracy (NED) je zasebna, neprofitna fundacija, namenjena rasti in krepitvi demokratičnih institucij po vsem svetu. Vsako leto NED podeli več kot 1.900 nepovratnih sredstev za podporo projektom nevladnih skupin v tujini, ki si prizadevajo za demokratične cilje v več kot 90 državah. Kot smo prebrali na svetovnem spletu je njena večinska lastnica bila ameriška vladna agencija USAID-a glavno ameriško agencijo za mednarodno razvojno pomoč in podporo državam v razvoju. O tej agenciji je bilo veliko polemik, saj jo je s pomočjo Urada DOGE ukinil sedanji ameriški predsednik Donald Trump.

Na spletu smo našli zapis z naslovom National Endowment for Democracy avtorja Kulta Grete Thunberg, ki razgalja predvsem kritični pogled na še eno globalistično organizacijo. Predvsem avtor v dolgem in obsežnem tekstu namiguje na močno prisotnost delovanja CIA v tej organizaciji in še nekaj vplivnih dolgoletnih globalističnih igralcev. Na spletu nismo našli podatkov, v katere projekte je oziroma je bil v preteklosti udeležen Danes je nov dan.

Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan

Mi smo zgolj pregledno predstavili javno dostopne in uradne podatke. Glede na to, da je zavod v letu 2024 izkazal izgubo več kot 80 tisoč evrov, predlagamo, da se raje osredotočijo na svoje finance kot pa na vsebino tvitov avtorja tega članka na omrežju X.

BILANCA STANJA 2020-2024 DANES JE NOV DAN:

Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si

Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si

Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si

Luka Perš


Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 26. Oct 2025 at 14:46

1139 ogledov

V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca?
Po tragičnem dogodku v Novem mestu sta danes svoj odstop že ponudila notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Odziv obeh koalicijskih partnerjev – Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov – je bil hiter, zato se v političnih krogih pojavljajo pričakovanja, da bi lahko podobno ravnal tudi predstavnik Levice, minister Luka Mesec.Zaradi tragičnega dogodka je premier dr. Robert Golob sprejel odstop ministrov za pravosodje in notranje zadeve, Andreje Katič in Boštjana Poklukarja. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)Mesec v aktualni vladi vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki med drugim pokriva tudi področje socialne integracije. Glede na naravo dogodka nekateri menijo, da bi moral kot odgovorna oseba razmisliti o prevzemu politične odgovornosti. Drugi pa opozarjajo, da ministrstvo za delo pri tovrstnih primerih nima neposrednih pristojnosti in da bi moral biti odziv usmerjen predvsem v izboljšanje sistemskih rešitev.Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)Medtem so se na družbenih omrežjih že pojavile nepotrjene informacije o domnevnem storilcu. Vendar policija teh navedb še ni uradno potrdila, zato se čaka na uradno izjavo preiskovalnih organov, ki bo razjasnila okoliščine primera in identiteto osumljenca.To je ime domnevnega morilca, ki se pojavlja na družbenem omrežju X. (Foto: Posnetek zaslona- X)Dogodek je sprožil številne razprave o odgovornosti državnih institucij in učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje varnosti ter socialne vključenosti. Vlada je napovedala, da bo po zaključku preiskave sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnje.Luka Perš

Sun, 26. Oct 2025 at 07:27

3380 ogledov

Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!???
V zadnjem obdobju smo v slovenski javnosti lahko spremljali vse večje konflikte med delom romske skupnosti na območju nekaterih dolenjskih občin ter območjem občine Kočevje – največje občine po površini v državi.Vse kaže, da je vrag vzel šalo. Tisto, kar se je dolgo le tiho slutilo, je žal pripeljalo do enega najbolj tragičnih dogodkov letošnjega leta. Kot so poročali na portalu Moja Dolenjska, ekskluzivno pa je smrt razkril spletni medij Domovina, je štiridesetletni natakar Aleš Šutar iz novomeškega lokala Pri Vodnjaku na Glavnem trgu umrl zaradi posledic hudega fizičnega napada, ki naj bi ga nad njim izvedli mlajši pripadniki ene izmed dolenjskih romskih skupnosti.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaZakaj je umrl? Ker se je kot odgovoren oče odzval klicu svojega sina, ki ga je poklical v stiski, da ne more mirno zapustiti prizorišča, saj mu je manjša skupina mladih fantov romske skupnosti grozila s fizičnim nasiljem. Možno je tudi, da je imel pokojni novomeški natakar z napadalci v preteklosti že stik na svojem delovnem mestu. Več informacij o okoliščinah tragičnega dogodka bo verjetno v prihodnjih dneh podala novomeška policija.V zadnjih mesecih je bilo v Državnem zboru vloženih več pobud in zakonskih predlogov, ki so želeli institucionalno nasloviti romsko problematiko na Dolenjskem in Kočevskem. A poslanci sedanje, samooklicano progresivne vladajoče koalicije so vse predloge zavrnili. Zdaj se je zgodilo najhujše. Policija je svoje delo opravila profesionalno in hitro prijela osumljenca.Umrli Aleš Šutar-Aco. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Smrt novomeškega natakarja Aleša Šutarja predstavlja prelomnico (turning point) v razumevanju in obravnavi romske problematike na območju Dolenjske in Kočevja. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba si je predolgo zatiskala oči. Nekdo bo moral v tej zadevi prevzeti politično odgovornost. Prvi na seznamu bi morali biti ministri Boštjan Poklukar, Andreja Katič in Luka Mesec.Morda pa se bo ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada končno prebudila iz svojih »progresivnih sanj« in začela sprejemati konkretne ukrepe, ki jih od nje že dolgo pričakujejo prebivalci Dolenjske in Kočevskega območja.To je točka preloma, na kateri bi lahko politična levica izgubila prihodnje volitve. Kajti progresivna drža brez realnih rešitev ostaja le utopija. Ob tem pa velja poudariti: tudi pripadniki romske skupnosti bodo morali sami znotraj svojih vrst zagotoviti red in spoštovanje skupnih pravil, zlasti na območjih, kjer so napetosti že dolgo prisotne.Če se lahko večinsko prebivalstvo v Prekmurju z Romi uspešno razume in sobiva že več kot pet desetletij, potem bi bilo mogoče podobno sožitje doseči tudi na Dolenjskem in Kočevskem. To pomeni, da tam obstaja globlji, dolgotrajnejši konflikt, ki se ga politika doslej ni lotila iskreno in sistemsko.Aleš Šutar. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Upajmo, da se bodo tudi v teh skupnostih končno vzpostavili odnosi, kot jih poznamo v Prekmurju – odnosi spoštovanja, sožitja in medsebojnega razumevanja.Če pa se ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada, zaslepljena z ideološko »globalistično« in »woke« miselnostjo, ne bo streznila in pogledala resnici v oči, bo to točka preloma, na kateri bo izgubila prihodnje parlamentarne volitve. Čas je za resno ukrepanje.Luka Perš

Sun, 19. Oct 2025 at 13:40

1671 ogledov

POLICIJSKI ZAPISNIKI- URADNA ZASLIŠANJA: Razkrivamo NOVE DOKUMENTE v zadevi BIA SEPARATIONS!! Štrancarjeva ekipa NE LAŽE!!!
V našem mediju smo med drugim predstavili slovenski javnosti zgodbo o domoljubnem podjetniku iz Ajdovščine Aleša Štrancarja. Kot smo opazili, je v preteklem mesecu bil Štrancar deležen prekomerne medijske pozornosti osrednjih slovenskih medijev. Ob najavi našega članka z naslovom DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA , da bomo predstavili serijo dokumentov, je sledil verjetno tri tedenski medijski pogrom zaradi vsebine enega tvita, ki ga je delil Štrancar na svojem profilu na X. Sledila je objava naše trilogije člankov o Alešu Štrancarju z naslovi I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji , II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO in III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica! in glej ga zlomka, spet se je zgodil režiran medijski pogrom v osrednjih medijih na njegovo delo. Aleš Štrancar pa predstavlja težavo za sile vzporednega mehanizma, saj je eden redkih uspešnih podjetnikov v Sloveniji, ki se uklanja njihovim političnim in poslovnim interesom.Foto: Posnetek zaslona-NecenzuriranoKo smo nazadnje pisali o podjetju Bia Separations, smo tudi zapisali, da nismo mogli vseh dokumentov in celotnega zgodbe objaviti v treh delih. Zato vam tokrat predstavljamo vsebino uradnih policijskih zaznamkov Republike Avstrije, kjer je več kot očitno, da so hoteli Štrancarja in njegovo ekipo dobesedno finančno uničiti, še preden bi podjetje Bia Separations doseglo svojo vrednost na trgu.To se je tudi izkazalo v letu 2020, ko je Štrancar prodal podjetje nemškemu Santoriousu za 360 milijonov evrov. Sam pa je povedal, da bi moral takšno podjetje realno prodati po trikratni vrednosti, kot ga je prodal je povedal v intervjuju v oddaji Ura resnice voditelja Bojana Požarja. Aleš Štrancar in njegova najožja ekipa so ves čas verjeli, da jim bo uspelo. A pot do uspeha je bila trnova in še zdaj je mnogo preprek. Zaradi tega popolnoma razumemo javno nastopanje Štrancarja. Takrat, ko je bil v najhujših težavah je bil sam in takrat mu ni pomagal nihče. Aleš Štrancar predstavlja težavo za večinsko vzporedno mehanistično tranzicijsko politično gospodarsko omrežje. Gre za enega redkih javnih oseb, ki je v svojih izjavah večkrat kritičen do levega političnega pola, ob tem pa tudi ne molči, če si po njegovem mnenju kakšno kritično besedo zasluži tudi politična desnica v naši državi. Ob tem pa je za omrežje vzporednega mehanizma naredil še eno »bogokletno« dejanje. Že to, da si upa v Sloveniji postavljati jumbo plakate z domoljubno vsebino ali pa s kritičnimi zapisi do sedanje vlade, je za young in old boyse preveč. Ob tem pa si še upa biti lastnik dveh medijev- Domovina in Info360.Ampak zdaj vam bomo predstavili še enkrat nekatera dejstva, ki so jih izpostavili Aleš Štrancar, dr. Alfred Matzka in Zochbauer Emmerich . Kot si boste lahko ogledali na koncu članka je bil Štrancarjev del ekipe podvržen ves čas silam spornega avstrijskega špekulativnega kapitala, ki je hotelo uspešno slovensko podjetje poslovno uničiti.Foto: Prava.siKo je skupina slovenskih znanstvenikov leta 1998 ustanovila BIA Separations d.o.o., je šlo za klasično zgodbo pionirjev. Dr. Aleš Štrancar in njegova ekipa so razvijali prebojno monolitno tehnologijo za čiščenje biomolekul, njihova vizija pa je segala daleč čez slovenske meje. To je bila znanstvena zgodba, zgrajena na znanju, predanosti in upanju. Nihče od njih si ni predstavljal, da bo njihovo podjetje čez desetletje ujeto v finančno past, ki jo bo mojstrsko spletel nekdo, ki z znanostjo ni imel nobene povezave.Leto 2007 je bilo prelomno. V podjetje vstopi Josef Schroll, avstrijski poslovnež, ki ga ustanovitelji osebno sploh niso poznali. Njegov pogoj za investicijo je bila ustanovitev avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki naj bi imela prodajne pravice in upravljala investicije. A v resnici je šlo za prvi natančno postavljen temelj tihega prevzema. »Schrolla sem prvič videl šele ob podpisu pogodbe,« je kasneje povedal dr. Aleš Štrancar. »Ni govoril angleško, ni bilo nobenih vsebinskih pogovorov. Vse je vodil Krejs.« Dr. Franz Krejs, ki je postal finančni direktor in predsednik shareholder committeeja, je bil Schrollova desna roka in ključna figura v ozadju finančnih odločitev. Alfred Matzka je ob teh začetkih opozoril, da se mu je »zdelo nenavadno, kako malo vpogleda je imela znanstvena ekipa v finančne dogovore«, kar je bila prva rdeča luč.Od leta 2008 do 2012 je Schroll podjetju dajal posojila. Na papirju kot podpora rasti, v resnici pa kot instrument nadzora. Obrestne mere so bile visoke, pogodbe stroge, finančna odvisnost od enega človeka pa je rasla kot primež. »Vedno sem govoril, da rabimo lastniški kapital, ne samo dolgov,« je dejal Štrancar. »Toda Krejs je imel vedno zadnjo besedo.« Schroll ni želel formalnega večinskega lastništva, ampak pozicijo dejanskega lastnika brez odgovornosti, doseženo prek finančnih vzvodov. Zochbauer Emerich je kasneje opisal, da se je »že takrat v ozadju čutilo, da obstaja vzporedni center moči, ki ni imel nič z laboratorijem ali razvojem, temveč samo z denarjem«.Leta 2011 sta v podjetje vstopila strateška vlagatelja JSR Corporation in Scivax Corporation iz Japonske. Na papirju je to pomenilo svež kapital in razvojno širitev. V resnici pa so njihova sredstva služila za gašenje starih dolgov. »Japonci so mislili, da investirajo v prihodnost, v resnici so financirali preteklost,« je dejal Štrancar. Večina denarja ni končala v laboratorijih, temveč v vračilu Schrollovih posojil. Zochbauer je opozoril: »Že takrat mi je bilo čudno, da japonski denar odteka v Avstrijo. Ni šel v tehnologijo, šel je v žepe Schrolla.«Leto 2013 je prineslo eksplozijo notranjega konflikta. Štrancar je ugotovil, da je Schroll neupravičeno prejel vračilo 550.000 evrov tihega kapitala. Ko je Krejsu rekel, da je treba denar vrniti, je sledil pritisk. »Od takrat so mi začeli zapirati dostop do financ,« je povedal. Matzka je to obdobje opisal kot »odprto vojno za nadzor«. Schroll je postal dejanski center odločanja, znanstvena ekipa pa je izgubila vpliv.Marec 2015 je prinesel dogodek, ki je zaznamoval vse nadaljnje korake. V notarski pisarni Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na Dunaju je bil podpisan notarski zapis, s katerim je Schroll pridobil izvršilno zastavno pravico na deležih slovenskega podjetja. Strancar je bil prepričan, da podpisuje Term Sheet, kot mu je zagotavljal pravnik dr. Dubsky. »Nisem se zavedal, da podpisujem pogodbo, ki daje Schrollu pravico do mojega podjetja,« je dejal Štrancar.Foto: Prava.siZochbauer je opozoril, da mu je bilo »zelo čudno, da Dubsky ni nastopal kot zastopnik, ampak kot pasivni prenašalec informacij«. S tem podpisom je Schroll pridobil pravni ključ, s katerim je lahko podjetje prevzel brez soglasja soustanoviteljev.Avgusta 2015 je Schroll sprožil postopek za prevzem 75 % deležev podjetja in poskušal razrešiti Štrancarjev direktorski položaj. »Krejs mi je takrat ponujal štirikrat višjo plačo, če ‘sodelujem’,« je povedal Štrancar. »To je bila podkupnina. Rekel sem ne.« Matzka je to opisal kot hiter, usklajen manever, ki ni bil improviziran, temveč pripravljen že dolgo. Vzporedno so bili zaposleni pod pritiskom, da sprejmejo Schrollovo “lastništvo”. Leto 2016 je prineslo formalni zlom avstrijske strukture. BIA Separations GmbH je šla v stečaj, stečajni upravitelj WAGNER pa je od BIA Slovenija zahteval vračilo 1,5 milijona evrov.Štrancar je dejal: »Imel sem občutek, da je pod vplivom Schrolla. Hotel sem rešiti podjetje, a vsi pravni instrumenti so delovali proti meni.« Zochbauer pa je opozoril, da upravitelj nikoli ni izterjal 550.000 evrov, ki jih je Schroll neupravičeno prejel nazaj: »Kot da obstajajo pravila — in potem obstajajo pravila za Schrolla.«V tem obdobju je bilo podjetje finančno izčrpano, a slovenska enota je kljub vsemu preživela. Pomembno vlogo so imeli japonski vlagatelji, ki so šele po letu 2016 začeli aktivno varovati osnovno tehnologijo. »Njihov denar je bil sprva zlorabljen, a brez njihove prisotnosti podjetje verjetno ne bi preživelo,« priznava Štrancar. On sam je v zadnjih letih več časa preživel pri pravnikih kot v laboratoriju.Foto:Prava.siCeloten primer je učbeniški primer tihega prevzema prek finančnih mehanizmov. Najprej posojila namesto lastniškega kapitala, s katerimi podjetje postane odvisno. Nato notarski zapis z izvršilnim naslovom, ki omogoča prevzem brez soglasja. In nazadnje izvršba in stečaj v tujini, ki ustvarita pritisk brez dejanskega odkupa deležev. Schroll je postopoma postal gospodar podjetja, ne da bi zanj dejansko plačal.Pričevanja treh ključnih oseb razkrivajo notranjo dinamiko tega postopka. Štrancar pravi: »Nisem bil naiven. Bil sem prepričan, da razumem, kaj podpisujem. A Dubsky me je zavajal. Bil sem prepričan, da gre za Term Sheet, ne za notarski izvršilni zapis.« Matzka opozarja: »Prevzem ni bil improviziran. Bil je pripravljen že dolgo.« Zochbauer Emerich pa dodaja: »Najbolj čudno je bilo, da institucije nikoli niso odreagirale pravočasno. Kot da je Schroll igral po pravilih, ki jih drugi niso poznali.«Zgodba BIA ni zgodba o klasičnem poslovnem neuspehu. Tehnologija je bila vrhunska, proizvodnja stabilna, partnerji ugledni. Propad je bil posledica načrtnega, postopnega prenosa moči iz rok znanstvenikov v roke enega finančnega akterja. »Nisem nikoli ukradel niti centa,« je dejal Štrancar v zaključku zaslišanja. »Vse, kar sem hotel, je bilo zaščititi podjetje. A v tej igri sem bil očitno sam.« Matzka dodaja: »To ni bil spor med vlagateljem in ustanoviteljem. To je bila operacija prevzema.« Zochbauer zaključuje: »Ko so institucije reagirale, je bilo že prepozno.«Foto: Prava.siPrimer BIA razgalja sistemsko šibkost evropskih inovativnih podjetij. Znanje je dragoceno, a brez finančne in pravne zaščite ga lahko odvzamejo tisti, ki obvladujejo zakulisne mehanizme. Schrollu popoln prevzem ni uspel, a posledice so bile uničujoče: leta pravnih bojev, izgubljenega zaupanja in izčrpavanja. Zgodba BIA ostaja svarilo. V znanosti ne zmagujejo vedno tisti z najboljšimi idejami — pogosto zmagujejo tisti z najboljšimi pravniki in najtršimi finančnimi vzvodi. A kljub temu je glas znanosti preživel. In ta glas je bil — Aleš Štrancar.Zaslišanje dr. Aleš ŠtrancarFoto: Bralec Prava.siZaslišanje dr. Alfred Matzka:Foto: Bralec Prava.siZaslišanje Zochbauer Emerich:Foto: Posnetek zaslona- Prava.siLuka Perš

Sat, 4. Oct 2025 at 18:22

15005 ogledov

Urška Pijovnik – nova žrtev vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika?
Avgusta 2025 smo na Prava.si objavili članek z naslovom “SDS vs SD spor za BUNGA BUNGA???? Alja Domjan in Jani Prednik iz ‘prijateljske bližnje ljubezni’ v javno politično vojno”, v katerem smo opisali neprijetno izkušnjo članice SDS Alje Domjan s sedanjim vodjem poslanske skupine SD Janijem Prednikom. Ker so se po objavi pojavile nove informacije in ker smo z Janijem Prednikom osebno povezani preko oba sedaj iz nekdanjih nogometnih sodniških vrst, nismo bili do Prednika tako kritični, kot bi sicer bili. Prav zato nam je Domjanova kasneje poslala daljše sporočilo, ki smo ga prebrali, a ga nismo komentirali. Že takrat pa smo imeli v načrtu nadaljevanje zgodbe, saj smo vedeli, da obstaja še vsaj ena ženska, ki naj bi imela podobne, če ne celo hujše izkušnje s poslancem SD.Foto: Prava.siSlab mesec in pol kasneje je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril novo zgodbo. Prvega oktobra 2025 je objavil članek z naslovom “Ovadila ga je še ena bivša: Jani Prednik za štirimi stenami drugačen kot javno pred kamero, pretepal me je in grozil z umorom”. V njem navaja, da je druga domnevna žrtev, U. P., 10. septembra prek odvetnika Radovana Cerjaka na državno tožilstvo v Slovenj Gradcu vložila kazensko ovadbo proti Predniku.Foto: Posnetek zaslona-PožareportObtožbe so resne. V času dvoletne zveze naj bi U.P izpostavljal psihičnemu in fizičnemu nasilju, jo zastraševal, ji lagal in jo celo ogrožal z besedami, da jo bo zadavil, izrinil s ceste ali prisilil, naj se z avtomobilom zaleti v drevo. Pri enem izmed pretepov naj bi bila po navedbah navzoča celo poslančeva sestra in oče. Prednik pa naj bi ji ob tem posmehljivo zatrjeval, da ne bo mogla ničesar dokazati, saj uživa podporo volivcev različnih političnih usmeritev. Zaradi strahu in ponižanj se je U.P odločila, da bo njegovo ravnanje začela sama dokumentirati.Kdo je U.P? To je Urška Pijovnik. Po poročanju Požareporta gre za magistro logopedije in surdopedije, profesorico in specializantko klinične logopedije, zaposleno v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S Prednikom naj bi skupaj gradila hišo v Kotljah, kjer sta tudi živela v času skupne zveze. Zaradi njenega ugleda in profesionalne poti se zastavlja vprašanje, ali bi si takšne obtožbe izmislila brez tehtnih razlogov. Prednik pa naj bi ji v zadnjem obdobju celo grozil, da bo izgubila službo v javnem zavodu, obenem pa da bodo vsi njeni ključni dokazi na sodišču izločeni.Urška Pijovnik je po poročanju spletnega medija Požareport domnevno druga žrtev domnevnega neprimernega in objestnega obnašanja vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook profil Urška Pijovnik)Primer odpira resna vprašanja, ki presegajo osebni spor. Kako se bo na obtožbe odzvala stranka SD? Kako bo reagirala javnost, ki Prednika pozna kot politika, ki se v svojih nastopih rad predstavlja kot zagovornik javnega zdravstva? Je mogoče, da bi javno zdravstvo izgubilo strokovno delavko, ker si je drznila spregovoriti proti vplivnemu politiku?Na Prava.si bomo zgodbo spremljali naprej. Če se bodo navedbe Urške Pejovnik izkazale za resnične, bo moral Jani Prednik odgovarjati ne le pred organi pregona, temveč tudi pred javnostjo, ki ima pravico izvedeti, kdo so ljudje, ki odločajo o prihodnosti države.Luka Perš

Tue, 30. Sep 2025 at 20:31

2463 ogledov

"Prava.si praznuje ŠTIRI LETA! Neustrašno razkrivamo resnico o omrežjih, ki obvladujejo Slovenijo"! Podpri #Prava.si!
Avgust in september sta bila pri nas nekoliko posebna. Namesto novinarskih zgodb sem nekaj dni preživel v vinogradu Radgonskih goric in zaključil s pobiranjem grozdja. Izkušnja je bila lepa in polna pogovorov, v katerih sem slišal marsikaj o trenutni politiki – največ sočnih pripomb na račun Golobove vlade, Janša pa je bil omenjen bolj pozitivno kot negativno.Toda tudi v septembru nismo počivali. Veliko odmevov je sprožila naša trilogija o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Proti koncu meseca pa smo odkrili še afero, povezano s športnim funkcionarstvom predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina.Ob vsem tem smo praznovali štiri leta Prave.si. To ni bil lahek čas – v teh letih smo doživeli marsikaj. Bili so izdaje tistih, od katerih tega nikoli ne bi pričakoval. A bili ste tudi vi, ki nas podpirate z donacijami. Ni vas veliko, a vsak prispevek pomeni, da nismo sami. Hvala vam.Smo majhen raziskovalni medij, a vemo, da pišemo o stvareh, o katerih drugi molčijo. Kučan vs. Janša me ne zanima – to zgodbo so že zdavnaj izrabili. Naša pozornost je usmerjena drugam: v omrežja in akterje, ki dejansko vlečejo niti v ozadju. Zato smo v preteklosti napisali stotine člankov o Borutu Jamniku in povezavah z likvidirano Splošno plovbo Portorož. Zanimivo: na vse te članke ni bilo niti enega zahtevka za popravek.Res je, da smo zaradi finančnih omejitev včasih morali sprejeti tudi kakšno opravičilo – a to so samo trenutne sence na poti. Konec oktobra bodo ta opravičila izginila s naše naslovnice. Kar ostaja, je naš adut: neustrašnost, pogum in pripravljenost iti preko roba, če je treba.Prava.si bo še naprej presenečala s preverjenimi raziskovalnimi zgodbami. Naš cilj je razkrivati akterje vzporednega mehanizma, njihove naslednike in tiste, ki so ugrabili državo po letu 2015.Naša prihodnost ni zagotovljena. Zato vas vabim, da nas podprete, da bo #Prava lahko ostala glas, ki se ga ne da utišati:Podpri #Prava z donacijo:IBAN: SI56 0234 0174 2439 707Luka Perš

Wed, 24. Sep 2025 at 18:05

3633 ogledov

Ekskluzivno: Predsednik US RS dr.Čeferin prikriva funkcijo na uradni strani Ustavnega sodišča, brat Čeferin plačuje milijone!
V preteklih dneh so slovenski mediji objavili slike slavnostne otvoritve novega nogometnega parka v Grosupljem. Igrišča NK Brinje Grosuplje so postala realnost – toda ob visokih številkah projekta so zazvonili vsi alarmi. Portal Necenzurirano je objavil članek z naslovom Župan Verlič slavil ob odprtju igrišč, dva dni prej aneks za 600.000 evrov, v katerem razkrivajo, da se je projekt občutno podražil. Z začetnih 2,2 milijona evrov je zrasel na 4,4 milijona, občina pa je tik pred otvoritvijo podpisala še sveži aneks za dodatnih 600 tisočakov.Posnetek zaslona-Necenzurirano.Župan Peter Verlič, dolgoletni prvi mož Grosupljega, je znan po politični pripadnosti Slovenski demokratski stranki. V lokalnem okolju ga spremlja sloves pragmatičnega “bizniserja”, ki zna sodelovati z različnimi interesnimi skupinami, ne glede na ideološko ozadje. Prav zato ga številni vidijo kot politika, s katerim se “splača” delati posle. Toda nogometna zgodba Grosupljega presega lokalne dimenzije.Foto: Posnetek zaslona-mojaobcina.si/grosuplje/Da bo domači klub prej ali slej dobil novo infrastrukturo, ni bilo presenečenje. Aleksander Čeferin, Grosupeljčan in predsednik UEFA od leta 2016, stoji na čelu organizacije, ki razpolaga z več kot desetimi milijardami evrov letnega proračuna. UEFA je bila tudi ena izmed sofinancerjev novega športnega parka.V zadnjih letih je NK Brinje Grosuplje doživel opazen vzpon: od uspehov mlajših selekcij do članske ekipe, ki trenutno vodi v drugi slovenski ligi. Čeferinova povezava s klubom je očitna – in ni nemogoče, da bi po koncu mandata v UEFA nekoč prevzel tudi njegovo vodenje. Čeprav so mediji podrobno spremljali podražitev projekta, pa je v poročanju manjkalo eno ključnih ime.Foto: Mojaobcina.si/grosuplje/Aleksander Čeferin je sicer pogosto omenjen, toda v člankih portala Necenzurirano ni bilo mogoče zaslediti njegovega brata – dr. Roka Čeferina. In prav tu se skriva nova, do zdaj spregledana dimenzija zgodbe.Na uradni strani Ustavnega sodišča je zamolčano, da predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Brinje Grosuplje)Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča in partner v odvetniški pisarni Čeferin, je nadzorni član NK Brinje Grosuplje. A te funkcije ni mogoče najti ne v njegovi uradni biografiji na spletni strani Ustavnega sodišča ne na spletni strani odvetniške pisarne.Rok Čeferin tudi na uradni spletni strani Odvetniške družbe Čeferin je zamolčal, da opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška družba Čeferin in partnerji)Ta okoliščina odpira resna vprašanja. Zakaj ustavni sodnik svoje funkcije v športnem društvu, ki prejema javna in mednarodna sredstva, ne navaja javno? Gre za spregled, malomarnost ali za zavestno odločitev, da ta povezava ostane prikrita? In še pomembneje: ali pomeni dvojna vloga bratov Čeferin – enega kot predsednika UEFA, drugega kot nadzornika kluba – potencialno navzkrižje interesov? Čeprav za zdaj ni dokazov o nezakonitosti, je že sam preplet športnih, pravosodnih in finančnih interesov dovolj, da vzbuja dvome o transparentnosti.Vsaka večja podražitev javnega projekta sproži vprašanja. V primeru Grosuplja pa te podražitve spremljajo okoliščine, ki projekt postavljajo v posebno luč. Vpleteni so ljudje z najvišjimi funkcijami v športu in pravosodju, mednarodna sredstva UEFA ter slovenski davkoplačevalski denar. Za zdaj ni dokazov, da bi Čeferinovi neposredno vplivali na dodelitev ali porabo sredstev. A kombinacija podražitev, prikritih funkcij in vplivnih imen ustvarja okolje, kjer bi morala biti vsaka odločitev pregledna in brez dvoma.Na spletni strani NK Brinje Grosuplje je zapisano, da je v nadzornem odboru kluba NK Brinje Grosuplje sedi dr. Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- NK Brinje Grosuplje)Zgodba o športnem parku v Grosupljem ima vse elemente potencialne afere. Gre za tipičen slovenski preplet moči, denarja, politike, športa in sodstva – kombinacijo, ki je v preteklosti že večkrat razburkala javnost. Dejstvo, da Rok Čeferin svoje članstvo v nadzornem odboru NK Brinje Grosuplje ne razkriva javno, je dodatna rdeča zastavica. Dokler ne bodo dana jasna pojasnila, bo nad projektom visela senca dvoma – in občutek, da javnost spet ni izvedela vsega.S tem izražajo svojo moč. Kronična težava Slovenije je pravosodje in del policije. Dokler ne bo šla kraljica postopkov pod policijo ne bo nič!Luka Perš
Teme
Mukijevaarmija Muki FilipDobranič Danesjenovdan 89tisočevrovizgube majacimerman globalističnidenar LukaPerš prava tvit pravneposledice

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

DANES JE NOV DAN: Finančni Titanic, tvit Luke Perša je ledena gora? Leta 2024 izkazali za skoraj 90 TISOČ EVROV IZGUBE!!!!