Evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tudi podpredsednik odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) Evropskega parlamenta, je konec tedna sodeloval na konferenci z naslovom Pravica do dediščine kot spodbuda za trajnostni razvoj. Konferenco je organiziralo ministrstvo za kulturo v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU. Na konferenci so obravnavali predvsem vprašanja odgovornosti pri uveljavljanju pravice do dediščine med državo, strokovnjaki in dediščinskimi skupnostmi v času krize ali podobnih nepredvidljivih okoliščin.
»Naj povem, da se živo spomnim prvega slovenskega predsedovanje Slovenije Svetu EU leta 2008, ko je minister dr. Simoniti slavnostno odprl slovenski spomenik pred Evropsko komisijo. Spomenik, na katerem so zapisani verzi Zdravljice, slovenske himne v vseh uradnih jezikih EU. Spomenik danes povezuje Slovence v Bruslju in v Sloveniji in tudi sam predstavlja kulturno dediščino«, je uvodoma dejal dr. Zver.
"Vse bolj jasno je, da se bo naša civilizacija obdržala le, če bo njen nadaljnji razvoj temeljil na načelih trajnostnosti - če bomo delovali tako, da bomo spoštljivi do planeta, drug do drugega in sami do sebe ter bomo načrtovali za prihodnost - ne le tisto, ki jo bo doživela generacija današnjih otrok, temveč tudi mnoge sledeče generacije," je nadaljeval dejal dr. Zver. Poudaril je, da se soočamo s težkimi vprašanji. "Če želimo upočasniti podnebne spremembe, da bi zmanjšali človeško trpljenje, moramo korenito spremeniti način življenja - predvsem način pridobivanja in porabe energije. Taka drastična sprememba pa obenem lahko prav tako prinese trpljenje. Ne pozabimo tudi na to, da ogromen delež onesnaženja prihaja iz držav, kot je na primer Kitajska, in da imajo naši ukrepi v EU bore malo vpliva na njihovo obnašanje," je dejal poslanec. Prav tako je izpostavil, da se ob podnebnih spremembah naš planet sooča tudi z nikoli prej vidnim onesnaženjem kopnega in oceanov z mikroplastiko ter s pospešeno izgubo živalskih in rastlinskih vrst, s katerimi je človek sobival na stotisoče let.
"Jasno je, da mora naš nadaljnji razvoj čim bolj upoštevati načela trajnostnosti, da mora biti dobro premišljen in kot rečeno, mora temeljiti na spoštovanju človeka in okolja," je dejal dr. Zver.
"Težko si zamislimo družbo, ki bi se trudila za trajnostni razvoj, obenem pa ne bi poskrbela za svojo kulturno dediščino: za materialne in nematerialne dobrine, ki smo jih podedovali od preteklih generacij in predstavljajo naše tradicije, vrednote, prepričanja, znanje ipd. Pomembne zgradbe, spomeniki, knjige in umetniška dela (materialne dobrine) ter folklora, tradicije, jeziki in drugo raznovrstno znanje (nematerialne dobrine) nam dajejo odlično priložnost za to, da se učimo spoštovanja," je prepričan evropski poslanec, ki je obenem izpostavil dva primera, ki kažeta, kako je spoštovanje kulturne dediščine sorazmerno s splošnim nivojem napredka v neki družbi, skupnosti.
"Na eni strani se spomnimo na popolno odsotnost spoštovanja kulturne dediščine na Bližnjem vzhodu leta 2014 in 2015, ko je ISIS uničil neprecenljive zgradbe in zgodovinske artefakte. ISIS vsekakor ne slovi po spoštovanju ljudi, niti po spoštovanju okolja. Na drugi strani pa vzemimo EU, kjer je kulturna dediščina izjemno cenjena, med drugim je bilo celo leto 2018 posvečeno kulturni dediščini," je poudaril poslanec in dodal, da "brez dvoma lahko rečemo, da je EU svetovna zmagovalka kar se tiče spoštovanja ljudi, okolja in kulture."
"V času, ko se poskušamo izviti iz prijema pandemije in ko postavljamo smernice za prihodnost EU v okviru Konference o prihodnosti Evrope, lahko mnoge ideje črpamo prav iz naše bogate kulturne dediščine," je poudaril dr. Milan Zver. Ob tem je dodal, da je pojem »kulturna dediščina« bolj specifičen od širšega pojma »kulturna dobrina«, ki se nanaša tudi na sodobna dela.
"Za dediščino smo dolžni skrbeti, obenem pa imamo tudi pravico dostopati do nje - vsaj moralo bi biti tako, da bi imel vsakdo dostop do kulturne dediščine," je prepričan poslanec.
Po njegovih besedah kulturna dediščina v mednarodnem pravu predstavlja veliko vrednost sama po sebi (ščiti jo npr. Unescova Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine), poleg tega pa se vse bolj obravnava tudi v zvezi z izgradnjo in z ohranjanjem kulturne identitete, dostojanstva skupnosti in posameznikov. Zato vedno bolj pogosto govorimo povezavi kulturne dediščine in človekovih pravic.
"Na podlagi uveljavljenih pravic, kot so pravica do sodelovanja v kulturnem življenju, do uživanja v kulturi in do svobode izražanja in zbiranja, lahko sklepamo, da bi tudi varstvo kulturne dediščine lahko sodilo med človekove pravice," je dejal poslanec.
"S spodbujanjem poznavanja in spoštovanja naše preteklosti in kulturne dediščine lahko državljane, organizacije in vladne strukture spodbudimo, da krepijo zavedanje o pomenu trajnostnega razvoja in skrb za prihodnje generacije," je prepričan dr. Zver, ki je tudi izpostavil, da Evropska unija skrbi za kulturno dediščino predvsem s pomočjo programa Ustvarjalna Evropa, pa tudi s pomočjo programov Erasmus+, Obzorje Evropa in drugih.
"Kot podpredsednik odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje ter kot stalni poročevalec za Erasmus+ vidim skrb za kulturno dediščino kot pomemben aspekt mojega dela, prav tako tudi Evropski parlament kot celota posveča veliko pozornosti temu vprašanju," je dejal poslanec in izrazil željo, da bi se v prihodnje krepilo zavedanje o pomenu kulturne dediščine in o tem, da mora imeti vsakdo pravico dostopati do nje. "Čestitam slovenskemu ministrstvu za kulturo, da ste v času slovenskega predsedovanja nagovorili slovensko in tudi evropsko javnost s tako pomembno temo. Čestitam tudi za to, da ste kot osnovni jezik izbrali tudi slovenski jezik na tej konferenci," je zaključil podpredsednik odbora CULT dr. Milan Zver.
