Marko Pogorevc-tranzicijski težkokategornik, ki korak za korakom uničuje sedanjo vlado!
Marko Pogorevc velja za enega najbolj vplivnih igralcev tranzicijskega omrežja. Sedaj preko Ljudmile Novak korak za korakom Novo Slovenijo približuje Socialnim demokratom. Kaj bo storil predsednik Nove Slovenije Matej Tonin?
prava .
Prava

Sobota, 9. Oktober 2021 ob 18:58

Odpri galerijo

Marko Pogorevc. (Foto: Posnetek zaslona- Demokracija)

Marko Pogorevc velja za enega najbolj vplivnih igralcev tranzcijskega omrežja. Sedaj je spet odlično izkoristil dano politično situacijo in preko naivne Nove Slovenije in njihovega generalnega sekretarja stranke Roberta Ilca veselo nastavlja sebi zveste kadre (nekdanja generalna sekretarka v Drnovškovi vladi Nevenka Črešnar Pergar) v različna državna podjetja in institucije. Z evropsko poslanko in nekdanjo predsednico stranke Ljudmile Novak korak za korakom zbližuje morebitna bodoča "politična zaljubljenca" NSi in Socialne demokrate, ponosne naslednike Komunistične partije Slovenije. To se je opazilo večkrat, ko sta v oddaji 24ur zvečer skupaj nastopila oba prvaka obeh strank, Matej Tonin in Tanja Fajon. Sedanji obrambni minister v trenutni vladi pa je tudi povedal, da je stranka Nsi pripravljena iti na volitve po koncu predsedovanja Svetu Evropske Unije in potrjenima proračunoma v Državnem zboru.

Revija Demokracija je objavila članek z naslovom Marko Pogorevc: Stric iz ozadja. V preteklosti je avtor tega članka vlogo Marka Pogorevca že opisal v članku Ali bo tranzicijski rak uničil sedanjo vlado.

Slovenska javnost se ga še spominja kot generalnega direktorja slovenske policije. Od zapustitve mesta generalnega direktorja se je prvo zaposlil v letu 2004 na Mobitel. Kot pišejo v Demokraciji, je Pogorevc kljub obljubam, da bo takratnega direktorja Mobitela Antona Majzlja rešil pred razrešitvijo. To se ni zgodilo, ker je bi bil Majzelj soočen s obtožbami s strani Pogorevca v aferi s podjetjem Bados Consultingom.

Pogorevc je na Mobitelu in kasneje na Telekomu bil vse od leta 2004 pa do letos svetovalec uprave za varnost in nadzor. S to pozicijo pa je lahko z lahkoto prišel do ključnih informacij, s katerimi je operiral v ozadju in postajal vedno bolj pomemben igralec tranzicijskega omrežja.

V Demokraciji še navajajo, da se ga je prijel sloves dobro obveščenega in koristnega, da zna pridobiti ključne informacije na policiji in tožilstvu, predvsem na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), in vplivati na postopke. S položaja pri Telekomu je odšel letos junija in se upokojil, star vsega 57 let.

				Marko Pogorevc svojo politično v sedanji vladi usmerja preko generalnega sekretarja stranke Nsi Roberta Ilca. Na sliki Pogorevc  skupaj s lastnikom Rika Janezom Škrabcem. ( Foto: Facebook)			Marko Pogorevc svojo politično moč v sedanji vladi usmerja preko generalnega sekretarja stranke Nsi Roberta Ilca. Na sliki Pogorevc skupaj s lastnikom Rika Janezom Škrabcem. ( Foto: Facebook)

Pogorevc skrbi, da preko Nove Slovenije do donosnih gradbenih poslov prihajata Stojan Petrič in Janez Škrabec

Pogorevc pa je po pisanju zgoraj omenjenega medija dobil zelo lepo odpravnino po zaslugi varovanke Damira Črnčeca, nekdanje članice uprave Telekoma Vide Žurga. Je pa uspelo Pogorevcu spet podtakniti še en kader Novi Sloveniji, ko se jim je po zaslugi Pogorevca pridružil Tomaž Jontes. Enako je na DARS spravil Tineta Svoljšaka.

Ključna gospodarska igralca Pogorevca sta dolgoletni direktor podjetja Riko Janez Škrabec in Stojan Petrič, ki obvladuje lastniško hobotnico idrijskega Kolektorja. Oba sta v zadnjem desetletju postala osrednja gradbinca v Sloveniji, saj skoraj noben večji državni posel ne gre brez Petriča in Škrabca. Dolgoletna vplivna tranzicijska igralca pa sta v času sedanje vlade našla zatočišče prav pri Novi Sloveniji. Naj vas nič ne čudi, če v časniku Delo vidite prijazne novice do Nove Slovenije, infrastrukturni minister dr. Jernej Vrtovec pa je gradnjo drugega tira zaupal Petričevemu Kolektorju. Že dlje časa pa je tudi znana močna povezanost med Ljudmilo Novak in Janezem Škrabcem.

Solastnik Rika pa v zadnjem desetletju služi na desetine milijonov evrov v Lukašenkovi Belorusiji. Poleg Škrabca in Petriča je Pogorevc je oz. bil v zelo dobrih odnostih z odvetnikom Stojanom Zdolškom, predsednikom uprave Zavarovalnice Triglav Andrejem Slaparjem (le ta je med drugim zaposlil Pogorevčevega sina), nekdanjim dolgoletnim predsednikom uprave Gorenja Franjo Bobinacom in z nekdanjim predsednikom uprave Telekoma Rudolfom Skobetom.


				Marko Pogorevc je za Boruta Jamnika dejal, da bi bil odličen predsednik vlade. (Foto: Posnetek zaslona- Twitter)			Marko Pogorevc je za Boruta Jamnika dejal, da bi bil odličen predsednik vlade. (Foto: Posnetek zaslona- Twitter)

Marko Pogorevcu velja za ključnega igralca in enega najbolj vplivnih igralcev tranzicijskega omrežja v Sloveniji. Je Pogorevc resnično vzel osebni računalnik umrlega župnika Jožeta Černeta? 

Še posebej je potrebno izpostaviti Boruta Jamnika. V Demokraciji pišejo, da je Jamnik kader Gregorja Golobiča, sam Pogorevc pa je za Jamnika večkrat dejal, da bi moral sedanji predsednik uprave Modre zavarovalnice postati predsednik vlade.

Golobič in Pogorevc veljata za dva obraza istega tranzicijskega omrežja. Če Golobič pripada trdemu jedru političnih in gospodarskih posameznikov še iz nekdanjega režima, je Pogorevc zelo povezan s vplivnimi predstavniki RKC, predvsem vatikanskim kardinalom Francom Rodetom.

V članku  izpostavi zanimiv zapis iz časnika Finance v letu 2011. Le ti so navajali, da je v času skrivnostne smrti ljubljanskega župnika Jožeta Černeta bil prav Pogorevc prvi v njegovi pisarni v fari sv. Petra in je po pričevanju tamkašnjih prebivalcev vzel pokojnikov računalnik. Pokojni župnik naj bi se po pisanju tednika Demokracija in govoricah, ki so krožile naokrog, bil tudi član ljubljanskega homoseksualnega kluba,  zapletel še s trgovini z mamili. Umrli župnik naj ne bi  umrl nenaravne smrti. Enako se že dlje časa govori, da je tudi Pogorevc vpliven član LGBT lobija v Slovenije, enega finančno najmočnejših igralcev v Sloveniji. 

				Marko Pogorevc skupaj z Gregorjem Golobičem obvladujeta ključne osebe slovenskega tranzicijskega omrežja. (Foto: Posnetek zaslona- Twitter)

Marko Pogorevc skupaj z Gregorjem Golobičem obvladujeta ključne osebe slovenskega tranzicijskega omrežja. (Foto: Posnetek zaslona- Twitter)

Z donosnimi svetovalnami pogodbami prišel do luksuznih nepremičnin

Marko Pogorevc pa se je poleg svoje nekdanje dolgoletne službe na Telekomu podal tudi v svet samostojnih podjetnikov. Je lastnik podjetja Atlantik Group d.o.o. in Fronteks d.o.o. Z družbo Atlantik Group je v letih 2019 imel 870.792,86 evrov realizacije in čisti dobiček v višini 187.808,86 evrov.

V letu 2020 pa je imel 1.133.491,25 evrov prometa in čisti dobiček v višini 249.450,99 evrov. Kot pišejo v Demokraciji, je od ustanovitve podjetja v letu 2011 do 2020 čisti dobiček povečal za več kot 300 odstotkov! Leta 2011 je imelo čistega dobička osrednje Pogorevčevo podjetje le 74.747 evrov. 

Dobro leto kasneje, v letu 2012 je podjetje Atlantik Group ustanovilo še podjetja Fronteks d.o.o. Tako je v letu 2019 operiral v tem podjetju z 1.184.075,88 evrov in s čistim dobičkom v višini 168.601,72 evrov. V letu 2020 je imelo podjetje 1.515.607,99 evrov sredstev in čisti dobiček v višini 282.697,13 evrov.

Obe svoji svetovalni podjetji pa je Pogorevc izkoristil za nakup nepremičnin. V Demokraciji so glede njegovih nepremičnin zapisali sledeče:

A to je bil le začetek. Podatki kažejo, da so na elitni lokaciji v Izoli, na Tomažičevi 4A v Izoli, registrirani luksuzni apartmaji in stanovanja, lastnikov pa je več. Iz zemljiške knjige je razvidno, da so lastniki predvsem različna podjetja, nekatera tudi enoosebna. Eno stanovanje v na tem naslovu, v stavbi 2188, k. o. 2626 Izola, je v lasti podjetja Atlantik Group, to pa je v lasti Marka Pogorevca. 

Iz istih poslovnih baz, povezanih z e-zemljiško knjigo, je razvidno, da je Pogorevc prek svojih podjetij lastnik nepremičnin tudi na Ulici Milana Majcna 18 v Ljubljani (konkretno v stavbi 1939, k. o. 1740 Spodnja Šiška). Stanovanje na tem naslovu je veliko 206 kvadratnih metrov in v evidencah Geodetske upra-ve RS ocenjeno na 414.497 evrov.

Isti medij tudi navaja, da je hotel Pogorevc v preteklosti prodati stanovanje na Ulica Milana Majcna za 580 tisoč evrov, a po uradnih podatkih mu tega še ni uspelo. Svoje poslovne partnerje pa zelo rad sprejema prav v svojem stanovanju v Izoli.

Se je pa zapletel tudi v manjšo afero zaradi nakupa stanovanja ob parku Tivoli. Stanovanje v treh etažah je leta 2006 za 355 tisoč evrov kupil od Vegrada. Leta 2009 mu je razvpita Hilda Tovšak zaradi napak pri gradnji stanovanja priznala popust v višini 127 tisoč evrov. Vendar je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Grill vložila proti Pogorevcu odškodninsko tožbo. Spor se je zgladil leta 2015, ko je Pogorevc vrnil del denarja.

				Preko Ljudmile Novak Pogorevc skrbi, da sedanjega predsednika stranke NSi Mateja Tonina korak za korakom približuje Socialnim demokratom Tanje Fajon. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)			Preko Ljudmile Novak Pogorevc skrbi, da sedanjega predsednika stranke NSi Mateja Tonina korak za korakom približuje Socialnim demokratom Tanje Fajon. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)

Ali bo Marko Pogorevcu uspelo preko Nove Slovenije spodnesti sedanjo vlado in jo pripeljati v levičarski četvorček KUL?

Ob koncu še zapišemo, da se že nekaj časa opaža močan vpliv Pogorevca na Novo Slovenijo, v kateri, kot vse kaže, že imajo načrt kako po sledečih parlamentarnih volitvah. Tranzicijska levica se zelo dobro zaveda, da v morebitni levi KUL vladi bodo imeli največ težavo s stranko Levica. Le ti so sposobni hitro zapustiti vlado in spet igrati vlogo nadkoalicijske stranke.

A vse kaže je tranzicijsko omrežje poskrbelo, da kot prvi rezervni igralec za vstop v levo vlado čaka prav Nova Slovenija, v sedanji vladi najbolj prestreljena z nekaterimi spornimi tranzicijskimi kadri.

Prav Marko Pogorevc, večni "deček", igra eno izmed najbolj pomembnih vlog. Vse to le za svojo lastno finančno korist.

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. May 2023 at 10:35

7874 ogledov

Komentar Alojza Kavaša: Kot izobčenci v novi red
Objavljamo kolumno Alojza Kavaša z naslovom Kot izobčenci v novi red. Avtor je kolumno napisal devetega marca 1990 za lokalni časopis Vestnik. Kolumno si takratni vodilni uredniki na Vestniku niso upali objaviti. Po dolgih triintridesetih letih bo sedaj besedilo predstavljeno v javnosti. Alojz Kavaš je eden vodilnih delavcev v Prekmurju na področju eko-socialnega podjetništva. Sedaj je direktor Zavoda Kocljevina- zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Kocljevina je kmetija na obrobju vasi Prosenjakovci tik pred mejo z republiko Madžarsko.Kolumna Alojza Kavaša z naslovom Kot izobčenci v novi red, napisana 9.3.1990:Besedilo uredil Luka Perš

Fri, 3. Mar 2023 at 17:15

10604 ogledov

Intervju: Generalni direktor MIK Celje Franci Pliberšek
MIK Celje je eno najuspešnejših podjetij za proizvodnjo stavbnega pohištva in zasteklitve objektov pri nas. Z novim projektom, ki bo eden največjih v Evropi za izboljšanje kakovosti zraka in bivanja, pa predstavljajo še Razvojni center MIK, Inštitut dr. Petra Novaka in podjetje prezračevalnih naprav MIKrovent. Generalni direktor podjetja MIK Franci Pliberšek nam je zaupal več o projektu, izboljšanju gospodarstva in izkušnji, ki ga je zaznamovala in spremenila.1. Predstavljate enega največjih projektov za izboljšanje kakovosti zraka in bivanja v Evropi, v vrednosti 21 milijonov evrov. Zakaj ste se odločili za to?Franci Pliberšek: Poseben pomen dajemo kakovosti bivanja ljudi, zato želimo v tej smeri delovati še naprej. Na terenu so se srečevali s številnimi »bolnimi« hišami, ki niso imele ustreznega prezračevanja. Zato smo razvili idejo o prezračevalnih sistemih na okenskih razširitvah MIKrovent, ki je pozneje postala cela družina MIKrovent izdelkov, tako za na okna, kot na steno in nenazadnje tudi za večje objekte. Ker želimo ideje ves čas nadgrajevati in ljudem pomagati z novimi izumi, smo se odločili za ustanovitev Razvojnega centra MIK in Inštituta dr. Petra Novaka. Ravno v slednjem bo edinstvena testna komora s simulacijo različnih klimatskih pogojev, v kateri bomo testirali MIKrovent prezračevalne sisteme in elemente stavbnega pohištva, ki jih proizvajamo. Želimo namreč razviti in proizvajati najbolj napredne, izolativne in energijsko učinkovite elemente stavbnega pohištva in lokalnega prezračevanja. Eden izmed glavnih stebrov inštituta pa bo tudi ozaveščanje o kakovosti bivanja, predvsem zraka, vode in kakovostne hrane ter mentalnega zdravja.2. V MIK Celje že proizvajate PVC okna, ALU in leseno stavbno pohištvo, prezračevalne fasade, vhodna in požarna vrata ter prezračevalne sisteme. Imate več kot 170 zaposlenih strokovnjakov na področju razvoja, proizvodnje, vgradbe stavbnega pohištva in prezračevanja, 100 pogodbenih zunanjih sodelavcev, z odprtjem razvojnega centra in inštituta pa bo še 100 novih?Franci Pliberšek: Tako je, z odprtjem bomo omogočili tudi 100 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Zaposleni bodo skupaj z MIK-ovo ekipo in deležniki del ekosistema, ki bo Inštitutu dr. Petra Novaka vdahnil življenje in mu s tem dodal tisto res pravo vrednost. Nova delovna mesta bodo dala velik doprinos za razvoj občine in podeželja. Vsi skupaj s sodelavci živimo in ustvarjamo MIK-ov duh in vedno smo veseli, ko lahko medse sprejmemo nova znanja in izkušnje.Sodobno opremljeni prostori bodo omogočili okolje tako za mlade in start upe kot tudi za uveljavljene razvojne kadre, ki bodo sledili skupnemu poslanstvu po kakovosti bivanja. (Foto: MIK Celje)3. Kaj vse bo v Razvojnem centru MIK?Franci Pliberšek: Razvojni center bo primarno razdeljen na dva dela, razvoj in proizvodnjo, poleg razvoja prezračevalnih naprav pa bo obsegal tudi razvojni inkubator in razvojne delavnice. Sodobna avtomatizirana in robotizirana proizvodnja bo omogočala hitro in visoko lansiranje izdelkov po vsej Evropi. Želimo zagotoviti tudi prostor za mlada podjetja, start-upe in strokovnjake in jim pomagati pri realizaciji njihovih idej. Ena najbolj energetsko varčnih stavb z lastno sončno elektrarno in prezračevalnimi napravami bo zaposlenim nudila prijazno delovno okolje z odličnimi pogoji za delo. S projektom bomo povečali tudi energetsko samooskrbnost Slovenije.4. Zelo lepo je slišati, zagovarjate, kako pomembno je, da imamo veliko idej, sploh mladi, vendar pogosto ne pride do realizacije. Vi jim želite omogočiti možnost za razvoj in napredek.Franci Pliberšek: Žal se zaradi številnih izzivov zgodi, da mnogo vrhunskih idej ostane zgolj na papirju. Zato sem se odločil, da bo inštitut dal prostor mladim in inovativnim posameznikom z dobrimi idejami, ki jim manjka le kanček do realizacije. Omogočili jim bomo prostor in mentorje iz številnih sfer. Tako znanstvenih kot tudi podjetniških ter izkušenih podjetnikov kluba SBC. Verjamem, da bomo s tem dobili najboljše, kar danes obstaja, ne samo za kakovost zraka temveč tudi druga področja. Mentoriranje in pomoč mladim je tisto, kar napolni mojo dušo in mi da nov zagon. Delujem po načelu, da moramo vračati okolju, v katerem ustvarjamo.Generalni direktor MIK Celje Franci Pliberšek. (Foto: MIK Celje)5. Ste podjetnik, vizionar, v stiku pa ste tudi s svojo duhovno platjo. Med drugim ste prehodili Santiago de Camino, zelo znano špansko romarsko pot. Bi lahko rekli, da vas je to spremenilo?Franci Pliberšek: Izpolnila se mi je želja, da bi prehodil North Camino. 33 dni sem bil v tišini, brez telefona, interneta, radia, televizije in domačih. V 32 dneh sem prehodil več kot 1.000 kilometrov in lahko rečem, da je Camino življenjska pot samega s seboj. Za utrjevanje notranjega miru, sreče in ljubezni. Prehojeni kilometri so me utrdili in naredili še srečnejšega, bolj zdravega in polnega energije za nove izzive. Mislim, da te vsak takšen podvig spremeni. Pri meni so zmagali ljubezen, sreča, mir, in če te takšna izkušnja ne spremeni, je nisi naredil prav.Luka Perš

Thu, 2. Mar 2023 at 17:53

7962 ogledov

Intervju: Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet in Omrežje
Večina uporabnikov fiksnega in mobilnega interneta misli, da je nemoteno delovanje samoumevno tudi takrat, ko pride do redukcij električne energije. Vendar temu ni tako. »Električno omrežje predstavlja kritično infrastrukturo za gospodarstvo in gospodinjstva,« poudarja direktor podjetij Softnet in Omrežje Andrej Boštjančič. Z njim smo spregovorili o aktualni energetski krizi, uspešni spletni televiziji in širitvi na druge kontinente.1. Kako se lahko izognemo temu, da v primeru izpadov elektrike ostanemo brez interneta?Andrej Boštjančič: Mi smo se na to pripravili že vnaprej, saj se dobro zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do naših naročnikov. Še pred morebitnimi motnjami smo vzpostavili dodatno napajanje, ki bo omogočilo, da bodo sistemi mobilne telefonije, internetne povezave in televizijskih programov delovali nemoteno. Mora pa vsak operater za to poskrbeti sam.2. Elektrika ni povezana samo z neposrednim napajanjem, ampak vpliva tudi na delovanje optičnih kablov, oddajnikov in baznih postaj. Se lahko težave pojavijo pri daljših izpadih?Andrej Boštjančič: Internetno omrežje mora z elektriko zagotavljati stabilnost za nemoteno delovanje pametne proizvodnje, pametnih naprav, mobilne telefonije, strežnikov in ostalega. V primeru kratkotrajnih redukcij (do ene ure), ne bi bilo kakih velikih težav, saj imajo vsi ponudniki t. i. UPS naprave. Pri daljših izpadih pa se lahko baterije v le-teh izpraznijo. Edina rešitev je namestitev dizelskega električnega agregata, ki ga ni mogoče povsod namestiti. Operaterji tako poskrbimo za tako napajanje na ključnih vozliščih. Vsekakor pa so problematične manjše točke in bazne postaje mobilnih operaterjev.Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet. (Foto: Barbara Reya)3. Posebnost pa je tudi spletna televizija Predvajaj.si, kjer ste kot prvi imeli vključene vse športne programe.Andrej Boštjančič: Tako je, uporabnikom smo želeli omogočiti, da kjerkoli brezskrbno uživajo v svoji najljubši oddaji ali športni tekmi. V ponudbo smo tako vključili več kot 100 televizijskih programov, 94 radijskih postaj in bili edini, ki smo v shemi imeli tudi vse športne postaje. Poleg tega smo uporabnikom omogočali 7-dnevni časovni zamik in ogled v vseh državah Evropske unije. Priljubljenost Predvajaj.si pa je narasla tudi zato, ker si je paket posameznik lahko prilagodil po svoje.4. V času epidemije ste veliko potovali, lani ste na primer obiskali tudi Singapur, Vietnam in Filipine. Kako bi primerjali poslovanje v Aziji in Evropi?Andrej Boštjančič: Vzhodnoazijske države so imele v času epidemije veliko bolj strog režim, kot mi v Evropi. Poslovanje na Kitajskem se je po popolnem tri mesečnem zaprtju toliko spremenilo, da je hkrati v pisarni lahko samo 50 % zaposlenih. Tovrstno poslovanje seveda predstavlja svojevrsten izziv. Prav tako je otežena podpora njihovih podjetjem, kljub temu, da so njihovi zaposleni odzivni in prilagodljivi. S hudim pomanjkanjem kadra se soočamo v Evropi, predvsem v deficitarnih poklicih. Podobno velja tudi za azijske države, čeprav je glede kadra situacija pri njih za odtenek boljša.5. Prisotni ste v 16 državah po vsem svetu, predlani pa ste beležili tudi 25-letnico delovanja. Ob tem ste predstavili načrte za širitev, začeli ste delovati tudi v Afriki.Andrej Boštjančič: Tako je, po širitvi v Azijo smo se odločili, da največji potencial za širitev predstavlja afriški kontinent. V Afriki opažamo izredno hitro digitalizacijo družbe, od mobilnega plačevanja do ostalih spletnih storitev. Poleg tega se veliko podjetij, ki so v večji meri že naše stranke, širi ravno tja. Tako se zdaj širimo v posamezne države Azije in Afrike.6. Ste tudi direktor Omrežja, ki nudi storitve fizičnim uporabnikom. Trenutno ste prisotni na območju Ajdovščine, Trzina, Komende, Ljubljane in Krškega. Kako svetujete ljudem, ki v poplavi ponudb ne vedo, kako izbrati pravo?Andrej Boštjančič: Pogosto se srečujemo s tem vprašanjem, saj se pogosto zgodi, da so stroški telekomunikacijskih storitev na začetku nizki, že po prvem mesecu ali dveh pa pridejo nepričakovani stroški iz drobnega tiska. Zato se pri pripravi paketov prilagajamo željam potrošnika. Večina si najbolj želi televizije s širokim naborom TV programov, zanesljivim internetom in mobilno telefonijo, ki je skladna z njihovo dejansko porabo. Sicer pa uporabnikom svetujemo, da se pri izbiri paketa vprašajo o prioritetah – jim je bolj pomemben širok izbor TV programov ali velika količina mobilnih podatkov. Če bodo pogledali mesečno statistiko obdobja dveh let, bodo dobili realno sliko stroškov in se posledično lažje odločili za paket, ki jim najbolj ustreza.Luka Perš

Sun, 16. Oct 2022 at 11:50

5397 ogledov

INTERVJU: "Zadnji večji primer, ki smo ga preiskali letos, je bil z milijonsko izgubo podjetja zaradi notranjih tatvin."
Si želite v svojem podjetju lažje in hitreje odkrivati uhajanje informacij in preprečiti, da bi vaše poslovne skrivnosti romale nepooblaščenim osebam? Koristne nasvete in primere dobre prakse uspešnega odkrivanja storilcev je z nami delila direktorica Detektivske varnostne agencije Bernarda Škrabar Damjanović, ki se osredotoča na finančne preiskave, korporativno varnost in digitalne preiskave. Zaupala nam je tudi, kako lahko podjetja povečajo korporativno varnost ter bolje varujejo zaupne podatke. Na naša vprašanja je odgovorila zasebna detektivka Bernarda Škrabar Damnjanović, lastnica Detektivske varnostne agencije. 1. Kot priznana slovenska detektivka se pri svojem delu srečujete z različnimi primeri varovanja in odtekanja podatkov. Na kaj se trenutno najbolj osredotočate? Bernarda Škrabar Damnjanović: V Detektivsko varnostni agenciji se osredotočamo na korporativno varnost in korporativno inteligenco. Opravljamo penetracijske teste, tako informacijskih kot tudi klasičnih varnostnih sistemov podjetij. Poenostavljeno povedano to pomeni, da nas uprava podjetja pooblasti, da skušamo vdreti v njihove sisteme, prav tako poskušamo fizično odnesti informacije, dokumente, proizvode itd. Post festum v podjetju pomagamo vzpostaviti ustrezne varnostne mehanizme, da do tovrstnih primerov v praksi ne more priti. 2. Zadnje čase se veliko govori tudi o porastu spletnih goljufij, finančnih prevarah, sovražnega govora ipd. V kolikšni meri se v vaši detektivski agenciji ukvarjate s tem? Bernarda Škrabar Damnjanović: Res je, primeri goljufije z raznimi investicijami, sovražni govor, anonimke ipd. se povečujejo. Veliko se ukvarjamo z digitalnimi preiskavami in iščemo digitalne sledi tako na vidnem spletu kot na deep webu, v primeru, ko se določene stvari dogajajo na spletu, preko računalnikov, telefonov. Prav tako se intenzivno ukvarjamo s finančnimi preiskavami in z zmanjševanjem poslovnih izgub, ki so posledica notranjih tatvin in drugih notranjih deviantnih ravnanj.Skrbimo pa tudi za klasične detektivske naloge, kot so testi s poligrafom, testi na prepovedane droge in alkohol, preverjanje bolniških odsotnosti, preverjanje skladnosti potnih stroškov, ob tem pa stranki zagotavljamo posebno analitiko glede absentizma itd. Vse pogosteje opravljamo preiskave ob razvezah, poizvedbe o aktivnosti otrok, iščemo pogrešane ali skrite osebe, zbiramo dokaze o nasilju v družinah, opravljamo preiskave v povezavi s skrbništvom nad otroki, neplačevanju preživnine in še mnogo več. Poleg navedenega skrbimo tudi za varnostno tehniko, kot so video nadzorni in alarmni sistemi. 3. Kaj pa če želijo osebe znotraj podjetja priti do zaupnih podatkov in oškodovati podjetje? Kako naj podjetja pristopijo k zagotavljanju večje informacijske varnosti?Bernarda Škrabar Damnjanović: Na prvem mestu moramo povečati ozaveščenost o tej problematiki, saj bomo lahko le tako uspešno rešili problem odtekanja podatkov iz podjetij in naših zasebnih življenj. Predlagam celovit pristop k reševanju sodobnih varnostnih izzivov podjetij s tem, da se poveča korporativna varnost. Ključnega pomena je zavarovanje elektronskih naprav, varno komuniciranje in odkrivanje morebitnih nevarnosti. Zadnji večji primer, ki smo ga preiskali letos, je bil z milijonsko izgubo podjetja zaradi notranjih tatvin. Z našo preiskavo smo našli storilce in zadevo predali organom pregona. Pogosto storilci te izgube skušajo zakriti tako, da vodstvo podjetja sprva misli, da gre za opravičen izpad in se niti ne zavedajo, da gre za krajo. Detektivka Bernarda Škrabar Damjnanović. (Foto Miran Juršič) 4. V Sloveniji in po celem svetu se soočamo z velikim izzivom odtekanja podatkov iz podjetij in naših zasebnih življenj. Zaposleni po koncu pandemije tudi ne delajo več od doma, zato je še toliko bolj pomembno, da zaupni podatki ne odtekajo. Kako se lahko posamezniki in podjetja čim bolje vedemo na spletu? Bernarda Škrabar Damnjanović: Pomembno je, da se zavedate, kaj je o vas dostopno na svetovnem spletu, omejite svojo prisotnost na spletu in se ne izpostavljate po nepotrebnem. Predlagam, da se posamezniki in podjetja obnašajo čim bolj premišljeno in preudarno ter ne objavljajo občutljivih podatkov o sebi in podjetju na spletu. Potrebno pa je primerno zavarovati svoje naprave pred možnostmi vdora. Menim, da moramo dvigniti ozaveščenost o varnem objavljanju podatkov na spletu, saj odtekanje zasebnih podatkov in podatkov iz podjetij predstavlja velik izziv tako v Sloveniji kot v svetu. 5. Razvoj sodobnih tehnologij je korenito spremenil življenje posameznikov in njihovo obnašanje na spletu. Katere spremembe v vedenju posameznikov in podjetij glede varovanja osebnih podatkov najpogosteje opažate na terenu?Bernarda Škrabar Damnjanović:Detektivska dejavnost se je zaradi razvoja medmrežja in s tem povezanih nevarnosti morala prilagoditi potrebam strank, saj postajajo situacije na spletu vedno bolj nepredvidljive. Strankam svetujemo in jih izobražujemo, kako naj se primerno obnašajo v virtualnem svetu, kako naj ravnajo s svojimi napravami; računalniki, telefoni, kako naj komunicirajo in se izognejo odtekanju podatkov. Poleg tega je pomembno, da se tudi detektivi nenehno izobražujemo in širimo svoje znanje ter se mednarodno povezujemo. 6. V okviru svetovnega srečanja najbolj prestižnega mednarodnega združenja preiskovalcev Council of International Investigators (CII) na Nizozemskem ste izpostavili pomembnost varovanja osebnih podatkov. Kateri so danes največji izzivi preiskovalnega dela na spletu? Bernarda Škrabar Damnjanović: Glede na to, da se je delo detektivov spremenilo zaradi modernizacije in novih tehnologij na spletu, se moramo osredotočiti predvsem na zagotavljanje informacijske varnosti. Treba je zavzeti modularen pristop k kompleksnim preiskavam tako, da združujemo strokovnjake in zagotavljamo najvišjo kakovost storitev za naše stranke. To lahko storimo s stalnimi izobraževanji in koristnimi informacijami o pravilnih in ustreznih standardih informacijske varnosti. 7. Kako pomembne so mednarodne povezave za uspešno preiskavo? Bernarda Škrabar Damnjanović: V današnjem povezanem svetu so za uspešne preiskave ključne mednarodne povezave, trenutno na primer poleg slovenskih primerov delam v posameznih preiskavah, ki so na Cipru, v Egiptu, v Italiji in Indiji. Vsaka kakovostna preiskava mora temeljiti na odličnem sodelovanju med različnimi strokovnjaki. Sodobna preiskovalna dejavnost ne pozna meja, zato naše preiskave vedno bolj pogosto potekajo v mednarodnem okvirju. Pri našem delu razvijamo medsebojno zaupanje in spoštovanje ter spodbujamo večje povezovanje med profesionalnimi preverjenimi zasebnimi preiskovalci. Luka Perš

Fri, 30. Sep 2022 at 08:57

6249 ogledov

Direktor Stanovanjskega sklada mag. Črtomir Remec o gradnji in najemu stanovanj v Sloveniji!
Stanovanjski sklad Republike Slovenije je v preteklih letih zagotovil več kot 7 tisoč najemnih stanovanj in z nadaljnjimi projekti postaja pomemben akter za postavitev cen na nepremičninskem trgu. Prav tako so bili nedavno uspešni pri pridobivanju nepovratnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor in posojila Razvojne banke Sveta Evrope v skupni vrednosti 108,25 milijona evrov. Z omenjenimi sredstvi bodo do leta 2026 zgradili 1244 javnih najemnih stanovanj po celotni državi, kar je spodbudna novica za vse, ki se spopadajo s stanovanjsko problematiko. V tem trenutku je v gradnji več 1200 stanovanj. Ambiciozen cilj pa ostaja, da bi do leta 2025 dosegli desetletni cilj izgradnje 10 tisoč najemnih stanovanj. Slednjega bodo dosegli po korakih, nazadnje so otvorili 400 novih najemnih stanovanj v naselju Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Več informacij o aktivnosti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije nam je v kratkem intervjuju podal direktor stanovanjskega sklada mag. Črtomirjem Remcem. Ves čas se trudite, da bi lahko s pomočjo države zagotovili dodatna sredstva za stanovanj. Na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor vam je uspelo prejeti skoraj 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, saj ste bili uspešni zskupaj enajstimi od skupno dvanajst prijavljenih projektov. Kako nameravate porabiti omenjena sredstva? Črtomir Remec: Omenjena sredstva bomo porabili za izgradnjo 714 javnih najemnih stanovanj do konca leta 2024. Nahajala se bodo na 11 lokacijah v petih statističnih regijah, od tega bo 136 oskrbovanih. To pomeni kar 20 odstotkov novih oskrbovanih stanovanj, kar je skupno 30 odstotkov prilagojenih stanovanj v celi državi. Trudimo se, da 10 odstotkov teh stanovanjskih enot prilagodimo tudi potrebam funkcionalno oviranih oseb. Naš cilj je glede na trenutne demografske trende poskrbeti za vse s posebnimi potrebami, tako za mlajše kot tudi tiste starejše. Sredstva pa skušate pridobite tudi iz naslova evropskih sredstev. Konec julija ste podpisali pogodbo za posojilo v višini 70 milijonov evrov pri Razvojni banki sveta Evrope (CEB), kar obsega 43 % vrednosti investicij z ddv. Kam boste investirali? Črtomir Remec: Načrtujemo izgradnjo 912 najemnih stanovanj v sedmih statističnih regijah. Sredstva bodo porabljena pri 10 projektih. Od tega bomo zgradili 58 oskrbovanih stanovanj za starejše in 10 % stanovanjskih enot za funkcionalno ovirane osebe. Dokončanje vseh projektov in izdaja uporabnega dovoljenja je planirana med letoma 2025 in 2026. Skupna prva sredstva v višini 108,25 milijona evrov iz naslova nepovratnih sredstev in posojila CEB se bodo porabila za izgradnjo 2. faze projekta Pod Pekrsko gorco v Mariboru, projekta Nova Dolinska v Kopru in projekta Podbreznik v Novem mestu. Poleg nepovratnih sredstev in posojil Sklad razpolaga tudi z lastnimi sredstvi. Koliko sredstev imate na voljo? Črtomir Remec: Res je. Stanovanjski sklad pripravlja tudi lastne investicije, zaenkrat še brez zagotovljenih sredstev v višini 233,5 milijona evrov z ddv. Gre za osem projektov, in sicer v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Novem mestu, Lendavi, Dragomelju in na Jesenicah. Skupno planiramo izgradnjo 1.252 javnih najemnih stanovanj v šestih statističnih regijah, od tega 90 oskrbovanih stanovanj za starejše. Gradnja je razpršena po celotni državi, največje pomanjkanje pa je še vedno v Ljubljani. Kje imate trenutno največ vseljivih stanovanj? Črtomir Remec: Največ prostih stanovanj za najem je trenutno v Črnomlju. Nedavno smo imeli slavnostno otvoritev stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Tam smo zaključili drugo fazo izgradnje skupno 400 javnih neprofitnih najemniških stanovanj v velikosti 35 do 85 kvadratnih metrov. Od tega bo kar 60 oskrbovanih namenjenih starejšim. Omenjen stanovanjski program v štejemo kot velik uspeh, saj bo drastično izboljšal mariborsko stanovanjsko problematiko. Kot zanimivost naj navedem, da v Ljubljani povpraševanje na posameznem razpisu tudi za petkrat preseže ponudbo, in prav to nam v tem trenutku predstavlja največji izziv. Direktor Stanovanjskega sklada mag. Črtomir Remec. ( Foto: Stanovanjski sklad RS) Stanovanjska problematika je pereča tema današnje družbe. Znjo se med drugim spopadajo predvsem mlade družine. V katerih delih Slovenije poleg Črnomlja in Maribora lahko v kratkem računamo na nova najemna stanovanja in kdo bo imel prednost na razpisih? Črtomir Remec: Trenutno so poleg že omenjenih v gradnji stanovanja v Kopru (projekt Nova Dolinska, 91 stanovanj), Slovenskih Konjicah (pet stanovanj), v Rogaški Slatini (šest oskrbovanih stanovanj), Šmarju pri Jelšah (15 oskrbovanih stanovanj), Sveti Ani (štiri stanovanja), na Ravnah na Koroškem (projekt Vrata Javornika, 35 stanovanj) in v Radljah ob Dravi (28 oskrbovanih stanovanj). Za projekt izgradnje 103 najemnih stanovanj 2 v Novem mestu pa bomo v septembru objavili razpis za projektiranje in izvedbo projekta. Prednost bodo imele mlade družine, osebe s posebnimi potrebami, starejši in druge ranljive skupine. Foto: Stanovanjski sklad RS Po oceni ljubljanskega sklada v tem trenutku v prestolnici primanjkuje 4 tisoč javnih najemnih stanovanj. To je približno polovica vseh stanovanjskih potreb v državi. Čemu so potemtakem gradnje tako razpršene po državi? Črtomir Remec: Evropska sredstva so dobile občine, ki so že imele projekte z gradbenimi dovoljenji. To so manj razvita, bolj ruralna območja. Prav tako je bil razpisni pogoj Ministrstva za okolje in prostor, da imajo obmejne občine prednost pri razpisu. Zato bo Republiški stanovanjski sklad gradil stanovanja predvsem na Koroškem in v obalni pa tudi Savinjski in Podravski regiji. Stanovanja sicer potrebujejo vsepovsod, a predvsem v mestnih središčih, kjer ima večina ljudi službe. Z letom 2024 uspešno zaključujete desetletni nacionalni stanovanjski program. Kakšni so vaši cilji v prihodnje? Črtomir Remec: V pripravi je že nov nacionalni stanovanjski program za obdobje od leta 2025 do leta 2035. Za njegovo izvedbo bo imelo ključno vlogo zagotavljanje zemljišč, ki jih trenutno pri nas močno primanjkuje. Uspešnost programa bo torej odvisna od zemljiške politike, ki se bo morala začeti resno izvajati. Za to je zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor. Po mojem mnenju je dolžna vsaka mestna občina zagotoviti dovolj zemljišč tako za gradnjo javnih kot tudi privatnih projektov. Zlasti bi takšen način delovanja rešil stanovanjsko problematiko v Ljubljani, kjer potrebujemo soseske z nekaj tisoč stanovanji, in ne le nekaj sto. Luka Perš

Tue, 13. Sep 2022 at 10:15

3911 ogledov

Agencija za varnost prometa z odmevno akcijo "Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj"
»Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj« je nova kampanja Agencije za varnost prometa, ki v sodelovanju s Policijo ljudi opozarja na pomen prilagojene hitrosti voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. »Voznikom želimo sporočiti, da z divjanjem ne pridobijo ničesar, lahko pa povzročijo hudo prometno nesrečo, s katero zaznamujejo mnoga življenja,« je poudaril direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar. Ta je med drugim v sklopu »Slovenian Grand Security Award 2022« prejel tudi nagrado za najboljši strokovni prispevek s področja varnosti za leto 2021. Vaša najnovejša akcija je »Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj.« Zakaj je opozarjanje na neprilagojeno hitrost še vedno tako pomembno?Jože Hribar: Dejstvo je, da je neprilagojena hitrost še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Letos do 23. julija po trenutnih podatkih beležimo 1.694 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je 15 % odstotkov več, kot v enakem obdobju lani. Ljudje se ne zavedajo, da z divjanjem ne pridobijo ničesar. Njihovi bližnji pa lahko izgubijo veliko. Zato bomo z ozaveščanjem o pomembnosti prilagojene hitrosti nadaljevali, za varnost takšnih voznikov in tudi vseh ostalih udeležencev v prometu. Hitrost na cesti je nevarna. (Foto: Agencija za varnost prometa) V zadnjih letih smo priča tudi naraščanju deleža tovornih vozil. Kako pristopiti k taki problematiki?Jože Hribar: Z večanjem cestnega prometa in tudi tovornih vozil, se poveča verjetnost za neljubi dogodek. Organizirali smo nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost tovornih vozil in avtobusov »Vozniki gospodarskih vozil – varni v prometu.« Udeležence dogodka smo poglobljeno seznanili z novimi tehničnimi rešitvami, ki zmanjšujejo tveganje za nesreče zaradi mrtvih kotov velikih vozil z najsodobnejšimi sistemi vzvratnih kamer, zavornimi potmi različnih tipov vozil, umikanjem nenadni oviri in vzvratni vožnji. Teoretični poudarek je bil namenjen varnemu pritrjevanju tovora in vplivu preobremenjenih tovornih vozil na varnost v prometu. Vozniki moramo biti na cesti zelo pozorni, na to pa vplivajo tudi številni dejavniki, ki so izven našega vpliva, kot na primer vreme.Jože Hribar: Drži, posebej poleti moramo biti pozorni, saj pogosto podcenjujemo vročinske obremenitve med vožnjo. Če se na pot odpravljate v času vročinskih valov, morate biti še posebej pozorni. Pomembno je upoštevati nasvete za varnejšo vožnjo tudi poleti. Prepričajte se, da vozilo prezračite in ohladite preden se odpeljete, da ne vozite dehidrirani, poskrbite za senčenje, saj močni sončni žarki in bleščanje lahko za trenutek zaslepijo. Pred odhodom dobro očistite vetrobranska stekla, preverite količino tekočin v avtomobilu, na pot pa se odpravite spočiti. Daljše vožnje so ob visokih zunanjih temperaturah fizično in psihično naporne. Še posebej poleti pa v parkiranem in zaprtem vozilu ne puščajte nikogar. Otroci in starejši so namreč še posebej dovzetni za vročinski udar, telesna temperatura otrokovega telesa se dviguje kar 3 do 5-krat hitreje kot temperatura telesa odrasle osebe. Pravilna vožnja po avtocesti namreč pomeni, da je prehitevalni oz. levi prometni pas namenjen prehitevanju, vozni oz. desni prometni pas. (Foto: Agencija za varnost prometa) Med ljudmi je še vedno prenizko zavedanje o nujnosti uporabe varnostnega pasu. Kako ste se lotili tega izziva? Letos smo izvedli že drugo nacionalno preventivno akcijo »Varnostni pas varuje vas,« ki je bila namenjena opozarjanju na pomembnost pripetosti vseh potnikov v vozilu. Tudi na najkrajši poti. Pravilno pripenjanje je še posebej pomembno pri otrocih, saj so ravno ti najbolj izpostavljeni in že ob lažjih trkih lahko utrpijo hujše posledice. Za njihovo pripenjanje in varen prevoz morajo poskrbeti odrasli vozniki. Poleg tega smo v okviru različnih dogodkov voznikom razdeljevali gradivo, s katerim smo ozaveščali in pozivali k pripenjanju. Pri najhujših prometnih nesrečah je vedno znova ugotovljeno, da bi bile posledice lahko veliko lažje, če bi vozniki in potniki v vozilu dosledno uporabljali varnostni pas. Vselej uporabimo varnostni pas. (Foto: Agencija za varnost prometa) Redno opozarjate tudi na pomen reševalnega pasu na avtocestah.Jože Hribar: Tako je, ob začetku šolskih počitnic smo skupaj s Policijo, Zavodom Reševalni pas, DARS, gasilci in reševalci organizirala skupno akcijo, katere namen je bil množično opozarjati in ozaveščati, da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti življenjskega pomena. Desetletje izvajanja akcije »Ustvarimo reševalni pas« intervencijskim službam vse bolj omogoča lažji dostop do kraja prometnih nesreč, kar lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega. Domači vozniki pomen pravilne vzpostavitve poznajo vse bolje, tuje voznike pa je potrebno ozaveščati še bolj intenzivno, čemur je bila namenjena akcija. Luka Perš
Teme
marko pogorevc tranzicijsko omrežje nova slovenija stojan petrič janez škrabec matej tonin ljudmila novak

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Marko Pogorevc-tranzicijski težkokategornik, ki korak za korakom uničuje sedanjo vlado!