Ali bo Dan D za slovensko sodstvo 17. februar 2022?

Ali se končno bliža dan D za slovensko sodstvo? S strani Vrhovnega sodišča so glede naše zahteve o prikazu vseh sodnikov in sodnic v Sloveniji o njihovih strokovnih referencah po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) podali sklep, da se prošnja podaljša še za trideset delovnih dni. Sklep so izdali 5.1.2022, trideset delovnih dni poteče 17.2.2022. Ali bo slovenska javnost lahko končno videla strokovno strukturo slovenskih sodnikov in sodnic?

Dne 18.12. 2021 smo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije poslali sledečo zahtevo po elektronski pošti:

"Spoštovani,

na podlagi ZDIJZ prosim za seznam vrhovnih sodnikov in sodnic ter za vsakega letnice rojstva, diplomiranja in opravljanja pravosodnega izpita ter naziv pravne fakultete in univerze, na kateri je diplomiral (a). Za vsakega prosim tudi letnice izvolitve v sodniško funkcijo in napredovanj.

Na podlagi ZDIJZ prosim za podatke s prejšnjega odstavka tudi za ostale sodnike v Republiki Sloveniji.

Sem raziskovalni novinar pri spletnem mediju Prava.si in podatke nameravam objaviti. Dostop javnosti do podatkov o državnih funkcionarjih je v javnem interesu. Transparentnost povečuje zaupanje v sodstvo in omogoča nadzor javnosti nad oblastjo. Sodni svet je v sklepu Su 433/2021-3 z dne 16.12.2021 odločil, da "je sodna uprava dolžna posredovati zainteresirani javnosti vse pomembne informacije o dejstvih, ki se nanašajo na opravljanje sodniške funkcije."

Temu pritrjuje tudi Informacijska pooblaščenka. "Zaupanje v pravosodje je ključen element pravne države. Več kot državljani vedo o predstavnikih oblasti in posameznikih, ki odločajo v imenu ljudstva, več bo lahko zaupanja. V mnogih državah se lahko državljani seznanijo z življenjepisi in fotografijami sodnikov, podobno kot ministrov in poslancev. Tudi ustavno sodišče je objavilo življenjepise in fotografije ustavnih sodnikov. ( prof. dr. Jurij Toplak, Siol, 17.12.2021).

Če glede česarkoli moja prošnja ni razumljiva in ste v dilemi, ali prosim za več ali manj podatkov, smatrajte da prosim za več podatkov. Če ste v dilemi ali prosim za širši ali ožji obseg podatkov, smatrajte, da prosim za širši obseg. Če nekaterih podatkov nimate in jih ima drug organ, ZDIJZ nalaga, da v tem delu odstopite vlogo organu, ki podatke ima. Če imate le nekatere od zahtevanih podatkov ali menite, da je vloga le delno utemeljena, mi posredujte le del podatkov."

Ne pozabite, generalni državni tožilec Drago Šketa je zahtevane listine o svoji strokovnosti poslal novinarju #Prava v manj kot 24 urah.

Enako bi morali ravnati v vodstvu Vrhovnega sodišča. Za razliko od Škete so raje tvitnili, da so vprašanja o Masleševi diplomi odveč. Poleg tega pa so novinarjem zagrozili s tožbo in še zapisali, da bo znesek odškodnine podeljen v dobrodelne namene.

Predsednik Vrhovega sodišča mag. Damijan Florjančič. (Foto: STA)

Vse to se je moralo zgoditi z vednostjo predsednika VS RS mag. Damijana Florjančiča. Medijskega cirkusa sploh ne bi bilo, če bi predsednik VS RS sklical tiskovno konferenco, kjer bi vse temeljito predstavili in o izobrazbi slovenskih sodnikov in sodnic ne bi bilo nobene debate.

Tudi vrhovni sodnik Jan Zobec je javno večkrat povedal, da nima težav s prikazom svojih dokazil o izobrazbi zainterisirani javnosti. Zakaj ne? Ker ima vse shranjeno v svoji personalni mapi kot vsak sodnik v Sloveniji. Prav zaradi ignorance vodstva VS RS v primeru Masleša se je novinar #Prava odločil, da naj dokazila o ustrezni strokovnosti pokažejo vsi sodniki v naši državi.

Ali bo Vrhovno sodišče 17.2.2022 posredovalo zahtevane podatke zainterisirani slovenski javnosti?

Vrhovno sodišče je glede avtorjeve zahteve poslalo dne 5.1.2022 sledeči sklep, da se rok za odločitev se podaljša še za trideset delovnih dni.

V njem piše, da se po 23. členu ZDIJZ določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilci nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Prvi odstavek 24. člena ZDIJZ nadalje določa, da v primeru, da organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi izvedbe delnega dostopa do informacije javnega značaja, skladno z določbami 7. člena tega zakona ali zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, lahko podaljša rok iz prejšnjega člena za največ 30 dni.

Vrhovno sodišče je v skladu z navedenim odločilo, da se glede na obsežnost zahtevanega dokumenta (priprava zahtevanih podatkov), rok za odločitev v tej zadevi podaljša za 30 delovnih dni od izdaje tega sklepa, to je do 17.2.2022. Sodišče bo o zahtevi prosilca odločilo čim prej, najkasneje pa do navedenega datuma piše v sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 5.1.2022.

 

Pod sklep je podpisana Mojca Komac Adlešič. Upajmo le, da 17.2.2022 ne bo Vrhovno sodišče Republike Slovenije sprejelo odločitev, da zahtevanih podatkov ne bo posredovalo zainterisirani slovenski javnosti. To bi bil še en dokaz, da jim je za ugled ene najpomembnejših sodnih institucij v Sloveniji popolnoma vseeno in malo mar.

Luka Perš