V našem mediju smo 20. avgusta 2025 objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo člankov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni njegovi intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov. Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju. Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Sartorius za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti. V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.
V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.
Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.
Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.
III. DEL : GONJA PROTI ALEŠU ŠTRANCARJU- POLITIKA, INTERESI IN SODNA RESNICA
Ko se danes ozremo na dolgo zgodbo BIA Separations, zaslišanja Aleša Štrancarja in na desetletja sodnih postopkov, je ključno vprašanje: zakaj se kljub jasnim dokazom o nedolžnosti ta gonja nikoli ne konča? Zakaj se obtožbe, ki so jih slovenska sodišča že večkrat zavrnila, znova in znova vračajo? Odgovor leži v prepletu gospodarskih interesov, političnih pritiskov in nevoščljivosti, ki se razprostira prek meja med Slovenijo in Avstrijo.
Najprej je treba razumeti vlogo Avstrijcev, zlasti Schilling Gruppe in ljudi, kot sta dr. Krejs in Wagner. Njihova strategija je bila jasna: pridobiti nadzor nad BIA Separations in iz igre izločiti tistega, ki jim je stal na poti – Aleša Štrancarja.
To je bilo še toliko pomembneje, ker je bil prav Štrancar avtor tehnologije in simbol podjetja. Če bi Avstrijci prevzeli popoln nadzor brez njega, bi lahko preusmerili razvoj v svojo korist, slovenska stran pa bi ostala brez ključnega deleža. V tem smislu so bile obtožbe proti njemu orodje, ne cilj. Njihov cilj ni bil dokazati resnice, ampak ustvariti dovolj pritiska, da bi Štrancar izgubil legitimnost in vpliv.
Wagnerjeva vloga kot stečajnega upravitelja je bila pri tem ključna. V dokumentih, ki smo jih prevajali, se jasno vidi, da ni ukrepal v interesu upnikov, temveč v interesu ene strani. Zakaj ni izpodbijal vračila 550.000 evrov? Zakaj ni napadel notarskih zapisov in posojilnih pogodb, ki so bile očitno sporne? Če bi bil njegov cilj res zaščita družbe, bi to storil. Toda ker je bil cilj drugačen – marginalizirati slovensko stran – so bili ti koraki namenoma izpuščeni. S tem se je ustvarila podlaga za gonjo proti Štrancarju, ki naj bi postal glavni krivec za vse težave.
V intervjuju v oddaji Ura resnice v mediju Info360 z najbolj znanim raziskovalnim novinarjem v državi Bojanom Požarjem je Aleš Štrancar natančno razkril, kako so ga hoteli Avstrijci poslovno in finančno uničiti. Info360 je v lasti Aleša Štrancarja. (Foto: Posnetek zaslona- Info360)
Slovenska sodišča pa so se v tej zgodbi izkazala za presenetljivo stabilna. Večkrat so zavrnila zahteve po kazenskem pregonu, ker niso videla dovolj dokazov. Še več – sodišča so ugotovila, da so bila Štrancarjeva ravnanja v skladu z zakonodajo in logiko poslovanja v visokotehnološkem sektorju. To je jasen signal, da pravni temelji za obtožbe ne obstajajo. Toda problem je, da se pravna resnica pogosto izgubi v medijskem in političnem hrupu. In prav to se dogaja v primeru Aleša Štrancarja: čeprav sodno ni spoznan za krivega, ga medijska in politična mašinerija še vedno predstavlja kot problematičnega.
Zakaj? Odgovor je v percepciji. V Sloveniji je Štrancar postal simbol uspeha, ki se ni uklonil tujim interesom. Postal je glasen, neposreden in pogosto kritičen do političnih elit. Takšni ljudje so vedno moteči. Čeprav je s svojim delom dokazal, da je sposoben ustvariti globalno zgodbo iz Ajdovščine, je hkrati postal tarča tistih, ki bi raje videli, da bi se slovenski znanstveniki uklonili večjim silam. Gonja proti njemu je zato tudi politična – gre za kazen posamezniku, ki si je drznil biti neodvisen.
Poglejmo še medijski kontekst. Vsakič, ko se odpre nova fronta proti Štrancarju, se v medijih pojavijo zgodbe o domnevnih nepravilnostih, o domnevnem osebnem okoriščanju in o domnevnih zlorabah. Toda redko se pojavi nadaljevanje: da so sodišča te obtožbe zavrnila. Javnost tako dobi popačeno sliko, kjer prva informacija ostane v spominu, sodna resnica pa izgine v ozadju. To ustvarja vzdušje stalne krivde brez obsodbe – stanje, ki je za posameznika še hujše kot dejanska obsodba, saj pomeni trajno senco.
V širšem gospodarskem smislu pa je zgodba še bolj pomenljiva. BIA Separations je s svojim razvojem tehnologij za čiščenje biomolekul postala globalno zanimiva tarča. Ko je podjetje kasneje postalo del večjih farmacevtskih struktur, je bilo jasno, da gre za tehnologijo z ogromno vrednostjo. In ravno tu leži srčika problema: tisti, ki so želeli večji delež v podjetju, so morali najprej odstraniti človeka, ki je bil garant slovenske prisotnosti – Aleša Štrancarja. Gonja proti njemu je torej posledica velike igre kapitala, kjer pravna sredstva postanejo orožje v rokah interesnih skupin.
Pri tem je pomembno poudariti, da Štrancar ni bil pasiven. V svojih izjavah je vedno znova poudarjal, da želi rešiti podjetje, da želi zaslišanja, da želi priče, ki bi potrdile resnico. To ni vedenje krivca, temveč vedenje človeka, ki se zaveda, da je resnica na njegovi strani. Njegova pripravljenost na popolno transparentnost je najboljši dokaz, da ni imel česa skrivati. Prav to pa je tisto, kar je nasprotnike najbolj motilo – vedeli so, da resnica ni na njihovi strani, zato so se zatekali k manipulacijam, pritiskom in neprestanemu odpiranju novih postopkov.
Če to zgodbo umestimo v slovenski prostor, vidimo še eno dimenzijo. V državi, kjer se pogosto govori o begu možganov, o tem, da najboljši znanstveniki in podjetniki odhajajo v tujino, je Štrancar izjema.
Ostal je v Ajdovščini, tam gradil laboratorije in dokazal, da je mogoče ustvariti globalno zgodbo tudi doma. Namesto da bi bil zaradi tega vzor in navdih, je postal tarča. To pove več o slovenski družbi kot o njem: ne maramo tistih, ki presegajo povprečje, raje jih poskušamo povleči navzdol. Gonja proti njemu je zato tudi ogledalo naše lastne nevoščljivosti.
Tudi v intervjuju za Domovino je Aleš Štrancar pojasnjeval vzroke za medijske napade, ki jim je bil priča v zadnjem mesecu. Tudi Domovina je še en medij, ki ga lastniško obvladuje Aleš Štrancar. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)
Ko danes vidimo, da se napadi znova pripravljajo, moramo biti jasni: pravno gledano Aleš Štrancar ni kriv. To so potrdila sodišča. Gospodarsko gledano je bil ključni faktor preživetja in uspeha BIA Separations.
Politično gledano pa je postal moteč element, ker je dokazal, da slovenski znanstvenik lahko uspe na svetovni ravni brez uklanjanja tujim interesom. Gonja proti njemu je zato neupravičena in škodljiva – ne samo zanj osebno, temveč za Slovenijo kot celoto, ker daje signal, da bomo uspešne ljudi raje kaznovali kot nagradili.
V zaključku lahko rečemo, da je celotna zgodba o Alešu Štrancarju zgodba o konfliktu med resnico in interesi. Dokumenti, zaslišanja in sodne odločitve jasno kažejo, da ni kriv za nepravilnosti, ki mu jih očitajo. Toda moč kapitala, vpliv avstrijskih partnerjev in politične igre poskrbijo, da se ta resnica vedno znova zakrije. Če želimo biti pošteni, moramo to priznati: gonja proti Štrancarju ni pravna, temveč politično-ekonomska. In edina prava žrtev v tej zgodbi je človek, ki je slovenski znanosti in gospodarstvu dal največ.
DOKUMENT NOTARSKI ZAPIS O KONSTITUTIVNEM PRIZNANJU DOLGA
Pred menoj, MMag. dr. Philipp Nierlich, kot nadomestnim notarjem in sodno zapriseženim tolmačem za angleški jezik, za notarja dr. Klemensa Huppmanna, s sedežem v Dunaju, Innere Stadt, Brandstätte 6, in danes v prostorih odvetniške družbe Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH, A-1010 Dunaj, Karl Lueger Platz 5, kamor sem se na prošnjo napotil, so se osebno pojavile meni neznane osebe:
1.
Dr. Aleš Štrancar, rojen 17. 7. 1962, Planina 45, SVN-5270 Ajdovščina, kot samostojno zastopajoči direktor BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Celovcu pod FN 296126 f;
2.
Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i;
3.
Josef Schroll, rojen 25. 8. 1956, Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, kot samostojno zastopajoči direktor "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a;
Te osebe so pred menoj nastopile in izjavile naslednje, kar se vpisuje v ta notarski zapis:
KONSTITUTIVNO PRIZNANJE DOLGA
Preambula
Družba Livit Management GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 254309 i (v nadaljevanju "Livit"), družba "Schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju, poslovni naslov Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register trgovskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a (v nadaljevanju "Schilling") in družba BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, s sedežem v Celovcu, poslovni naslov Europastraße 8 (Technologiepark Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča Celovec pod FN 296126 f.
DENK & KAUFMANN
Odvetniška družba OG
FN 296126 f (v nadaljevanju "BIA") je od družb Livit in Schilling v obdobju med 27. 8. 2010 in 30. 6. 2012 prejela posojila ("Venture Darlehen"), ki so bila opredeljena v točki B. Spodaj navedena posojila so bila predmet dogovora o odlogu plačila v obliki priložene Standstill Vereinbarung z dne 4. 9. 2013 (v nadaljevanju: "Dogovor o mirovanju") skladno s prilogo /1.
B. Dogovor o mirovanju se nanaša na naslednje neporavnane zneske:
Datum sklenitve
Odobreno posojilo (v EUR)
Neporavnani znesek 1.4.2013 (v EUR) (PODATKE SI NATANČNO OGLEJTE V TABELI SPODAJ!)
Livit 27.08.2010
1.000.000,00
175.725,82
Livit 06.12.2010
1.015.000,00
371.206,31
Livit 06.12.2010
985.000,00
506.025,18
Schilling 18.10.2011
1.500.000,00
895.654,19
Schilling 18.10.2011
290.000,00
173.159,79
Schilling 18.10.2011
210.000,00
131.131,39
Schilling 19.01.2012
3.000.000,00
2.610.588,72
SKUPAJ
8.000.000,00
4.863.491,31
Tako je na dan 1. 4. 2013 dolg znašal še 4.863.491,31 EUR, vključno z obrestmi, zapadlimi do 31. 3. 2013 (v nadaljevanju: "Standstill Darlehensbetrag").
C.
Obrestna mera za obdobje mirovanja skladno z Dogovorom o mirovanju znaša 12 % letno. Obresti, natekle na dolg v višini 4.863.491,31 EUR, do dneva podpisa tega sporazuma znašajo:
• do Livit: 126.354,88 EUR,
• do Schilling: 457.264,08 EUR,
• skupaj: 583.618,96 EUR.
D.
Tako celoten dolg po tem sporazumu znaša:
• do Livit: 1.179.312,19 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Livit"),
• do Schilling: 4.267.798,08 EUR (v nadaljevanju: "Dolg Schilling"),
• skupaj: 5.447.110,27 EUR (v nadaljevanju: "Dolg").
DENK & KAUFMANN
Odvetniška družba OG
KONSTITUTIVNO PRIPOZNANJE DOLGA
1.
S tem BIA dokončno in nepoklicno priznava v obliki konstitutivnega pripoznanja dolga:
• dolg do Livit v višini 1.179.312,19 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Livit proti BIA,
• dolg do Schilling v višini 4.267.798,08 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje, kot zapadlo, takoj izvršljivo terjatev Schilling proti BIA,
• skupaj dolg v višini 5.447.110,27 EUR skupaj z 10 % letnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje.
2.
BIA soglaša, da se za to pripoznanje dolga sestavi izvršljiv notarski zapis, ki omogoča takojšnjo izvršbo in uveljavitev priznane zapadle obveznosti.
3.
• Spremembe, dopolnitve ali razveljavitev tega sporazuma morajo biti v pisni obliki, razen če obvezno pravo zahteva strožjo obliko (npr. notarski zapis). To velja tudi za spremembo tega določila.
• Če bi katerakoli določba tega sporazuma bila nična, neučinkovita ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost ostalih določb. Neveljavna določba se nadomesti z veljavno, ki je po vsebini in namenu najbližja gospodarskemu smislu prvotne določbe.
• Stranke se zavezujejo, da bodo obstoj in vsebino tega sporazuma obravnavale kot zaupno, razen če razkritje zahtevajo zakonske določbe ali organi. Nadalje se stranke zavezujejo, da bodo zagotovile varovanje zaupnih podatkov tudi pri tretjih osebah (zaposleni, pooblaščenci, organi).
• Stroške notarskega zapisa in vse ostale stroške v zvezi s tem sporazumom nosi BIA.
DENK & KAUFMANN
Odvetniška družba OG
Priloga:
J/1 Standstill-dogovor z dne 4.9.2013
Dunaj, dne 26.3.2015 (šestindvajseti marec dva tisoč petnajst)
BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH, FN 296126 f
zastopa: Dr. Aleš Štrancar
Livit Management GmbH, FN 254309 i
zastopa: Josef Schroll
"Schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 a
zastopa: Josef Schroll




DOKUMENT: POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽA
Stranki pogodbe:
• Dr. Aleš Štrancar
kot odstopna stranka (abretende Partei)
in
• "schilling" Treuhand GmbH
kot prevzemna stranka (übernehmende Partei)
Predmet pogodbe:
• pogodba se nanaša na BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH.
? To pomeni, da je Dr. Aleš Štrancar s tem dokumentom odstopil poslovni delež v družbi BIA družbi Schilling Treuhand GmbH (najverjetneje kot del dogovora o zavarovanju ali poravnavi dolga).
POGODBA O ODSTOPU POSLOVNEGA DELEŽA
Ta pogodba o odstopu poslovnega deleža (v nadaljevanju: »Pogodba«) je sklenjena med:
1. Dr. Aleš Štrancar, roj. 17.7.1962
Planina 45
SVN-5270 Ajdovščina
(»odstopna stranka«)
in
2. „schilling“ Treuhand GmbH (FN 53057 a)
Erdbergstraße 8
A-1030 Dunaj
(»prevzemna stranka«; odstopna in prevzemna stranka skupaj imenovani »stranki«, posamezno pa »stranka«)
1. Preambula
1.1
BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Klagenfurtu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Villach), A-9524 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Klagenfurtu pod FN 296126 f. Osnovni kapital družbe znaša 71.142,19 EUR (enainsedemdesettisoč sto dvainštirideset evrov in devetnajst centov) in je v celoti vplačan.
1.2
Odstopna stranka ima poslovni delež v družbi, ki predstavlja osnovni vložek v višini 3.493,26 EUR (tri tisoč štiristo triindevetdeset evrov in šestindvajset centov) in je v celoti vplačan (»celotni poslovni delež«).
1.3
Odstopna stranka namerava svoj celotni poslovni delež razdeliti na en večji in en manjši poslovni delež, in sicer:
• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 2.969,27 EUR,
• en poslovni delež z osnovnim vložkom v višini 523,99 EUR,
ter tega slednjega (523,99 EUR) odstopiti prevzemni stranki po pogojih te pogodbe.
Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža
2.2
Odstopna stranka s tem odstopa in prenaša »Strancar-poslovni delež« z današnjim dnem skupaj z vsemi pravicami in obveznostmi, ki pripadajo temu deležu, na prevzemno stranko, ki sprejema odstop in prenos »Strancar-poslovnega deleža« skupaj z vsemi s tem povezanimi pravicami in obveznostmi.
3. Protiplačilo
Prenos in odstop »Strancar-poslovnega deleža« se opravi sočasno ob:
(i) plačilu nominalnega zneska v višini 523,99 EUR na račun, ki ga bo določila odstopna stranka, s strani prevzemne stranke; ter
(ii) sklenitvi sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1) in sklenitvi konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2).
4. Učinkovanje prenosa
Učinkovanje tega prenosa je odložni pogoj, vezan na:
(i) plačilo kupnine,
(ii) sklenitev sporazuma v obliki notarskega zapisa (Priloga /1),
(iii) sklenitev konstitutivnega pripoznanja dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa (Priloga /2) skladno s točko 3 te pogodbe in
(iv) odobritev prenosa »Strancar-poslovnega deleža« s strani odstopne stranke na prevzemno stranko preko sklepa družbenega zbora družbe, skladno z določili družbene pogodbe družbe.
5. Jamstva in zagotovila
Prevzemna stranka se zaveda vseh pravnih, gospodarskih in drugih okoliščin, tveganj, dejstev in razmerij v povezavi z družbo in »Strancar-poslovnim deležem«. Prevzemna stranka se odpoveduje vsem oblikam jamstev in zagotovil.
Odstopna stranka ne daje nobenih jamstev ali zagotovil kakršne koli vrste glede poslovnega deleža. Prevzemna stranka se nadalje odpoveduje kakršnemu koli zahtevku, pritožbi ali pravnemu sredstvu zoper odstopno stranko.
6. Stroški in pristojbine
Vse stroške, ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvedbo te pogodbe, nosi prevzemna stranka.
7. Končne določbe
7.1 Spremembe in dopolnitve te pogodbe morajo biti v obliki notarskega zapisa.
7.2 Stranki se odpovedujeta pravici, da bi to pogodbo izpodbijali zaradi zmote, spremembe poslovne osnove, neizpolnitve pričakovanj ali iz kakršnega koli drugega razloga, da bi zahtevali razveljavitev, prilagoditev pogodbe ali odstop od pogodbe.
7.3 Če bi katera koli določba te pogodbe bila nična, neveljavna ali neizvršljiva, to ne vpliva na veljavnost in izvršljivost preostalih določb te pogodbe.
Nadaljevanje pogodbe o odstopu poslovnega deleža
8. Uporabno pravo in pristojnost
8.1 Ta pogodba je podvržena avstrijskemu pravu, z izključitvijo določb mednarodnega zasebnega prava in Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga (CISG).
8.2 Vse pravne spore, ki izhajajo iz te pogodbe ali so v zvezi z njo, rešuje izključno pristojno gospodarsko sodišče na Dunaju, notranje mesto.
9. Izvodi
Ta pogodba je sklenjena kot notarski zapis.
Prepis te pogodbe se lahko izda v poljubnem številu izvodov, na zahtevo katerekoli stranke, pravnih naslednikov ali same družbe, na stroške prosilca.
Priloge:
• /1 Sporazum v obliki notarskega zapisa
• /2 Konstitutivno pripoznanje dolga v obliki izvršljivega notarskega zapisa
Podpisano v Dunaju, dne 26. marca 2015
• Dr. Ales Strancar, rojen 17.07.1962 (odstopna stranka)
• "schilling" Treuhand GmbH, FN 53057 a, zastopana po Josefu Schrollu (prevzemna stranka)




Luka Perš
