OD AFERE STOŽICE DO AFERE AdInsure TRIGLAV! Katere funkcije sta zasedala Barbara Nose in Mitja Selan za akcije #mehanizma???

V letošnjem letu smo se v raziskovalnem spletnem mediju #Prava posvetili poslom Zavarovalnice Triglav. Zgodbo, ki so jo pričeli nekateri drugi slovenski mediji smo jo korak za korakom sestavili v smiselno celoto.

Tako smo v prvem delu Ali je čas za odhod Slaparja? 63 aneksov, milijonski posli in popoln zlom korporativnega upravljanja v Zavarovalnici Triglav! predstavili dolgoletno domnevno sporno poslovanje Triglava na področju poslov informacijske tehnologije. V glavni vlogi se je znašlo podjetje Adacta. V dlje časa delujočem poslovnem odnosu je bilo podpisanih kar 63 aneksov!

V drugem delu II. DEL: ALI JE uprava Zavarovalnica Triglav porabila skoraj 50 MILIJONOV EVROV za sporna projekta IT-Build in ADInsure!??? smo razkrili, da so uprave Zavarovalnice Triglav, ki jo od leta 2013 vodi Andrej Slapar, zapravile že 50 milijonov evrov! Večino vašega, davkoplačevalskega, saj sta največja lastnika ZPIZ in SDH, ki imata tudi večinski delež v paradržavni Zavarovalnici.

V tretjem delu Ali je RAZKRITJE ŠOKATNIH POSLOV ZAVAROVALNICE TRIGLAV PREPREČILA BARBARA NOSE? ENO NAJBOLJ SKRITIH IMEN GOSPODARSKE SCENE??? smo razkrili vlogo Barbaro Nose, ena najbolj vplivnih revizork v naši državi. Med drugim smo v članku zapisali, da če le pogledate na seznam njenih referenc hitro ugotovite, da gre za večno deklico, koristno za vse.

Tako za omrežje grobarjev dela slovenskega pomorstva izvirajoč iz poslovnega sistema Splošne plovbe Portorož- Komandosi in poslovnega omrežja nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave Luke Koper Bruna Koreliča, sedaj preoblečen v zavarovalniški bančni SAVA BOYS lobi v režiji bližnjih akterjev blizu kroga predsednika SID banke Boruta Jamnika.

V četrtem delu TRIGLAV IN SPORNIH 40 MILIJONOV ZA PROGAM ADINSURE PODJETJA ADACTA? ZAKAJ JE SLAPAR RABIL POLJAKE SOLLERS CONSULTING VARŠAVA? smo razkrili vlogo mednarodnega podjetja za informacijsko tehnologijo v zavarovalništvu s sedežem v Varšavi. Kot vam razkrivamo je bilo prav to mednarodno podjetje ključno, da so Adacto in njen program AdInsure izbrali za izvajalca. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj Sollers Consulting ni raje Triglavu ponudil svoja dva produkta, ki sta v svetu globalnega zavarovalništva veliko bolj mednarodno uveljavljena kot Adinsure podjetja Adacta.

Zato ob vsem tem lahko zaključimo, da je v zgodbo o 50 MILIJONIH EVROV DENARJA, ki so poniknili v teh poslih ključni nedotakljivi akterji slovenske elite varovan hrbet tako doma kot v tujini. Potem pa se slovenska javnost čudi, ko mediji razkrivamo sumljive zgodbe o MILIJONSKIH, DESET MILIJONSKIH, STO MILIJONSKIH POSLIH slovenskih paradržavnih in državnih družb.

Zdaj pa vam razkrivamo povezanost oseb Barbara Nose, o kateri smo že pisali v preteklosti in Mitja Selana, dolgoletnega vodje v Triglavu za področje nepremičnin. Kot boste prebrali v našem članku imata Mitja Selan in Barbara Nose zanimivo skupno zgodovino. Še ena oseba, ki odlično izkorišča možnost, da lahko aktivno deluje v paradržavnem sistemu, kjer se počutijo nedotakljivo za našo kraljico postopkov-tožilstvo.

Prav Mitja Selan je bil v preteklosti ena ključnih oseb glede odgovornosti za sodelovanje s podjetjem Adacta na področju poslov informacijske tehnologije in varnosti v Zavarovalnici Triglav.

Eden izmed spornih dokumentov med Triglavom in Adacto, ki ga je razkrila revizija že v preteklosti. (Foto: Prava.si)

Barbara Nose in Mitja Selan: od Nadzornega odbora MOL v času projekta Stožice do ključnih nadzornih in vodstvenih funkcij v skupini Triglav

Zgodba Barbare Nose in Mitje Selana je zanimiva predvsem zaradi časovnega zaporedja njunih funkcij in hkratnih poslovnih povezav. Oba sta se leta 2007 znašla v istem občinskem nadzornem organu, pozneje pa v pomembnih vlogah znotraj ali ob Zavarovalnici Triglav – v času, ko je imela družba že dolgoletni poslovni odnos z Adacto.

Mestni svet MOL ju je 29. januarja 2007 imenoval v Nadzorni odbor Mestne občine Ljubljana. V tem organu sta delovala v obdobju, ko je MOL pripravljala in izvajala projekt Stožice.

Računsko sodišče je pri reviziji poslovanja MOL za leti 2007 in 2008 ugotovilo 18,3 milijona evrov nepravilnosti, od tega 12,5 milijona pri nakupih zemljišč. Med pomembnimi področji revizije je bilo tudi javno-zasebno partnerstvo za Stožice; revizijsko mnenje je bilo s pridržkom. Prvotna pogodbena vrednost javnega dela projekta je znašala 81 milijonov evrov brez DDV, končna pa 122.057.530 evrov brez DDV – povečanje za 41.057.530 evrov oziroma 50,7 odstotka.

Pri tem je treba posebej omeniti še položaj podizvajalcev. V času propadanja GREP in njegovih poslovnih partnerjev so mediji poročali o velikih neporavnanih obveznostih do podizvajalcev. Marca 2010 je umrl Ivan Selinšek, lastnik podjetja Varkos Selinšek. O njegovem primeru so mediji poročali v kontekstu hudih likvidnostnih težav gradbenih podjetij, povezanih s posli v Stožicah. Pri tem ni mogoče brez dodatnih dokazov trditi, da je bil njegov samomor neposredna posledica dolgov GREP; mogoče pa je dokumentirati, da so bile finančne težave podizvajalcev v tistem obdobju javno znane in resne.

Iz razpoložljivih dokumentov tudi ni mogoče izpeljati osebne odgovornosti Nose ali Selana za posamezno nepravilnost. Dokumentirano pa je, da sta bila člana občinskega nadzornega organa v času, ko je MOL sprejemala in izvajala ključne sporen odločitve glede projekta.

Prikaz funkcij, ki sta jih v preteklosti zasedala Barba Nose in Mitja Selan. (Foto: Slika je bila ustvarjena s pomočjo umetne inteligence)

Mitja Selan: od Jankovićevega Mercatorja prek Merkurja in Merfina do Triglava

Za razumevanje Selanove poznejše kariere je treba začeti pri Mercatorju. Uradna letna poročila Mercatorja za leti 2004 in 2005 ga navajata kot direktorja računovodstva Poslovnega sistema Mercator – v času, ko je bil predsednik uprave Zoran Janković.

Medijski zapisi iz leta 2013 ga izrecno opisujejo kot nekdanjega vodjo računovodstva Mercatorja pod Jankovićem; po Jankovićevem odhodu je postal prvi finančnik Merkurja.

V Merkurju je Selan deloval kot izvršni direktor področja računovodstva. Leta 2007 je bil eden od 65 vodilnih delavcev, ki so ustanovili družbo Merfin, prek katere je potekal menedžerski prevzem Merkurja. Vanjo je vložil 50.000 evrov. Po podatkih Financ je imel Merfin 37,11 odstotka Merkurja, celoten prevzemni konzorcij pa 78,5 odstotka. Selanova vloga torej ni bila zgolj računovodska – bil je del managersko-lastniške strukture, ki je postala ključni lastnik Merkurja.

Povezava se je nadaljevala tudi leta 2010: Finance so poročale, da je bil Selan skupaj z Binetom Kordežem zastopnik družbe M Naložbe, ki jo je ustanovil Merfin in je bila povezana z načrti prestrukturiranja oziroma prodaje dela Merkurjevega sistema. Ko je Merfin končal v stečaju, je Dnevnik marca 2012 med nekdanjimi Merkurjevimi menedžerji, ki so prijavili terjatve, navedel tudi nekdanjega direktorja računovodstva Mitjo Selana.

Foto: Prava.si

Dokumentirana pot:

Poslovna pot Mitjo Selana bi lahko na kratko opisali takole:

Mercator (direktor računovodstva v času Jankovića) → Merkur (izvršni direktor računovodstva) → Merfin (eden od 65 vodilnih in vlagatelj) → M Naložbe (zastopnik) → stečaj Merfina → Slovenijales → Triglav nepremičnine → strateška nabava Zavarovalnice Triglav.

Leta 2012 je bil imenovan v vodstvo Triglavovih nepremičninskih družb (Uradni list dokumentira funkcijo direktorja Triglav nepremičnin). Pozneje je prevzel področje strateške nabave Zavarovalnice Triglav; publikacija Združenja nabavnikov Slovenije ga leta 2020 izrecno predstavlja kot direktorja nabave, ki je predstavil delovanje strateške nabave družbe.

Barbara Nose: od Nadzornega odbora MOL do revizijskega nadzora Triglava

Po članstvu v Nadzornem odboru MOL je Barbara Nose postala povezana z nadzornimi strukturami Zavarovalnice Triglav. Letno poročilo Triglava za leto 2015 jo navaja kot zunanjo neodvisno strokovnjakinjo v Revizijski komisiji Nadzornega sveta – v času, ko je bil odnos Triglava z Adacto že dolgoletna poslovna zgodba.

Dnevnik je že septembra 2009 poročal o reviziji milijonskih poslov Triglava z Adacto in Simtom ter o projektu IT-Build, ki se je začel leta 2006. Po poročanju časnika je večino razvojnega dela opravila Adacta, pri izbiri izvajalca pa so se pojavili tudi pomisleki glede referenc.

Leta 2024 je bila imenovana v Nadzorni svet Triglava. Od julija 2024 je predsednica Revizijske komisije ter članica Strateške komisije in Komisije za tveganja (to potrjujeta letno poročilo Triglava in aktualna spletna stran družbe). Revizijska komisija ima v pristojnosti notranje kontrole, notranjo revizijo in finančno poročanje.

Skupna točka: Triglav in Adacta

Obe poti se srečata pri Triglavu, a na različnih točkah. Barbara Nose je povezana z revizijskim in nadzornim delom, Mitja Selan z vodstvom nepremičninskega segmenta in pozneje strateške nabave.

Adacta je bila s Triglavom povezana že od projekta IT-Build (2006); o poslovnem odnosu je bilo javno poročano že leta 2009. V naslednjih letih se je razvila zgodba AdInsure in AdInsure 3.0, ob kateri so bili v javnosti objavljeni tudi podatki o notranjih revizijah in opozorilih glede poslovanja z Adacto. Pri poznejših ugotovitvah je treba razlikovati med javno objavljenimi navedbami in primarnimi internimi dokumenti.

Ključna preverljiva dejstva

Nose in Selan sta bila člana NO MOL v ključnem obdobju projekta Stožice. Selan je bil v Merkurju visoki finančni menedžer in del managersko-lastniške strukture Merfina. Selan je nato zasedel pomembne funkcije v Triglavu, vključno s strateško nabavo, ki je bila odgovorna za nabavo IS AdInsure 3.0 .

Nose je po NO MOL postala del Triglavovega revizijskega in pozneje nadzornega sistema. Triglav je imel z Adacto poslovni odnos že od leta 2006; o vprašanjih glede tega odnosa je bilo javno poročano že leta 2009.Pozneje je AdInsure postala pomemben del Triglavove informacijske infrastrukture.

Andrej Slapar, dolgoletni predsednik uprave Zavarovalnice Triglav od leta 2013. (Foto: Posnetek zaslona.- Zavarovalnica Triglav)

Zakaj je ta časovnica pomembna

Posamezni dogodki so bili v javnosti večinoma obravnavani ločeno: Stožice, Merkur in Merfin, Triglavove nepremičnine, strateška nabava, Adacta, IT-Build in AdInsure. Ko jih postavimo v eno časovno zaporedje, dobimo skupen kadrovski in upravljavski kontekst.

Barbara Nose in Mitja Selan sta se leta 2007 pojavila v istem nadzornem organu MOL. Selan je bil takrat hkrati del vrha Merkurjeve finančno-računovodske strukture in Merfina. Oba sta se pozneje znašla v pomembnih funkcijah znotraj oziroma ob Zavarovalnici Triglav.

Pri Selanu je posebej pomembna pot iz Merkurjeve managersko-lastniške strukture v Triglavovo nepremičninsko in nato nabavno funkcijo. Pri Nose prehod iz občinskega nadzora v revizijski nadzor Triglava.

Zgodbo je zato mogoče opisati kot dokumentirano časovnico prehajanja posameznikov med nadzornimi funkcijami MOL, velikimi slovenskimi gospodarskimi sistemi in ključnimi funkcijami v skupini Triglav.

To samo po sebi ni dokaz nezakonitosti. Je pa preverljivo dejstvo, ki projektom Stožice, Merkur–Merfin in poznejšim Triglavovim poslovnim ter upravljavskim zgodbam daje skupen kadrovski kontekst.

Luka Perš