Bilo je pred 30 leti, 16.9.1991: Razkol v parlamentu in v vladi zaradi predloga lastninskega preoblikovanja podjetij

V Ljubljani sta prvič zasedali tako 21-članska medstrankarska komisija kot 7-članska komisija Zbora združenega dela in strokovnjakov. Obe sta imeli na dnevnem redu pripravo slovenske privatizacijske zakonodaje. Že na zunaj se je tako pokazalo veliko razhajanje o tem vprašanju, ki je dolge mesece zaposlovalo parlament in vlado ter prispevalo k razhodu vladne koalicije DEMOS.

V Slovenijo so prvič dospeli na obisk in izpopolnjevanje materinščine maturanti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine, ki so tako uvedli niz vsakoletnih obiskov skupine RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja).

Lastninsko preoblikovanje podjetij

V mladi slovenski državi se je želja po učinkovitem in pravičnem gospodarskem preustroju takoj izkazala za zelo težavno in sporno vprašanje, saj ni razdvajalo le strank v parlamentu, temveč tudi večinsko koalicijo DEMOS, nekatere koalicijske stranke in samo vlado, kar je v naslednjem obdobju prispevalo k razhodu Demosa in padcu prve demokratično izvoljene slovenske vlade.

Na isti dan sta v Ljubljani prvič zasedali dve komisiji, ki naj bi uskladili razhajanja, kar je že na zunaj nakazalo zapleteni politični položaj. Medstrankarska komisija, v kateri je bilo 21 zastopnikov parlamentarnih strank, dveh največjih sindikatov, Gospodarske zbornice in predlagateljev različnih zakonskih besedil o privatizaciji, je za svojega predsednika izvolila Janeza Kopača in načelno sprejela cilje snujočega se zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Šlo je za oblikovanje tržnega gospodarstva po zahodnem vzorcu, ki naj bi bilo učinkovito in pravično; vsi naj bi imeli možnost sodelovanja; novi zakon pa naj bi ne oviral utečenega gospodarskega življenja.

Kopač je v imenu Liberalno demokratske stranke predlagal kompromis med predlogi nekdanjega podpredsednika vlade dr. Jožeta Mencingerja, ki je že aprila protestno odstopil, in ameriškega ekonomista dr. Jeffreyja Sachsa, ki je užival podporo predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Sporni so bili predvsem pogledi na hitrost privatizacije, na sklade, kupnine in vlogo države v gospodarstvu.

Zbor združenega dela, torej tista veja trodomnega parlamenta, ki ni bila izvoljena po načelu splošne volilne pravice in v katerem Demos ni imel večine, pa je istega dne zbral na prvo sejo svojo 7-člansko komisijo strokovnjakov. Kasneje je ravno ta dom blokiral odobritev zakona, ki sta ga izglasovala ostala dva domova.

Argentinski maturantje nadaljujejo tradicijo obiskovanja matične domovine, ki so jo pričeli pred 30 leti. Foto: Demokracija

RAST v Sloveniji

Slovenci v Argentini, ki so odločno podprli demokratizacijo in osamosvajanje Slovenije, so sklenili, da že tradicionalno skupno letovanje mladih, ki so po petih letih prostovoljnega sobotnega pouka dosegli maturo na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka, prenesejo v Slovenijo. Prva skupina 23 maturantov pod vodstvom Marijana Lobode je z obiski slovenskih krajev v matični domovini in zamejstvu ter z izpopolnjevalnimi tečaji slovenščine uvedla vsakoletne obiske skupine RAST (Roj abiturientov srednješolskega tečaja). Kot prva sta jo v Sloveniji pozdravila minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj in minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular.

Problemi manjšin

V noči med 16. in 17. septembrom so neznanci pomazali dvojezične smerokaze v občini Devin – Nabrežina na Tržaškem in popisali z žaljivkami spomenik padlim v Nabrežini. Domačini so to razumeli kot sad polemik ob sprejemanju občinskega statuta in zahtev, da bi polno priznal pravice slovenskega prebivalstva.

V Kopru pa je predsednik Italijanske unije Antonio Borme razlagal italijanskemu veleposlaniku v Beogradu Sergiu Ventu, ki je obiskal italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, da je v teku »organizirana kampanja« proti pravicam italijanske narodne skupnosti. Zanikal je poročanje nekaterih medijev o dogovarjanju med Italijansko unijo in istrskimi optanti ter begunci v Italiji glede zahteve po avtonomiji Istre. Zahteval pa je enake pravice za pripadnike italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. To naj bi dosegli s tristranskim sporazumom med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Osnutek takega sporazuma je januarja naslednjega leta povzročil ostro nasprotovanje Slovencev v Italiji, ki v besedilu sploh niso bili omenjeni, in polemike v slovenski politiki.

 Avtor: Ivo Jevnikar

Vir: gov.si