Minister Dikaučič, heca je konec! Čas je za ukrepanje!

Ali se bodo vse nejasnosti o ustrezni strokovni izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleša končno razrešile? Vrhovni sodnik Branko Masleša se že dlje časa sooča z očitki, da nima ustrezne izobrazbe za opravljanje sodniške funkcije. Tako se mu je pojavila težava na diplomi, saj bi moral imeti napis U Sarajevu ter datum izpisan s številko ter v škart oz. slepem žigu vidno letnico univerze oz. zvezdo. Dopuščamo možnost, da je bilo leta 1975 drugače. V prid Masleševi diplomi pa govori njegovo ime med diplomiranci PF Sarajevo v letih 1986 in 2011, a začuda dvakrat zapisan pod dvema različnima številkama. Poleg tega se že dlje časa v laični in strokovni javnosti sprožajo debate o strokovni pristnosti vseh tistih sodnikov, ki so opravili pravosodni izpit v drugih državah izven Slovenije. Nastalo zagato lahko rešita le minister za pravosodje Marjan Dikaučič in koprski kolega Masleše, sedanji predsednik VS RS mag. Damijan Florjančič. Vendar na moč koprske struje v slovenskem pravosodju je zaman in iluzorno pričakovati, da bi Florjančič "tunkal" Maslešo.

Na MMC RTV Slovenija so poročali, da Sodni svet Republike Slovenije ni pristojen, da bi naredil analizo o tistih sodnikih v Sloveniji, ki imajo opravljen pravosodni izpit v državah nekdanje Jugoslavije.

Težava se je pojavila nehote ob razkrivanju odgovorov na ustrezno strokovno izobrazbo vrhovnega sodnika Branka Maslešo. Za njega je znano,  da je opravil pravosodni izpit v Bosni in Hercegovini. Bistveno težavo predstavlja pripravništvo Masleše, ki bi ga moral po tedanji zakonodaji iz Slovenije opravljati vsaj dve leti. Masleša pa je pripravništvo opravljal od aprila 1975 do avgusta 1976 na sarajevskem tožilstvu. To je zadostovalo po takratni bosanski zakonodaji, ne pa po slovenski.

Ali bo predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič (desno) sprožil nadzor na sodniki s opravljenimi pravosodnimi izpiti iz drugih držav izven Slovenije zaradi primera vrhovnega sodnika Branka Masleše. (Foto: STA)

Sedaj se pojavlja osrednja težava. Vrhovni sodnik Branko Masleša je povedal, da je bil potrjen konec leta 1979 za sodnika, pogoje za sodnika pa je izpolnjeval po lastnih besedah šele aprila 1980. Tukaj se je pojavila logična zmeda. Kako lahko za Maslešo velja zakonodaja iz aprila 1980, če je bil izvoljen konec decembra 1979? Že od takrat slovenska zakonodaja ni dopuščala priznavanje pravosodnih izpitov iz nekdanjih republik skupne države. Pravosodne izpite iz tujine ne priznava niti sedanja slovenska zakonodaja, šest sodb Vrhovnega sodišča in tudi mnenje ministrstva za pravosodje iz leta 2019. 

Vrhovni sodnik Jan Zobec dvomi, da bi lahko vrhovni sodnik Branko Masleša opravljal sodniško funkcijo. (Foto: STA)

"Dvomi se vlečejo še naprej, saj enega papirja Branko Masleša ni pokazal, in sicer potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu po zakonu o pravosodnem izpitu Republike Slovenije. Ta papir bi moral predložiti, pa ga ni," je v intervjuju za Siol povedal vrhovni sodnik Jan Zobec in dodal: "Branko Masleša sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem. Njemu so kot stranki celo v lastni zadevi vrata na vrhovno sodišče zaprta. On, ki niti v svojem imenu ne bi mogel vložiti pravnega sredstva na vrhovno sodišče, je hkrati vrhovni sodnik, ki odloča o teh pravnih sredstvih," je še povedal Zobec o primeru Masleša. Na drugi strani se je pojavil tekst Lojzeta Udeta, da ima Masleša vse zakonite izpolnjene pogoje po takratni jugoslovanski in slovenski ustavi. Vendar se Zobec ni strinjal z Udetovim razmišljanjem.

Tudi pravne avtoritete v Sloveniji bi se morale glede perečega vprašanja usesti skupaj in predlagati rešitev iz te neprijetne situacije, v kateri se je znašlo sodstvo po zaslugi vodilnih na VS RS.

Zato je parlamentarni odbor za pravosodje dal nalogo Sodnemu svetu Republike Slovenije, da opravijo analizo za preverjanje vseh sodnikov s opravljenemi pravosodnimi izpiti v državah nekdanje SRFJ. Vendar je Sodni svet povedal, da tega ne more opraviti, saj nima zakonite podlage za preverjanje ustrezne strokovne izobrazbe za sodnika. Sodni svet Republike Slovenije je le še en brezzzobi tiger. V izjavi za javnost so sporočili, da takšen nadzor lahko po sedanji slovenski zakonodaji sprožita le minister za pravosodje ali predsednik Vrhovnega sodišča.

Predsednik Sodnega sveta RS Vladimir Horvat nima zakonite podlage, da bi kot nadzorni organ sodstva lahko posredovali v takšnih primerih kot je primer Masleša. (Foto: STA)

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič, čas je za ukrepanje!

Prvi dvomi v pristnost ustrezne strokovne izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Maslešo so se pojavili že v začetku lanskega decembra. Ministrstvo za pravosodje je imelo že nekajkrat možnost, da bi ukrepalo, a ni. Ali bo tokrat drugače?

Sodni svet je v sporočilu za javnost sporočil, da lahko nadzor nad preverjanjem o ustrezni strokovni izobraženosti sodnikov zahteva le ministrstvo za pravosodje in predsednik Vrhovnega sodišča.

Predsednik VS RS, dolgoletni koprski kolega Masleše mag. Damijan Florjančič se najverjetneje ne bo odločil za to možnost. Že sedaj se je izkazal kot tisti, ki noče podajati jasnih in strokovno razumljivih odgovorov za zainterisirano laično javnost o Masleševi diplomi in pravosodnem izpitu. Prav prikazani dokumenti Vrhovnega sodišča RS brez strokovnih pojasnil so v del slovenske javnosti zasadili še dodatne dvome.

Odlični poznavalci vedo povedati, da je koprska struja pravosodja ena najmočnejših struj v slovenskem pravosodju. To je ena od težav za Florjančiča, da bi temeljeto preveril ustreznost strokovne izobrazbe za Maslešo. 

Sedaj je na vrsti ministrstvo za pravosodje in resorni minister Marjan Dikaučič. Prav Dikaučič bi moral presekati gordijski vozel o iskanju ustreznih odgovorov za strokovno izobrazbo nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča RS. Žal je manjši del slovenskih medijev nehote odkril težavo glede veljavnosti in pristnosti o opravljenih pravosodnih izpitih v nekdanji Jugoslaviji in v drugih državah izven Slovenije.

Težava je že znana dlje časa, a se je nihče ni lotil, da bi jo sistemsko rešili. Čas je, da Dikaučičeva ekipa odredi nadzor in poskuša vprašanje o veljavnosti pravosodnih izpitih iz nekdanjih držav SFRJ razčistiti do konca.

Slovenski državljani si zaslužijo prave, resnične in strokovne odgovore. Želja je, da jim kot odločevalci v imenu ljudstva sodijo tisti ljudje, ki zato izpolnjujejo  vse strokovne pogoje za opravljanje poklica. Enako kot velja za šoferja avtobusa, mesarja, učitelja ali zdravnika. Vendar vse kaže, da so bili sodniki ves čas le dobro zaščitena kasta. Žal se je vprašanje o ustreznosti izobraženosti sodnikov za nekatere izkazalo za pravo ahilovo tetivo. Marjan Dikaučič, čas je za ukrepanje!

Luka Perš