Dosje BOSANSKE HIDROELEKTRARNE: Neizvedljive bosanske hidroelektrarne, fantastična zgodba za fiktivne projekte in cash back!

Pred dnevi je v slovenski javnosti izbruhnila bosanska afera o gradnji hidroelektrarn na reki Neretvi s podeljeno koncesijo bosanske države v višini 200 milijonov evrov v letu 2006. Glavno vlogo je pri tem igralo takratno podjetje Istrabenz Gorenje pod vodstvom Roberta Goloba in njihova hčerinska družba Intrade. Posel je ob razkritem posnetku bosanskega medija Avaz v lasti razvpitega Fahrudina Radončiča leta 2009 dokončno padel v vodo. A kvazi lobisti so ponovili le modus operandi zgodbe obalnega podjetja Viaduct, v lasti (nekdanjih) zaposlenih v Splošni plovbi Portorož Vladimira Zevnika in Borisa Goljevška. Le ti so leta 2004 pridobili koncesijo za izgradnje dveh hidroelektrarn na reki Vrbas v Republiki Srbski. Posel je bil vreden 165 milijonov evrov. A so bosanski mediji hitro ugotovili, da zgodba dobesedno smrdi. Le nekaj mesecev kasneje po sklenitvi dogovora je imel Viaduct blokirane račune in je bil brez finančnih sredstev. Poleg tega se je podjetje ukvarjalo z gradnjo hiš in stavb, medtem ko ni imelo nobene reference na področju gradenj hidroelektrarn. Poleg tega pa so pri gradnji HE Bocać 2 začetno ceno 5 milijonov konvertibilnih mark (KM) ( 2.556.285,21 EUR) narasla v letu 2013 na 42 milijonov KM (21.472.795,74 EUR). Spornost posla pa je razkril z dokumentacijo eden izmed nekdanjih izvršni direktorjev v HES Vrbas Zdravko Kovačević. Posel je na koncu propadel ob velikem zgražanju bosanske javnosti in 20 tisoč podpisov, ki so nasprotovali spornemu poslu. Za nagrado pa so si v Viaductu upali sprožiti spor na mednarodnem sodišču ICISD v Washingtonu, kjer zaradi prekinitve posla zahtevajo od bosanskih davkoplačevalce plačilo v višini 54 milijonov evrov. Robert Golob v hčerinskih družbah v Istrabenz investicijski inženiring, Istrabenz-Gorenje in GEN-I ne izvaja ničesar drugega, kot je izvajalo podjetje Viaduct v spornem poslu na reki Vrbas. Saj Viaduct in njegov GEN-I obvladujejo isti lobisti balkanskega vzporednega mehanizma in gospodarski samodržci z miselnostjo starih struktur iz Obale. Vprašajte se tudi, s koliko posnetki Roberta Goloba njegovi nadrejeni držijo za "jajca" in bodo poskrbeli, da bo še naprej plesal po njihovih taktih. 

Ena bolj vročih predvolilnih zgodb je bilo razkritje morebitnega spornega posla med bosanskim podjetjem Intrade z večinskim lastništvom takratne skupne družbe Istrabenz-Gorenje pod vodstvom dr. Roberta Goloba za gradnjo morebitnih dveh hidroelektrarn na zgornjem delu reke Neretve. Intrade pa je sedaj del hčerinske družbe Petrola, Petrol Power.

Na posnetku sta se znašla lobista, nekdanji mostarski župan in predstavnik avstrijskih energetskih podjetij (med njimi tudi OMV) za področje Balkana Safet Oručević in direktor Intrade Nihad Spahalić (nekdanji razvpiti prodajalec orožja na Balkanu).  Na posnetku sta se pogovarjala, da bi zaradi notranjih političnih trenj ustanovila nova družba, kjer bi bil slovenski delež 15-odstotkov. Sedaj pa si sami lahko izračunate, če je obljubljeni posel dosegal vrednost 200 milijonov evrov, koliko od tega bi padlo v slovenske žepe. Posel je padel v vodo ob razkritem posnetku bosanskega Avaza v lasti razvpitega Fahrudina Radončiča.

V članku z naslovom  [Kriminalka] Neupravičene nagrade si je Golob izplačeval tudi v Istrabenz Gorenje! z dne 14.4.2022 objavljen na Nova24tv je avtor tega članka predstavil del vsebine 11-stranskega dokumenta, ki so ga pripravili v znani revizorski hiši.

V njem je bilo jasno zapisano, da je bil Intrade v resnici gospodarski rak omenjene slovenske družbe. Ob tem pa je dokument razkril, da si je Golob s posebnim stažem kot manjšinski lastnik (10-odstotkov) dobesedno prisvojil upravljanje družbe, kjer večinska lastnika (Gorenje in Istrabenz) nista imela nobenega vpliva na soodločanje.

Vendar je vsa zadeva zelo čudna in sumljiva. Organi pregona in regulatorji bi morali ob takšnih rabotih hitro reagirati. Težava je bila samo v tem, da so bili vsi pod nadzorom gospodarskih samodržcev iz Obale in operativci poslovnega kroga Boruta Jamnika.

A so nam odlični poznavalci razmer v Istrabenzu zaupali, da je Robert Golob zelo dobro vedel, kaj počne. Ves 11- stranki dokument jasno opisuje, da je šlo v primeru Intrade za t.i. "krajo pri belem dnevu."

Iz začetne ideje o vstopu na bosanski trg se je  sprevrglo v divjo krajo. Že iz samega statuta (pod skupščino) je jasno in vidno, da si je Robert Golob  s svojimi 10-odstotki (katerih sploh ni bil lastnik) obvladoval vse operacija v družbi Istrabenz-Gorenje.

Opozorili so nas, da je za sprejem vseh statuarnih sprememb in družbene pogodbe, ki se tičejo Goloba, bila potrebna 91- odstotna večina. A sta imela tako Istrabenzova hlčerinska družba in Gorenje skupaj le 90- odstotkov. Prav tako je kar upravičen do 10% dobička, čeprav še ni lastnik, in nato je Golob s tem denarjem povečeval svoj delež.

Z drugo besedo groza. Bosanska avantura v Neretvi ni bila nič drugega kot dobesedno kraja denarja pri belem dnevu. Ves posel so usmerili v Bih, da so lahko le napihovali bilace, ki so jih nato  konsolidirali v bilancah krovnih družb. Sprašujemo se lahko, kako so to revizorji ob letnih poročili spregledali? Vodilni kadri v Istrabenzu naj bi vse to vedeli, a so dopustili, da je Golob dobesedno uspešno obstoječe podjetje popolnoma zavozil. Podobno kot njegov prijatelj in vzornik Jankovič. Oba sta bila le strokovna managerja za vrtanje lukenj, ki so jih pokrivali slovenski davkoplačevalci.

Kako je Robert Golob pričel graditi energetsko hobotnico vzporednega mehanizma? Vse se je pričelo v družbi Istrabenz-Gorenje!

Najbolj zanimivi del dokumenta je vsebina z razkritjem vseh hčerinskih družb Istrabenz Gorenje (IG). Prav tukaj se je pričela gradnja energetske hobotnice Roberta Goloba. V njem piše, da je imela družba naložbe v hčerinskih družbah za izvajanje  dejavnosti proizvodnje, trženje in prodaje električne energije:

50 % delež v družbi GEN-I d.o.o., ta družba pa ima naložbe v hčerinskih družbah v tujini ( GEN-I Sofija, GEN-I Bukarešta, GEN-I Sarajevo, GEN-I Atene, GEN-I Dunaj, GEN- Beograd, GEN-I Skopje, GEN-I Zagreb, GEN-I Milano, GEN-I Tirana, GEN-I Budimpešta).

Iz izpiska sodnega registra je bilo razvidno, da sta bila oba poslovna deleža družbe IG v družbi GEN-I zastavljena v korist zloglasne Factor banke ( Darko Horvat, Herman Rigelnik itd...) za vračilo prejetih kreditov v višini tri milijone sedemsto tisoč evrov. Poleg tega je imel IG 100-odstotni delež v družbi Istrabenz investicijski inženiring, le ta pa 51-odstotni delež v bosanski družbi Intrade Energija d.o.o.

Družbe je imela še 100-odstotne deleže v Istrabenz-Gorenje inženiring, IG AP,  IGENS, Vitales Nova Bila (BiH), Vitales Bihač (BiH) in Vitales Čakovec (Hrvaška) v likvidaciji. 

Poleg tega so še imeli 50-odstotni delež v hčerinski bosanski družbi Vitales inženiring Prijedor ( drugi družbenik je bil Inving Invest), 50-odstotni delež v družbi Vitales RTH (drugi družbenik je bil RTH Rudnik Trbovlje Hrastnik), 50-odstotni delež v bosanski družbi Vitales Sokolac (drugi družbenik je bil Brčko Distrikt) ter 67,33-odstotni delež v italijanski družbi Vitales E.B.I. srl (drugi družbenik je bil Finvest Fiduracia S.P.A in Regent s.r.l. Societa Fiduciaria).

Vendar je bila hobotnica namenjena predvsem temu, da je Golob kot predsednik uprave Istrabenz-Gorenje izvajal en modus operandi za drugim. V seriji člankov (Še en Golobov visokoleteči projekt – ki je prav tako končal z luknjo v proračunu, [Ekskluzivno] Novo kaznivo dejanje! Golob je s pomočjo državnega Istrabenz Gorenja kupil kar svoje zasebno podjetje – po močno zasoljeni ceni!, [Ekskluzivno] Je Golob svoje podjetje BPC preimenoval v Vitales z namenom brisanja sledi kaznivega dejanja?, Golobovo pogorišče v Bosni: Izčrpavanje podjetja, prevare solastnikov, delavcev in pranje denarja!) objavljenih na Nova24tv si lahko preberete, kako si je Golob predstavljal delovanje hčerinskih družb Vitalesa v Bosni in Hercogovini, prodajanje podjetij v njegovi lasti družbi Istrabenz, čuden posel v hčerinski družbi Vitales RTH in morebitno brisanje svojega podjetja BPC preimenovano v Vitales.

Naslovnice spornih zgodb Roberta Goloba, ki jih je razkril z uradnimi dokumenti spletni medij Nova24tv. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

"Vitales je podjetje v stečaju z velikim hipotekarnim posojilom Hypo Alpe Group BiH. Ta avstrijska bančna skupina ima sedaj v lasti hale, stroje in zemljišča v Ripčah. Tudi v Novi Bili se je konec lanskega leta končala podobna poslovna zgodba z Vitalesom, ki so ga ustvarili isti Slovenci, ki so naredili in uničili Vitales Bihać. Tu je službo izgubilo 150 delavcev, ki so proizvajali pelete za tuje trg," so poročali bosanski mediji. Tovarno v Bosni in Hercegovini so postavili s posojilom Hypo banke (trikrat uganite, v katerih prostorih je ljubljanska izpostava GEN-I in Jamnikove Modre zavarovalnice) v višini 10,5 milijona evrov. Bosanski mediji so tudi poročali, da to ni bilo nikoli vrnjeno.

Zakaj je bosanska zgodba o podjetju Intrade in gradenj hidroelektrarn na Neretvi še ena poslovna grozljivka v režiji Roberta Goloba?

Razkrita zgodba o morebitni gradnji hidroelektrarn na Neretvi za koncesijo v višini 200 milijonov evrov je razkril modus operandi Roberta Goloba. Posel se je pričel že leta 2006, ko je bosanska vlada mimo javnega razpisa dodelila posel Intratredu. Po pritistikih je Spahalič javno na eni izmed tiskovnih konferenc povedal, da se bo ustanovila nova družba z manjšinskim slovenskim deležem. Težava se je pojavila, da bi morala bosanska vlada ponoviti postopek, a so hoteli kar koncecijo prenesti na novo ustanovljeno družbo. Kljub zagotovilom Spahaliča do manjšinskega deleža ni prišlo. Prav tistih 15-odstotkov, o katerem sta pogovarjala Spahalić in Orečević je bil zaključek tegale megalomanskega posla, kjer bi Golobov Istrabenz-Gorenje ohranil vpliv na sporen posel.  A si je vse to izmislil sam Golob, prepuščamo vam. 

Vendar je vsa zadeva zelo čudna in sumljiva. Organi pregona in regulatorji bi morali ob takšnih rabotih hitro reagirati. Težava je bila samo v tem, da so bili vsi pod nadzorom gospodarskih samodržcev iz Obale in operativci poslovnega kroga Boruta Jamnika.

A so nam odlični poznavalci razmer v Istrabenzu zaupali, da je Robert Golob zelo dobro vedel, kaj počne. Ves 11- stranki dokument jasno opisuje, da je šlo v primeru Intrade za t.i. "krajo pri belem dnevu."

Iz začetne ideje o vstopu na bosanski trg se je  sprevrglo v divjo krajo. Že iz samega statuta (pod skupščino) je jasno in vidno, da si je Robert Goilob  s svojimi 10-odstotki (katerih sploh ni bil lastnik) obvladoval vse operacija v družbi Istrabenz-Gorenje. Opozirili so nas, da je za sprejem vseh statuarnih sprememb in družbene pogodbe, ki se tičejo Goloba, bila potrebna 91- odstotna večina. A sta imela tako Istrabenzova hlčerinska družba in Gorenje skupaj le 90- odstotkov. Prav tako je kar upravičen do 10% dobička, čeprav še ni lastnik, in nato Golob s tem denarjem povečuje svoj delež.

Z drugo besedo groza. Bosanska avantura v Neretvi ni bila nič drugega kot dobesedno kraja denarja pri belem dnevu. Ves posel so usmerili v Bih, da so lahko le napihovali bilace, ki so jih nato  konsolidirali v bilancah krovnih družb. Sprašujemo se lahko, kako so to revizorji ob letnih poročili spregledali? Vodilni kadri v Istrabenzu naj bi vse to vedeli, a so dopustuli, da je Golob dobesedno uspešno obstoječe podjetje popolnoma zavozil. Podobno kot njegov prijatelj in vzornik Jankovič. Oba sta bila le strokovna managerja za vrtanje lukenj, ki so jih pokrivali slovenski davkoplačevalci.

Hidorelektrarna na reki Vrbas, Robert Golob, hidroelektrarna na reki Neretvi (Foto: Posnetek zaslona- Gerila, Nova24tv, HEP Bosna)

Hidroelekrarna Vrbas, še en projekt obalnih samodržcev v režiji vzporednega mehanizma!

A res mislite, da je bil Robert Golob edini, ki je poizkušal z balkanskimi poslovnimi metodami vzporednega mehanizma pri projektih gradenj hidroelektrarn v Bosni in Hercegovini? Na spletu smo nehote ob raziskavanju sporne zgodbe o Neretvi odkrili še drugo sporno zgodbo o gradnji hidroelektrarn na reki Vrbas v Republiki Srbski. 

V glavni vlogi je nastopilo podjetje Viaduct iz Portoroža. Lastnika tega podjetja sta postala Vladimir Zevnik (15-odstotni delež) in Boris Goljovšek (85-odstotni delež). Oba sta v preteklosti delovala kot vplivna zaposlena v Splošni plovbi Portorož. Podjetje Viaduct je bilo izbrano za gradnjo dveh hidroelektrarn na reki Vrbas v Republiki Srpski. Posel je bil vreden 165 milijonov evrov. A so se prebivalci v Republiki Srpske uprli sumljivemu poslu, saj so proti gradnji na Vrbasu vložili kar 20 tisoč podpisov jeznih bosanskih državljanov. 

Vendar je bil posel, vreden 165 milijonov evrov sumljiv od vsega začetka. Podjetje Viaduct se ukvarja večinoma z gradnjo hiš in poslovnih stavb, kot lahko opazite na njihovi spletni strani. Vprašajte se, kako je lahko podjetje Viaduct dobilo posel za gradnjo hidroelektrarn, če prej niso postavili nobenega objekta povezanega z energetiko in na tem področju bili popolnoma brez referenc in strokovnega kadra?

To so ugotovili tudi nekateri bosanski mediji, da celotna zadeva smrdi. Med drugim so poročali, da je imel Viaduct več let blokirane bančne račune. Bosanski medij Nezavisne je še odkril, da podjetje sploh ni imelo nobenega zaposlenega. Čudno je tudi to, da so imeli v letu 2014 za 22 milijonov evrov prometa, a so prikazali nični čisti dobiček. Blokiran račun pa so imeli kar 1543 dni, od 16. maja 2012 do 30. januarja 2016! Tako so imeli blokiran račun v Banki Koper (sedaj Intesa San Paolo) od 15. oktobra 2007 do 26. avgusta 2008. Blokiran račun pa so imeli tudi na NLB tri mesece v letu 2007.

Mimogrede, koncesijsko podjetje "HES Vrbas" je bilo ustanovljeno 27. julija 2004, njegova ustanovitelja pa sta bila "Viadukt" Portorož z 99-odstotnim deležem in družba "Građevinar" Kraljevo, ki jo je zastopal Dušan Kozić, z enoodstotnim deležem v ustanovitveni kapital.

Informacija delovne skupine Vlade RS iz leta 2006 je razkrilo, da je "HES Vrbas" s soglasjem Komisije za koncesije RS 3. decembra 2004 prenesel 79 % svojih pravic in ugodnosti na nemško podjetje MBB, da bi zagotovili financiranje projekta. Po tem postopku je bila struktura delnic "HES Vrbas" takšna, da je imel MBB 79-odstotni delež, "Viadukt" Portorož 20-odstotni, kraljevaški Građevinar pa en odstotek delnic.

A do prenosa teh pravic očitno ni nikoli prišlo oziroma se je spet spremenila lastniška struktura, saj je v odločbi o vpisu, ki jo je 22. septembra 2015 izdalo banjaluško Okrožno gospodarsko sodišče pisalo, da je lastniška struktura v "HES Vrbas" imel Viaduct 97-odstotkov lastništva, Dragan Gligorić dva odstotka, Građevinar pa še vedno en odstotni delež v kapitalu tega podjetja.

Bosanski mediji so razkrili, da je iz dokumentov Centralne banke BiH razvidno, da je bil račun družbe HES Vrbas blokiran le nekaj mesecev po prejemu koncesije od Vlade RS. Iz tega dokumenta je razvidno, da je bil račun "HES Vrbas" blokiran 18. julija 2005, kar je manj kot osem mesecev od sklenitve koncesijske pogodbe z Vlado RS, ker je bila pogodba podpisana 25. novembra 2004. Sami so tudi poskusili stik z vodilnimi iz podjetja Viaduct, a se na njihove klice in pozive niso odzivali.

Kako so obalni veljaki vzporednega mehanizma stroške gradnje s 5. milijonov KM dvignili na 42 milijonov KM! Nekdanji visoki uslužbenec HES Vrbas Zdravko Kovačević razkril vse sporne rabote z dokumenti!

Dodatne nepravilnosti pa so se dogajale tudi pri izgradnji HE Bočac 2 na reki Vrbas. Cena je iz prvotnih 5 milijonov konvertibilnih mark (KM) narasla na 42 milijonov KM! V sporen posel so bil soudeleženi tudi najvišji politični vrhovi Republike Srpske.

Zdravko Kovačević je bil eden od nekdanjih delavcev HE Bočac. Takrat je zasedal funkcijo izvršnega direktorja za organizacijske, pravne in kadrovske zadeve. V enem izmed bosanskih medijev je priznal, da je bila gradnja MHE Bočac 2 popolna opustitev na škodo podjetja in da so cene del namenoma višali na škodo podjetja.

Natančno je pripovedoval, kako so nastajali razpisi in je tudi razkril, da so energetski strokovnjaki pravočasno izdelali študijo, na podlagi katere je bilo ocenjeno, da skupna gradbena dela za Bocac 2 znašajo 5,6 milijona KM. Na koncu so plačali 19,3 milijona!

Plan za HES Bocać 2 iz leta 2013. (Foto: Posnetek zaslona-Gerila)

Ob vseh sumljivih ugotovitvah je tudi prišlo do prekinitve posla med podjetjem HES Vrbas in bosanskimi oblastmi. Ironija je toliko hujša, da so v podjetju Viaduct odločili vložiti tožbo na mednarodno sodišče ICSID v Washingtonu proti Bosni in Hercegovini in zahtevajo, da jim bosanske oblasti poplačajo 54 milijonov evrov za nastalo škoda. Tako pa bodo morali morebiti bosanski davkoplačevalci plačati še za en sumljiv posel slovenskih obalnih operativcev vzporednega mehanizma.

Borut Jamnik. (Foto: Posnetek zaslona-Modra zavarovalnica)

Modus operandi obalnih in balkanskih veljakov se dogaja ves čas. V fiktivnih poslih in v cash backu bi lahko predavali na "Univerzi v Dobu"! 

Poznavalci na energetike na Balkanu so nas še opozorili, da je liberalna politika v nekdanjih jugoslavnskih republikah na veliko odprla vrata za t.i. cash back posle. 

Opozorili so nas, da so celotno balkansko energetsko zgodbo vodili kvazi lobisti (Spahalič in Orečević kot primer) z odličnimi vezmi v politiki na obeh straneh meje. Vse to so kontrolirali kadri nekdanje službe državne varnosti in predvsem veljaki, ki so nadzorovali pravosodje v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije.

Strokovnjaki za balkansko energetiko so nas opozorili, da so prav oni nastavljali direktorje, ki so zasedali pozicije v privatiziranih in državnih podjetij. Kvazi lobisti so prodajali sanjske energetske  projekte na Balkanu, kjer so se pod "študije" podpisali renovirani strokovnjaki. 

Na ta način so prepričali novodobne odločevalce, da gredo v t.i. donosne in tvegane naložbe izven Slovenije.  V strokovnh krogih se je temu reklo, da so bili napeljani za primerno odškodnino, da gredo v posle, za katere se lobisti prej vedeli, da iz tega ne bo nič iz njih.

Srečko Kenda. (Foto: Posnetek zaslona- Manager Finance)

Zakaj? Zato, da jih lahko še enkrat prodajo. To se je tudi zgodilo. Prav to dokazujeta primera Intertrade na Neretvi in obalnega podjetja Viaduct na reki Vrbas. Golob ni bil ničesar drugega kot le izvršitelj balkanskih lobistov z gospodarji vzporednega mehanizma. Enako to dokazujejo sporne poslovne prakse hčerinskih družb Vitalesa v BiH.

Za vse ostalo pa so poskrbeli pridni knjigovodje in računovodje v teh podjetjih preko kreativnega računovodstva, da so to lahko potrdili nadzorni sveti in skupščine. Eden od takšnih sprevrženih računovodij je bil Istrabenzov Srečko Kenda, ki je bil tako zaščiten s strani obalne roke pravice, da so ga pustili pobegniti v goldinarski London od koder prikrito intervinira na slovenskem finančnem trgu.

Za konec pa, ali pa za novi začetek. Cash-back posli so se pod Golobovim mandatom nadaljevali tudi v Srbiji, npr. GEN-I Beograd, ko so nakazali v letu 2019 ogromne zneske na podjetje v Črno goro. Od tam pa preko denarne mule dvignili frajerji kar gotovino! Kam pa je mula odnesla, pa je že druga zgodba. Je pa to že stvar za roko pravice, če ta sploh velja za obalne dirigente.

 

Martin Berishaj. (Foto: Posnetek zaslona-MAMD)

Luka Perš