Ob 150-letnici rojstva Jožeta Plečnika, Vlada razglasila 2022 za Plečnikovo leto, Ljubljana tepta njegovo dediščino

Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Življenju in delu arhitekta bo posvečeno raznoliko dogajanjem skozi celo leto. V prihodnjih dneh bo na strani Ministrstva za kulturo zaživela spletna stran, ki bo omogočala vpogled v številne dogodke po vsej Sloveniji.

Ob Plečnikovem jubileju so pripravili številne dogodke, s katerimi spominjajo današmko populacijo o njegovem izjemne opusu, o pečatu, ki ga je v arhitekturi pustil v Ljubljani, Pragi in drugih mestih. 

Arhitekt Jože Plačnik

V Plečnikovi hiši si je od 21. januarja, moč ogledati razstavo "Plečnik in pika. Stripovska oživitev arhitekturnega mojstra", ki osvetljuje nastajanje biografskega stripa o Plečniku. Strip bo zaradi izjemnega odziva javnosti ob odprtju razstave doživel že svoj prvi ponatis. V nedeljo, 23. januarja, Plečnikova hiša vabi na dan odprtih vrat. Poleg zanimivih vodstev po Plečnikovi hiši, v kateri je arhitekt bival dobrih 35 let, bo obeleževanje rojstnega dne cel teden potekalo tudi na facebook strani hiše: spoznavali bomo zanimivosti iz Plečnikovega življenja, voščili Plečniku in se preizkusili v nagradnem izzivu za družine.

V soboto, 22. in v nedeljo, 23. januarja, bo Cankarjev dom v počastitev obletnice zvečer svetlobno obarvan v oranžno, ki je ena izmed vodilnih barv v koloritu Cankarjevega doma, arhitekturnega dosežka Plečnikovega učenca Edvarda Ravnikarja.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v torek, 25. januarja, pripravlja spletni pogovor z naslovom "Oblikovanje mesta po meri človeka – dela Jožeta Plečnika v Ljubljani". Razprava bo tekla o vprašanjih, kot so: Kakšen je sodoben pomen Plečnikovih del? Kako danes občutiti mesto in razmišljati o njem? Kako umestiti človeka v središče javnega življenja? Na kakšen način povezati strokovnjake, uporabnike in skupnosti?, in še o mnogih drugih. Odgovore na vprašanja bodo iskali Boštjan Vuga, Nika Grabar, Matjaž Uršič, Neža Čebron Lipovec in Matejem Andražem Vogrinčičem.

Čeprav je med aktivnimi soustvarjalci dogajanj ob Plečnikovem letu zapisana tudi Mestna občina Ljubljana, pa gre prav njej in še komu "zasluga," da je brutalno poteptana ena pomembnih Plečnikovih arhitekturnih stvaritev, stadion za Bežigradom. Ta pred očmi odgovornih v MOL in Ministrstva za kulturo že leta propada in je prava sramota za odgovorne "najlepšega mesta na svetu!"

Projekt prenove, kolos stekla in drugih zgradb popolnoma zasenči Plečnikovo stvaritev.

Sramota za Ljubljančane in Slovenijo  je toliko večja, ker je pred časom Unesco pripoznal in uvrstil Plečnika v svetovno dediščino, Ljubljana še vedno številnim turistom in obiskovalcem "razkazuje" sramoto razpadajočega Plečnikovega stadiona. Še ne tako daleč nazaj so  generacije nogometnih navdušencev sedele na tribunah Plečnikovega stvaritve in se navduševale ali žalostile nad najbolj oboževanim športom na svetu, nogometom. Nato so se zgodile Stožice, stadion, ki je med gradnjo buril duhove, zamere še danes niso pozabljene, je pa nedvomno bolj primeren za nogometne prireditve, čeprav vedno ne zapolni vseh sedežev. Ob tem dejstvu je tudi centru Ljubljane bližji Plečnikov stadion izgubil nekdanji pomen za nogomet, je na svojem blogu zapisala Mojca Škrinjar v tekstu pod naslovom Poteptani Plečnik.

Res je poteptan, ker za njegovo prenovo ni prave volje med njegovimi solastniki. Danes je namreč v lasti združbe, ki je podpisala tripartitno pogodbo o njegovi sanaciji, Mestne občine Ljubljana (MOL), javnega zavoda za šport, javnega zavoda Olimpijski komite Slovenije (OKS) ter zasebnika, uspešnega in znanega podjetnika Joca Pečečnika, pred tem v neraumnem lastništva propadle SCT, ki jo je vodil Ivan Zidar. Od prvega podpisa omenjene tripartitne pogodbe pa je preteklo več kot desetletje. Od samega začetka projekt razburja tako sosede načrtovane zgradbe kot kulturnike. 

Slednji so se lani z odprtim pismom obrnili na ministra  Simonitija in Vizjaka dekan UL FA izr. prof. dr. Matej Blenkuš, predstojnik katedre izr. prof. dr. Jaka Bonča, predstojnica katedre, izr.prof. dr. Petra Čeferin, doc. dr. Ilka Čerpes, predstojnica katedre izr. prof. dr. Alenka Fikfak, prodekan prof. mag. Tadej Glažar, izr. prof. dr. Sonja Ifko. "Na Vaju se obračamo s prošnjo, da storita vse, kar je v vaši moči, da v okviru svojih pristojnosti preprečite nadaljevanje projekta Bežigrajski športni park (BŠP), saj po našem strokovnem mnenju nedopustno posega v Plečnikov stadion, ki predstavlja ključni sestavni del slovenske kulturne, arhitekturne in urbanistične dediščine… Plečnikov stadion je bil leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Obstoječi prostorski akt (OPPN) ni skladen z določili omenjenega odloka in prav zaradi tega je spomenik danes ogrožen.«

Tole bi po projektu, ki ga pravno utemelji tripartitna pogodba med MOL, podjetnikom in OKS, ostalo od Plečnikovega stadiona. Prepoznate še kaj Plečnika v tem?

Pismu je izrekla podpora velika skupina slovenskih intelektualcev, vendar je bilo, kot kaže, vse skupaj kot bob ob steno, ker sta Mestna občina in Olimpijski komite Slovenije sta s podjetnikom Jocom Pečečnikom obnavila trajanje pogodbe. Šele minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je umaknil soglasje k projektu obnove štadiona v začrtani obliki, zato si je prislužil oznako najslabšega kulturnega ministra v zgodovini Slovenije, ki mu jo je pritaknil sam župan glavnega mesta Zoran Janković. Toda s to slabšalno trditvijo je posredno ozmerjal tudi druge avtoritete akademskega sveta, ki so zavrnile projekt steklenega kolosa, kjer od Plečnikove stvaritve ostane bore malo.

Zato Mojca Škrinjar kot članica Mestnega sveta Ljubljane  vztraja, da je potrebno zaključiti obnovo bežigrajskega stadiona na način, ki bo omogočil spoštljivo obnovo in nadaljnjo trajnostno uporabo stadiona, kakor tudi omogočiti pošten umik ali redefinicijo sodelovanja s podjetnikom Jocom Pečečnikom. Grmeti z govornice ljubljanskega župana in čez palec navreči, naj država plača podjetniku petnajst milijonov, ki naj bi jih vtaknil v projekt podjetnik, pač ne gre. Označevanje ministra Simonitija, intelektualca par excellence, z najslabšim ministrom ter računanje na pamet, zveni kot najneverjetnejše nespodobno povabilo, tudi ni sprejemljivo. Dogajanje na zadnji seji MOL (op.p. 15.11.2021) v zvezi s Plečnikovim stadionom nas lahko le žalosti, dodaja Škrinjarjeva.

Na potezi je Ministrstvo za kulturo, ugotavlja Škrinjarjeva. In kaj si lahko predstavljamo kot trajnostno uporabo obnovljenega Plečnikovega stadiona v obliki, ki jo je začrtal sam Plečnik? "Nedvomno je to prostor za druženje pri raznovrstni rekreaciji meščanov, zlasti mladine iz nemalo bližnjih osnovnih in srednjih šol, prizorišče večernih koncertov na prostem, shajališče turistov, ki se odpravijo na ogled Plečnikovih stvaritev v Ljubljani in osrednjeslovenski regiji, prostor spoštljivega umetniškega ustvarjanja, razstavni prostor, skratka Plečnikov odprti center, ki bo v loku njegovih del povezal Plečnikovo pot od njegovega doma skozi Ljubljano in še dlje," sklene zapis na svojem blogu Mojca Škrinjar.

Boris Cipot