Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Bilo je pred 30 leti, 7.11.1991: Vlada Lojzeta Peterleta obračun prehojene poti v samostojno državo
prava .
Slovenija

Nedelja, 7. November 2021 ob 07:01

Odpri galerijo

Slovenska vlada 1991

Slovenska vlada se je odločila, da bo imela svoje seje tudi zunaj Ljubljane in se na tak način neposredno seznanila z dejanskim položajem posameznih območij. Prva taka seja je potekala na gradu Bogenšperk pri Litiji, na kateri so tudi analizirali leto in pol dosedanjega dela slovenske vlade. Kot je bilo v navadi, je bil prvi del seje za javnost zaprt, v slovesnem delu pa je bil v središču premierjev pregled opravljenega dela.

				Lojze Peterle. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije			Lojze Peterle. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V uvodni besedi je premier Lojze Peterle dejal, da so sicer vedno pripravljeni prisluhniti argumentirani kritiki, vendar pa se lahko mirno ozrejo na prehojeno pot, saj uspehov ni tako malo, kot bi nekateri radi prikazali. »Vlada kritiko vedno prenese, zavrača pa laži in podtikanja.« Ko je govoril o kritiki iz opozicijskih vrst, je dejal, da so predvideli razsulo in katastrofo, vendar do tega ni prišlo in da »postajamo vse bolj trdni«. Ko je govoril o priznanju Republike Slovenije kot samostojne države, je Lojze Peterle dejal, da svet Slovenijo gleda in opazuje konkretne korake, saj tujino predvsem zanima, ali je sposobna preživeti kot samostojna država, šele nato sledi priznanje. Dejal je, da je Slovenija končno samostojna in da je njeno ozemlje zapustil še zadnji tuji vojak ter dodal, da slovenski fantje ne služijo vojaškega roka več v drugih republikah in da lahko s slovenskimi potnimi listi njeni državljani potujejo v tujino. Prav tako je zasluga te vlade, da imamo lastno valuto in da lahko tudi zato optimistično zremo v prihodnost. Po besedah predsednika vlade je Slovenija postala svetovni pojem in tik pred mednarodnim priznanjem.

				Ministra Dušan Šešok in Andrej Ocvirk			Ministra Dušan Šešok in Andrej Ocvirk

Na tiskovni konferenci po seji vlade so predstavili sprejeti odlok o oprostitvi plačila posebne takse in posebne davščine na uvoženo blago. Finančni mister Dušan Šešok je dejal, da je bilo zmanjšanje uvoznih taks nujno, saj je uvoz skoraj popolnoma zastal. Odlok naj bi povečal povpraševanje in tako preprečil popoln izpad prilivov v proračun, poleg države pa naj bi znova služili tudi uvozniki avtomobilov. Kot je pojasnil minister za finance, se je prodaja uvoženih avtomobilov v zadnjem času močno zmanjšala. Odprava posebnih carinskih dajatev naj bi bila le »prva lastovka, ki oznanja zniževanje davščin in drugih prispevkov«. Kmalu naj bi podoben odlok sprejeli tudi za traktorje in druge kmetijske stroje. Sprejeli so tudi predlog sklepa o zagotovitvi sredstev za gradnjo mejnih prehodov na meji z Republiko Hrvaško, ki predvideva, da se letošnja sredstva za ta namen dodelijo ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za promet in zveze. Na seji so obravnavali med drugim tudi predlog zakona o plačah in drugih prejemkih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, zakon o gozdovih z izhodišči za osnutek zakona, kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in zdravstvo ter socialno skrbstvo Slovenije, rebalans proračuna Republike Slovenije in še nekatere aktualne teme, vlada pa je začela že zbirati ponudbe izvajalcev za gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Slovenska vlada je z različnimi ukrepi preprečila plaz stečajev in s tem eksplozijo socialnih nemirov. Kot je dejal Peterle: »Šele zdaj smo pred glavno odgovornostjo in glavno preizkušnjo te vlade in vse koalicije. Šele z osamosvojitvijo smo prišli do glavnih instrumentov za izvajanje samostojne in neodvisne politike. Pred nami je obveza in vprašanje, ali jih bomo tudi znali uporabljati in s tem dokazati, da smo sposobni samostojnega življenja – začenši na gospodarskem področju. Čim prej bomo to dokazali, toliko prej bomo dobili priznanje sveta.«

Nemški konzulat kot ogrevanje za veleposlaništvo

Do letošnjega poletja Ljubljana ni bila med mesti, v katerih naj bi odpirali nemška konzularna predstavništva, kljub temu pa se je nemška stran pripravljala za odpiranje kulturnega centra Goethejev inštitut. Sklep o tem, da bo Zvezna republika Nemčija (ZRN) v Ljubljani odprla generalni konzulat, je nemško zunanje ministrstvo sprejelo že poleti. Potem ko so jugoslovanske oblasti dale soglasje za odpiranje konzularnega predstavništva, je nemško veleposlaništvo v Beogradu zaprosilo slovenske oblasti za pomoč pri iskanju ustreznih prostorov. Poleg konzulov sosednjih držav je imela Slovenija le častne konzule, to so bili slovenski državljani, ki so zastopali interese drugih držav. Tako se je dosedanjim devetim tujim konzulatom v Sloveniji, in sicer avstrijskemu, dvema italijanskima v Ljubljani in Kopru, centralno-afriškemu, belgijskemu, nizozemskemu, norveškemu, tajskemu in finskemu pridružil še nemški generalni konzulat, ki je uradoval v ljubljanskem hotelu Holiday Inn. Novi generalni konzul v Ljubljani je postal dr. Günter Seibert, ki se je srečal s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. Z odpiranjem diplomatskega predstavništva v Ljubljani se je namreč Nemčija pripravljala na priznanje Slovenije. Dokaj hitro odprtje nemškega generalnega konzulata, ki so ga v Bonnu načrtovali že nekaj časa, je imela za Slovenijo še poseben pomen ob dejstvu, da je dalo nemško zunanje ministrstvo jasno vedeti, da bo to njihovo diplomatsko predstavništvo nižjega ranga takoj po mednarodnem priznanju Slovenije lahko preraslo v veleposlaništvo, kjer bi za začetek delalo okoli dvanajst ljudi. Med sprejemljivimi rešitvami je bila tudi vila, v kateri je bilo ministrstvo za informiranje. Priprave na odpiranje generalnega konzulata je pospešil sam Genscher, ki je odločitev sprejel pred dnevi na srečanju zunanjih ministrov ES v Bruslju in seje haaške konference.

Cena osamosvojitve je visoka

				Dr. Franca Arhar, guverner BS, foto BS			Dr. France Arhar, guverner BS, foto BS

»Cena osamosvojitve je visoka in jo bomo plačevali še dolgo,« je na okrogli mizi v tovarni Lek v Ljubljani dejal guverner Banke Slovenije dr. Franc Arhar. Zgodilo se je, da so v Sloveniji sprejemali zdaj ukrepe, kakršne so prej v Jugoslaviji kritizirali. Po besedah Arharja smo tako v oktobru omejevali bančne vloge, z novembrom pa so bankam začeli ukinjati likvidnostna posojila kot nadomestilo za padec neto deviznega varčevanja in sprejemati ukrepe za utrjevanje tolarske likvidnosti, kar naj bi bil edini način za zavarovanje njegove vrednosti. Po njegovem mnenju naj bi dolgo tudi urejali razmerje med banko Slovenije in Narodno banko Jugoslavije, odnose z drugimi jugoslovanskimi republikami ter tujino. Ukrepi Sveta Banke Slovenije glede monetarne osamosvojitve so v kratkem času sicer veliko dosegli, vendar pa je bila, po besedah ministra Šešoka, Slovenija na monetarne spremembe slabo pripravljena. Takoj po uveljavitvi slovenskega tolarja in lastne monetarne politike so začele rasti cene. Najprej so občine podražile komunalne prispevke za 100 odstotkov, potem so ji sledili drugi, tako da je bilo konec oktobra 21,5 odstotka visoka stopnja rasti cen. Slovenska SDK je v zamenjavi dinarjev za tolarje odigrala pomembno vlogo, je na okrogli mizi ocenil direktor SDK mag. Igor Omerza. Po njegovem mnenju je bila največja težava monetarna osamosvojitev, saj je bilo v hipu odrezanih 25 odstotkov obstoječih trgov, sama Štajerska pa je izgubila kar 40 odstotkov jugoslovanskih trgov. Po zlomu jugoslovanskega trga se je bilo treba prebiti ven, kajti slovenski trg je bil s svojima dvema milijonoma potrošnikov premajhen za izdelke, narejene v Sloveniji. »Če hočemo vsaj za silo preživeti, mora Slovenija prihodnje leto povečati izvoz za vsaj 40 odstotkov,« je povedal direktor območne gospodarske zbornice Maribor Vinko Lapuh. Poleg izvoza se je ponujala rešitev s prihodom tujega kapitala. Med podjetji z domačim in tujim kapitalom se je po podatkih SDK izkazalo, da so mešana podjetja v povprečju poslovala boljše od drugih firm, večina teh podjetij je prvo polletje 1991 zaključila s pozitivnim rezultatom. Za poslovanje mešanih podjetij pa bilo tudi je značilno, da »zelo racionalno zaposlujejo, optimalno izkoriščajo zmogljivosti, uvajajo sodobno tehnologijo in sodobno upravljajo podjetja«.

Slovenski prazniki po novem

				Katja Boh in dr. France Bučar			Katja Boh in dr. France Bučar

Skupščinska komisija za notranjo politiko je na seji podprla predlog zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Tako je prvič po drugi svetovni vojni slovenska zakonodaja poleg državnih praznikov, ki so povezani z zgodovino naroda in države, kulturo in tradicijo, vključila v praznovanje tudi krščanske praznike.

Glede na predlog zakona naj bi bili prazniki, ki bodo hkrati tudi dela prosti dnevi, naslednji: novo leto (1. in 2. januar), Prešernov dan, slovenski kulturni praznik (8. februar), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), dan spomina na mrtve (1. november) in dan samostojnosti (26. december). Dela prosti dnevi naj bi bili tudi verski prazniki, in sicer velika noč (velikonočna nedelja in ponedeljek), binkošti (binkoštna nedelja), Marijino vnebovzetje (15. avgust) in božič (25. december). Več članov komisije pa je predlagalo, da naj bi bil za praznik dela (1. in 2. maj) le en dan dela prost, zato pa naj bi dan slovenske državnosti (25. junij) praznovali dva dni. Menili so še, naj slovenski kulturni praznik (8. februar) ne bi bil dela prost dan. Edini praznik, ki je obeleževal protifašistični boj v Sloveniji, je ostal 27. april.

Nato išče novo vlogo v spremenjeni Evropi

				George Bush			                                                                     George Bush

Šestnajstčlanska politična in vojaška organizacija Nato je dve leti po padcu berlinskega zidu in na 74. obletnico boljševistične revolucije v Sovjetski zvezi na konferenci v Rimu po 25 letih sprejela novo vojaško in politično doktrino. Nato je več kot 40 let varoval Zahod pred komunizmom in po dveh mesecih od razpada vzhodnega rivala Varšavskega pakta že spreminjal svoje temelje. Hladna vojna se je uradno končala in Nato je iskal opravičilo za svoj obstoj. »Ne bomo odšli iz Rima, dokler ne bodo vse članice Nata razumele, da ostaja potreba po močni atlantski zvezi tudi po tem, ko je odpadla sovjetska grožnja,« je dejal ameriški predsednik George Bush tik pred začetkom konference predsednikov držav članic zveze. Dosedanja vodilna svetovna vojaška zveza je z izginotjem sovjetske nevarnosti sprejela dva sklepa: zmanjšanje vojaške navzočnosti v Evropi in zmanjšanje stroškov za evropsko obrambo. Tako so se na prvem dnevu zasedanja voditeljev v Rimu dogovorili, da bodo ustanovili posebno telo Nata za redna posvetovanja z državami vzhodne Evrope in tako prvič ustvarili institucionalno povezavo z državami članicami nekdanjega Varšavskega bloka. Z njimi se bodo prvič sestali že 20. decembra, francoski predsednik Francois Mitterrand pa je že namignil, da bi v Nato kot polnopravne članice lahko sprejeli nekatere vzhodnoevropske države. Posledično zmanjševanje prisotnosti ameriške vojske na evropskih tleh je odprlo »najbolj sporno vprašanje« rimske konference, to je, ali bo samostojnejša evropska obrambna politika tudi vodila k akcijam in strukturam izven Nata. Francoski predsednik Mitterrand in nemški kancler Helmut Kohl sta nedavno kot zametek »evropske vojske« predvidela enote, ki bi bile povezane z Zahodnoevropsko obrambno unijo (devet držav) in ne z Natom (16 držav, Francija je iz vojaškega dela izstopila leta 1965).

Na rimski konferenci so voditelji držav članic Nata za zaprtimi vrati razpravljali tudi o možnostih, da bi zajezili priliv orožja v srbsko-hrvaški vojni. V zvezi s tem so govorili tudi o razglasitvi pomorske blokade na Jadranu in sprejetje sankcij proti srbskemu bloku, če se ne bo pridružil haaškemu mirovnemu načrtu. ZDA so zavrnile možnost, da bi se ameriške sile pojavile v spopadu med Srbi in Hrvati, kar je predlagal predsednik Tuđman. Vojaškega posega Nata v Jugoslaviji ni bilo pričakovati, saj je ameriški predsednik Bush dal jasno vedeti, naj Evropa sama opravi z jugoslovansko krizo. »Edina prava sankcija, ki jo lahko sprejme ES proti Srbiji, je sproženje postopka za priznanje Slovenije in Hrvaške,« je dejal predstavnik za tisk italijanske republikanske stranke Anselmi. S posebno izjavo o Jugoslaviji je Nato pozval vse v vojni udeležene strani, naj prekinejo sovražnosti in privolijo v predloge Evropske skupnosti (ES). Dokument je podpiral prizadevanja ES, konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter Varnostnega sveta in zagotavlja pomoč Nata pri ustvarjanju pogojev za uspešna mirovna prizadevanja.

Avtor: dr. David Petelin

Vir: gov.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 4. Oct 2025 at 18:22

4776 ogledov

Urška Pijovnik – nova žrtev vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika?
Avgusta 2025 smo na Prava.si objavili članek z naslovom “SDS vs SD spor za BUNGA BUNGA???? Alja Domjan in Jani Prednik iz ‘prijateljske bližnje ljubezni’ v javno politično vojno”, v katerem smo opisali neprijetno izkušnjo članice SDS Alje Domjan s sedanjim vodjem poslanske skupine SD Janijem Prednikom. Ker so se po objavi pojavile nove informacije in ker smo z Janijem Prednikom osebno povezani preko oba sedaj iz nekdanjih nogometnih sodniških vrst, nismo bili do Prednika tako kritični, kot bi sicer bili. Prav zato nam je Domjanova kasneje poslala daljše sporočilo, ki smo ga prebrali, a ga nismo komentirali. Že takrat pa smo imeli v načrtu nadaljevanje zgodbe, saj smo vedeli, da obstaja še vsaj ena ženska, ki naj bi imela podobne, če ne celo hujše izkušnje s poslancem SD.Foto: Prava.siSlab mesec in pol kasneje je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril novo zgodbo. Prvega oktobra 2025 je objavil članek z naslovom “Ovadila ga je še ena bivša: Jani Prednik za štirimi stenami drugačen kot javno pred kamero, pretepal me je in grozil z umorom”. V njem navaja, da je druga domnevna žrtev, U. P., 10. septembra prek odvetnika Radovana Cerjaka na državno tožilstvo v Slovenj Gradcu vložila kazensko ovadbo proti Predniku.Foto: Posnetek zaslona-PožareportObtožbe so resne. V času dvoletne zveze naj bi U.P izpostavljal psihičnemu in fizičnemu nasilju, jo zastraševal, ji lagal in jo celo ogrožal z besedami, da jo bo zadavil, izrinil s ceste ali prisilil, naj se z avtomobilom zaleti v drevo. Pri enem izmed pretepov naj bi bila po navedbah navzoča celo poslančeva sestra in oče. Prednik pa naj bi ji ob tem posmehljivo zatrjeval, da ne bo mogla ničesar dokazati, saj uživa podporo volivcev različnih političnih usmeritev. Zaradi strahu in ponižanj se je U.P odločila, da bo njegovo ravnanje začela sama dokumentirati.Kdo je U.P? To je Urška Pijovnik. Po poročanju Požareporta gre za magistro logopedije in surdopedije, profesorico in specializantko klinične logopedije, zaposleno v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S Prednikom naj bi skupaj gradila hišo v Kotljah, kjer sta tudi živela v času skupne zveze. Zaradi njenega ugleda in profesionalne poti se zastavlja vprašanje, ali bi si takšne obtožbe izmislila brez tehtnih razlogov. Prednik pa naj bi ji v zadnjem obdobju celo grozil, da bo izgubila službo v javnem zavodu, obenem pa da bodo vsi njeni ključni dokazi na sodišču izločeni.Urška Pijovnik je po poročanju spletnega medija Požareport domnevno druga žrtev domnevnega neprimernega in objestnega obnašanja vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook profil Urška Pijovnik)Primer odpira resna vprašanja, ki presegajo osebni spor. Kako se bo na obtožbe odzvala stranka SD? Kako bo reagirala javnost, ki Prednika pozna kot politika, ki se v svojih nastopih rad predstavlja kot zagovornik javnega zdravstva? Je mogoče, da bi javno zdravstvo izgubilo strokovno delavko, ker si je drznila spregovoriti proti vplivnemu politiku?Na Prava.si bomo zgodbo spremljali naprej. Če se bodo navedbe Urške Pejovnik izkazale za resnične, bo moral Jani Prednik odgovarjati ne le pred organi pregona, temveč tudi pred javnostjo, ki ima pravico izvedeti, kdo so ljudje, ki odločajo o prihodnosti države.Luka Perš

Tue, 30. Sep 2025 at 20:31

1530 ogledov

"Prava.si praznuje ŠTIRI LETA! Neustrašno razkrivamo resnico o omrežjih, ki obvladujejo Slovenijo"! Podpri #Prava.si!
Avgust in september sta bila pri nas nekoliko posebna. Namesto novinarskih zgodb sem nekaj dni preživel v vinogradu Radgonskih goric in zaključil s pobiranjem grozdja. Izkušnja je bila lepa in polna pogovorov, v katerih sem slišal marsikaj o trenutni politiki – največ sočnih pripomb na račun Golobove vlade, Janša pa je bil omenjen bolj pozitivno kot negativno.Toda tudi v septembru nismo počivali. Veliko odmevov je sprožila naša trilogija o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Proti koncu meseca pa smo odkrili še afero, povezano s športnim funkcionarstvom predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina.Ob vsem tem smo praznovali štiri leta Prave.si. To ni bil lahek čas – v teh letih smo doživeli marsikaj. Bili so izdaje tistih, od katerih tega nikoli ne bi pričakoval. A bili ste tudi vi, ki nas podpirate z donacijami. Ni vas veliko, a vsak prispevek pomeni, da nismo sami. Hvala vam.Smo majhen raziskovalni medij, a vemo, da pišemo o stvareh, o katerih drugi molčijo. Kučan vs. Janša me ne zanima – to zgodbo so že zdavnaj izrabili. Naša pozornost je usmerjena drugam: v omrežja in akterje, ki dejansko vlečejo niti v ozadju. Zato smo v preteklosti napisali stotine člankov o Borutu Jamniku in povezavah z likvidirano Splošno plovbo Portorož. Zanimivo: na vse te članke ni bilo niti enega zahtevka za popravek.Res je, da smo zaradi finančnih omejitev včasih morali sprejeti tudi kakšno opravičilo – a to so samo trenutne sence na poti. Konec oktobra bodo ta opravičila izginila s naše naslovnice. Kar ostaja, je naš adut: neustrašnost, pogum in pripravljenost iti preko roba, če je treba.Prava.si bo še naprej presenečala s preverjenimi raziskovalnimi zgodbami. Naš cilj je razkrivati akterje vzporednega mehanizma, njihove naslednike in tiste, ki so ugrabili državo po letu 2015.Naša prihodnost ni zagotovljena. Zato vas vabim, da nas podprete, da bo #Prava lahko ostala glas, ki se ga ne da utišati:Podpri #Prava z donacijo:IBAN: SI56 0234 0174 2439 707Luka Perš

Wed, 24. Sep 2025 at 18:05

2634 ogledov

Ekskluzivno: Predsednik US RS dr.Čeferin prikriva funkcijo na uradni strani Ustavnega sodišča, brat Čeferin plačuje milijone!
V preteklih dneh so slovenski mediji objavili slike slavnostne otvoritve novega nogometnega parka v Grosupljem. Igrišča NK Brinje Grosuplje so postala realnost – toda ob visokih številkah projekta so zazvonili vsi alarmi. Portal Necenzurirano je objavil članek z naslovom Župan Verlič slavil ob odprtju igrišč, dva dni prej aneks za 600.000 evrov, v katerem razkrivajo, da se je projekt občutno podražil. Z začetnih 2,2 milijona evrov je zrasel na 4,4 milijona, občina pa je tik pred otvoritvijo podpisala še sveži aneks za dodatnih 600 tisočakov.Posnetek zaslona-Necenzurirano.Župan Peter Verlič, dolgoletni prvi mož Grosupljega, je znan po politični pripadnosti Slovenski demokratski stranki. V lokalnem okolju ga spremlja sloves pragmatičnega “bizniserja”, ki zna sodelovati z različnimi interesnimi skupinami, ne glede na ideološko ozadje. Prav zato ga številni vidijo kot politika, s katerim se “splača” delati posle. Toda nogometna zgodba Grosupljega presega lokalne dimenzije.Foto: Posnetek zaslona-mojaobcina.si/grosuplje/Da bo domači klub prej ali slej dobil novo infrastrukturo, ni bilo presenečenje. Aleksander Čeferin, Grosupeljčan in predsednik UEFA od leta 2016, stoji na čelu organizacije, ki razpolaga z več kot desetimi milijardami evrov letnega proračuna. UEFA je bila tudi ena izmed sofinancerjev novega športnega parka.V zadnjih letih je NK Brinje Grosuplje doživel opazen vzpon: od uspehov mlajših selekcij do članske ekipe, ki trenutno vodi v drugi slovenski ligi. Čeferinova povezava s klubom je očitna – in ni nemogoče, da bi po koncu mandata v UEFA nekoč prevzel tudi njegovo vodenje. Čeprav so mediji podrobno spremljali podražitev projekta, pa je v poročanju manjkalo eno ključnih ime.Foto: Mojaobcina.si/grosuplje/Aleksander Čeferin je sicer pogosto omenjen, toda v člankih portala Necenzurirano ni bilo mogoče zaslediti njegovega brata – dr. Roka Čeferina. In prav tu se skriva nova, do zdaj spregledana dimenzija zgodbe.Na uradni strani Ustavnega sodišča je zamolčano, da predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Brinje Grosuplje)Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča in partner v odvetniški pisarni Čeferin, je nadzorni član NK Brinje Grosuplje. A te funkcije ni mogoče najti ne v njegovi uradni biografiji na spletni strani Ustavnega sodišča ne na spletni strani odvetniške pisarne.Rok Čeferin tudi na uradni spletni strani Odvetniške družbe Čeferin je zamolčal, da opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška družba Čeferin in partnerji)Ta okoliščina odpira resna vprašanja. Zakaj ustavni sodnik svoje funkcije v športnem društvu, ki prejema javna in mednarodna sredstva, ne navaja javno? Gre za spregled, malomarnost ali za zavestno odločitev, da ta povezava ostane prikrita? In še pomembneje: ali pomeni dvojna vloga bratov Čeferin – enega kot predsednika UEFA, drugega kot nadzornika kluba – potencialno navzkrižje interesov? Čeprav za zdaj ni dokazov o nezakonitosti, je že sam preplet športnih, pravosodnih in finančnih interesov dovolj, da vzbuja dvome o transparentnosti.Vsaka večja podražitev javnega projekta sproži vprašanja. V primeru Grosuplja pa te podražitve spremljajo okoliščine, ki projekt postavljajo v posebno luč. Vpleteni so ljudje z najvišjimi funkcijami v športu in pravosodju, mednarodna sredstva UEFA ter slovenski davkoplačevalski denar. Za zdaj ni dokazov, da bi Čeferinovi neposredno vplivali na dodelitev ali porabo sredstev. A kombinacija podražitev, prikritih funkcij in vplivnih imen ustvarja okolje, kjer bi morala biti vsaka odločitev pregledna in brez dvoma.Na spletni strani NK Brinje Grosuplje je zapisano, da je v nadzornem odboru kluba NK Brinje Grosuplje sedi dr. Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- NK Brinje Grosuplje)Zgodba o športnem parku v Grosupljem ima vse elemente potencialne afere. Gre za tipičen slovenski preplet moči, denarja, politike, športa in sodstva – kombinacijo, ki je v preteklosti že večkrat razburkala javnost. Dejstvo, da Rok Čeferin svoje članstvo v nadzornem odboru NK Brinje Grosuplje ne razkriva javno, je dodatna rdeča zastavica. Dokler ne bodo dana jasna pojasnila, bo nad projektom visela senca dvoma – in občutek, da javnost spet ni izvedela vsega.S tem izražajo svojo moč. Kronična težava Slovenije je pravosodje in del policije. Dokler ne bo šla kraljica postopkov pod policijo ne bo nič!Luka Perš

Sun, 21. Sep 2025 at 15:15

938 ogledov

V Študentskem domu Ljubljana cvetijo vzporedni mehanistični posli ex Mermalovega človeka Tomaža Pečnika?
Na uredništvo je prišlo pismo insajderjev, ki razkriva domnevne nepravilnosti v poslovanju Študentskega doma Ljubljana (ŠDL). Gre za javno podjetje, ki letno ustvari med osem in dvanajst milijonov evrov prihodkov, predvsem iz javnih sredstev in plačanih najemnin stanujočih študentov. Vprašanje, kam gre ta denar, je zato še toliko bolj pereče. Kot smo opazili, pa je Pečnik podal obširne odgovore na vse očitke kritikov v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja za medij N1 v začetku septembra. Glede na njegove odgovore si lahko javnost ustvari sama mnenje. A kot kaže je resnica nekje vmes. Tomaž Pečnik, nekdanji dolgoletni višji kader v Mermalovem BTC, deloval kot svetovalec v vladi Mira Cerarja in od avgusta 2018 vodi javno družbo Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Linkedin)Zakaj je bil sklenjen leasing za službeno vozilo?Po navedbah žvižgačev je direktor ŠDL Tomaž Pečnik julija letos sklenil pogodbo o operativnem leasingu za službeno vozilo Volkswagen Tiguan R-Line pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. Kritiki opozarjajo, da naj bi vozilo večinoma uporabljal v zasebne namene, kar bi lahko pomenilo kršitev določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mesečna obveznost ŠDL do leasing družbe znaša 493 evrov, avtomobil pa nikoli ne bo postal last javnega podjetja. Poudarjajo tudi, da ŠDL v preteklosti ni imel službenega vozila, saj direktor ni imel posebnih službenih poti, zato se poraja vprašanje, kdo je odločil o nakupu, ali obstaja pogodba o zasebni uporabi vozila, kakšno boniteto plačuje direktor ter ali se vodi ločena evidenca zasebnih in službenih poti.Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Siol)Kaj skriva poravnava z Valino?Insajderji opozarjajo tudi na sporno poravnavo z družbo Valina varovanje. Leta 2022 je ŠDL po več prijavah in lastnih ugotovitvah zaostril nadzor nad izvajanjem obhodnega varovanja. Varnostniki so morali ob vstopu in izstopu iz objektov uporabljati mobilne aplikacije za registracijo, kar je pokazalo večurne prekinitve obhodov. Zaradi tega ŠDL ni plačeval celotnih računov, temveč le storitve, ki so bile nedvoumno opravljene. Ko je pogodba leta 2023 potekla, je bil na javnem razpisu izbran nov izvajalec, pri katerem podobnih težav ni bilo več. Valina je nato proti ŠDL vložila tožbo v višini več kot 44 tisoč evrov, vendar dokazov o opravljanju storitev ni predložila. Kljub temu je direktor Pečnik maja 2024 podpisal sodno poravnavo v višini 22.235 evrov, ki jo je ŠDL junija plačal. Kritiki ocenjujejo, da je bila poravnava škodljiva in da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev.ŠDL ima letni promet med 8 do 12 milijonov evrov. (Foto: Ebonitete.si)Kako je mogoče, da milijon evrov za internet ni zagotovil delovanja?Študenti v domovih, ki jih upravlja ŠDL, se še vedno pogosto soočajo s težavami pri internetni povezavi, čeprav je podjetje v zadnjih dveh letih za prenovo omrežja namenilo več kot milijon evrov. Na javnem razpisu je bil izbran ponudnik Sfera IT d.o.o., pri čemer so drugi ponudniki opozarjali, da so bile razpisne zahteve domnevno oblikovane tako, da so ustrezale samo enemu ponudniku. Kljub visoki investiciji se študentje še vedno soočajo z izpadi, kar sproža resne dvome o smotrnosti porabe javnega denarja.Zakaj visoki stroški za svetovanja, odvetnike in aplikacije?Žvižgači opozarjajo, da ŠDL na veliko denarja zapravi tudi za svetovanja in aplikacije, ki se ne uporabljajo. Podjetju Kali d.o.o., ki se ukvarja s strateškim komuniciranjem, že tri leta mesečno plačujejo 1650 evrov, čeprav ima ŠDL tri zaposlene na področju javnega komuniciranja. Skupno je to podjetje prejelo več kot 60 tisoč evrov. Kljub trem zaposlenim pravnikom ŠDL za zunanje odvetniške storitve letno nameni približno 30 tisoč evrov. Leta 2022 so podjetju IXTLAN plačali skoraj 186 tisoč evrov za razvoj spletne aplikacije za nastanitve, vendar ta ni nikoli zaživela niti v testni različici. Obetana druga faza projekta v višini 193 tisoč evrov se nikoli ni izvedla, saj obljubljena sredstva iz državnega proračuna niso bila zagotovljena. Namesto tega je ŠDL naročil novo aplikacijo MojŠtudent pri podjetju NUMO, za katero je do zdaj namenil že več kot 130 tisoč evrov. Kritiki menijo, da tudi ta rešitev ne bo dolgoročna in da gre zgolj za nadaljevanje netransparentnega trošenja.Tomaž Pečnik je za medij N1 Slovenija odgovoril na kritične zapise o svojem vodenju javnega podjetja ŠDL. (Foto: Posnetek zaslona-N1 Slovenija)Kdo bo prevzel odgovornost?Navedbe žvižgačev kažejo na številne nepravilnosti v poslovanju ŠDL: od domnevne zlorabe službenega vozila in spornih poravnav do sumljive porabe milijonskih zneskov za internet, svetovanja in aplikacije. Na vsa ta vprašanja bi moral odgovoriti predvsem resorno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter druge nadzorne institucije. Dokler pa se nepravilnosti ne razjasnijo, ostaja odprto ključno vprašanje: kam pravzaprav gre denar študentov in davkoplačevalcev, ki ga upravlja ŠDL?Vse odgovore direktorja ŠDL Tomaža Pečnika o očitkih na njegov račun vodenja javnega zavoda si lahko preberete v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja objavljen v spletnem mediju N1 Slovenija.Luka Perš

Sun, 14. Sep 2025 at 19:13

5701 ogledov

ŠOKANTNO RAZKRITJE! Podpredsednica vlade RS TANJA FAJON se raje proda za politično kariero in SI NE UPA REČI GOLOBU NE!!!
Dolgoletna političarka Tanja Fajon je še enkrat dokazala, da je za njo na prvem mestu prioriteta politična kariera. Nekdanja predsednica Socialnih demokratov je v vlogi podpredsednice vlade RS še enkrat uklonila svojo hrbtenico pred političnim pritiskom predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Ker je dobro vedela, če bi rekla NE, bi hitro sledila usoda, ki so jo pred njo v tej #depolitizirani #svobodni vladi pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave paradržavne družbe GEN-I doživeli ministri ter ministrice- Tatjana Bobnar, Irena Šinko, Uroš Brežan in Daniel Bešič Loredan. Še najbolj je v javnosti odmeva primer domnevnih nedovoljenih političnih pritiskov premiera Goloba na nekdanjo notranjo ministrico Bobnarjevo. Če primerjamo primer Bobnar in sedaj primer Fajon je jasno, da se je Tanja Fajon očitno zlomila pod političnim pritiskom sedanjega premiera dr. Roberta Goloba. Ker drugače si ne moremo razlagati, da bi dolgoletni uradniki na Mladiki dopustili, da ste zgodi takšna eklakatna kršitev!!! Ali sploh še imamo suvereno ministrico za zunanje in evropske zadeve, če pa že ob prvem večjem pritisku premiera dr. Roberta Goloba uklone svoje hrbtenico? To je zelo nevarno za državno varnost, če gospa Fajon ni sposobna suvereno opravljati svojega dela? Zelo nas čudi, da takšno obnašanje gospe Fajon dopušča predsednik SD Matjaž Han. Saj v zadevi »pisma združenih dam« se zelo dobro ve, da teh pisem ne bi bilo, če nekdo na Mladiki se ne bi s tem strinjal. Gospod Han, preden afere pljuskne v obraz bi se na vašem mestu zelo pozanimal, komu je bilo spet v interesu, da je Socialne demokrate porinil v osrčje afere. Ker teh pisem ne bi bilo, če resorna ministrica tega ne bi dovolila! Tukaj je ključna krivda Socialnih demokratov! Han, pisma=Litijska deja vu???? V članku si boste lahko prebrali, koliko domnevnih kršitev slovenske zakonodaje je prišlo, ker si je gospa Gaber Golob domislila, da bi bilo "fajn fajtat" prek "državnega maila" z "ameriškim high slengom" za "Palestino in obsoditi vojna dejanja države Izrael."Če to ni zrelo za odstop vlade ali vsaj interpelacijo zunanje ministrice Fajon pa presodite sami.Bizarna afera pisanje s pisanjem elektronskih sporočil z državne domene gov.si sedanje žene premiera dr. Roberta Goloba razkrivajo, da je imela nekdanja ministrica Tatjana Bobnar prav o političnih pritiskih aktualnega premiera v naši državi.Bojan Požar je razkril dobesedni primer, kjer bi morala Golobova vlada nemudoma razpasti! Glede na to, da so vse stranke sedanje koalicije Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica prisegale na vladavino prava, bi morale vsaj poslanske skupine zahtevati odstop ministrice za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednice aktualne vlade Tanje Fajon!Foto: Posnetek zaslona-PožareportKer je ona tista, ki je dovolila, da je do dejanske zlorabe državnega protokola glede pošiljanja elektronskih pisem veleposlanikom dejansko prišlo! Zaradi tega bi morala tudi odgovarjati pred predstavniki ljudstva! Še bolj pa bi si ustavno obtožbo zaslužila celotna vlada! Bolj šolskega primera kršitve zakonodaje Golobova vlada ni storila! Malce se spomnite na koronske čase, ko so osrednji mediji noreli, ker je Urška Bačovnik Janša s svojega službene oziroma zasebne elektronske pošte poslala nekatere ponudbe za dobavo mask takratni državni sekretarki v kabinetu Janeza Janše Jelki Godec. Tukaj pa gre za DEJANSKO ZLORABO ELEKTRONSKE POŠTE!, ki jo lahko uporabljajo samo državni uslužbenci!!! PIKA! GAME OVER!Kaj se je v resnici zgodilo? Kot je razkril Bojan Požar v člankih z naslovoma Diplomatski triler: Tina Gaber prek vladne spletne pošte pod nazivom First Lady piše veleposlanikom – glede Gaze in Izraela in Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob, je opisal situacijo, kako je takrat še njegova partnerka v zasebnem življenju, zdaj že njegova žena Tina Gaber Golob, sklenila, da bo napisala elektronska sporočila nekaterim slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad za podporo dogodkom v Gazi in obsodbi dejanj Izraela. To je napisala z elektronskega naslova unitedvoicesoffirstladies@gov.si. Mi nimamo nič proti, če se je sedaj »wife number 2« sedanjega predsednika vlade dr. Roberta Goloba odločila, da bo poslala elektronska sporočila nekaterim osebam. Živimo v svobodni družbi in vsak lahko vsakomur pošlje elektronsko sporočilo. Zdaj, če se nasprotna oseba zaradi tega počuti nadlegovana in bo sprožila pravna sredstva, je druga zgodba. To, da sedanja gospa Golob Gaber še nekaj časa ne bo prva dama Slovenije, se je tudi že razčistilo v slovenski javnosti. Tukaj ste sedaj komaj na mestu za bronasto kolajno. Zlato mesto zaseda Aleš Musar, srebrno pa kitarist skupine Šank Rock Bor Zuljan.Posnetek zaslona-PožareportKljučna težava omenjene afere je uporaba e-maila s kratico gov.si. Zelo dobro se ve, da omenjeno domeno gov.si uporabljajo le tisti, ki so zaposleni v državni in javni upravi. To ve vsak državljan, ki uporablja kmečko logiko. Kolikor je znano, gospa Tina Gaber Golob ni zaposlena ne v državni in ne v javni upravi. Tudi ne prejema denarnega nadomestila v vlogi žene, kot to prejema soprog predsednice države Aleš Musar. Če pa je, pa se naj neha kabinet predsednika vlade obnašati »geni-jevsko« kot država v državi in enkrat za vselej naj odgovorijo, kakšno delo v javni oziroma državni upravi upravlja gospa Tina Gaber Golob.Zdaj se je v resnici banalna zadeva spremenila v enega najhujših političnih škandalov sedanje vlade. To tik pred volitvami. Spet ga je skuhala ženska! Kot Litijsko! Pa računalnike! Banalna afera dobesedno daje vzporednice z afero Bobnar.Priznamo, zdaj omenjeno afero dojemamo v popolnoma drugačni luči po izbruhu sedanje afere s pošiljanjem elektronskih pisem z državne domene gov.si žene predsednika vlade slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad.Tanja Fajon. (Foto: Posnetek zaslona-Wikipedia)Predsednik vlade dr. Robert Golob bi moral zaradi izvajanja političnega pritiska leteti s položaja! Ali se bodo Socialni demokrati še enkrat ponižali za mir v hiši? Zakaj Tanja Fajon ni Tatjana Bobnar, ki si je upala javno prvo razkriti prakse delovanja Goloba?Kaj je ključni očitek, ki ga je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar očitala aktualnemu predsedniku vlade? Da je nad njo izvajal nedopusten politični pritisk, da bi morala kot resorna ministrica za policijo izvesti določene kadrovske premike. Vendar se je temu uprla in tega ni storila. Zdaj pa pozorno preberite del članka z naslovom Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob:»Pri tem je elektronske naslove za potrebe Tine Gaber zahteval predsednik vlade Golob – od Tanje Fajon oziroma njenega ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ta Golobova zahteva je na zunanje ministrstvo prišla 4. avgusta, kot urgentna, ugoditi pa so ji morali že v nekaj urah. Kar seveda tudi pomeni, da je Fajonova z vsem tem natančno seznanjena.«Na vprašanja novinarja Požarja molčijo tako v kabinetu predsednika vlade kot na zunanjem ministrstvu. Na takšno preprosto vprašanje morajo oboji odgovoriti takoj, ne pa da molčijo in upajo, da bo javnost to pozabila.Afera, ki je v javnosti znana kot zgodba o »pismih prve dame«, je na prvi pogled delovala kot nenavadna in nekoliko bizarna epizoda. Partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, Tina Gaber, je namreč prek elektronske pošte nagovarjala slovenske veleposlanike in žene tujih predsednikov vlad, naj se pridružijo političnemu pozivu v podporo Palestini in obsodbi Izraela.Foto: Posnetek zaslona- 24urA ob podrobnejšem pogledu se izkaže, da ne gre za trivialno potezo tretje dame po državnem protokolu, temveč za resno zadevo z vsemi elementi političnega pritiska, zlorabe državnih virov in možnih pravnih kršitev, ki lahko imajo tudi mednarodne posledice. Najbolj problematičen del afere je elektronski naslov, uporabljen za ta namen: unitedvoicesoffirstladies@gov.si.Gre za naslov na uradni državni domeni, ki je bil ustvarjen in uporabljen za zasebno politično pobudo partnerke predsednika vlade. S tem je bil vtis, da gre za uradno državno akcijo, neizbežen.Bistveno pri vsem skupaj pa je, da zgodba ne bi bila mogoča brez neposrednega posredovanja Roberta Goloba. Kot je razkril dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar, je že 4. avgusta njegov kabinet na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naslovil urgentno zahtevo za posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad. Ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, je zahtevi v nekaj urah ugodilo. To pomeni, da je ministrica vedela, kaj se dogaja, in da je bila zahteva na ministrstvo prenesena s političnim pritiskom z vrha izvršne oblasti.Prav ta pritisk je ključen element zgodbe: predsednik vlade je izkoristil svoj položaj, da je svoji partnerki omogočil dostop do diplomatskih virov, pri tem pa je uporabil državno infrastrukturo.Kaj vse je domnevno kršil dr. Robert Golob, ker je s političnim pritiskom dosegel, da je njegova druga žena Tina Gaber Golob zlorabila državno domeno za pisanje zasebnih elektronskih sporočil veleposlanikom in tujim ženam predsednikov vlad?Pravno gledano se tu odpira cela vrsta vprašanj. Najprej gre za očiten konflikt interesov, kot ga definira Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije: predsednik vlade je uporabil svojo funkcijo za korist svoje partnerke. Nadalje lahko govorimo o zlorabi uradnega položaja po Kazenskem zakoniku, saj uradna oseba, ki svoj položaj uporabi, da sebi ali komu drugemu pridobi korist, stori kaznivo dejanje. Korist v tem primeru je zasebna politična promocija partnerke premierja.Poleg tega je sporno posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad, ki so osebni podatki, brez kakršnekoli pravne podlage, kar pomeni kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov (GDPR in ZVOP-2).Tina Gaber Golob. (Foto: Posnetek zaslona- Instagram)Prav tako je bila kršena Uredba o upravnem poslovanju, saj se elektronski naslov vladne domene ne more uporabiti za zasebne projekte. Na koncu pa je tu še mednarodnopravna dimenzija: gre za neformalno diplomacijo brez mandata, v enem najbolj občutljivih geopolitičnih vprašanj, kjer se Slovenija zdaj kaže kot država, ki diplomatske kanale uporablja za zasebne pobude.Afera Bobnar, deja vu! Ali bo sedanja vladna koalicija še enkrat zlorabila "vladavino prava", da bo pokrila muhe tretje slovenske dame in druge žene dr. Roberta Goloba?Foto: Posnetek zaslona- RTV SlovenijaČe dogajanje postavimo v širši kontekst, se vzorec ponavlja. Že v aferi Tatjane Bobnar, nekdanje notranje ministrice, smo videli, kako je premier izvajal politični pritisk. Zdaj je na podoben način deloval pri Tanji Fajon, ki je zahtevi popustila. Gre za nevarno prakso, ki kaže, kako predsednik vlade uporablja svoj položaj za zasebne cilje in pri tem obremenjuje državne institucije.Jasno je, da pravno-politična odgovornost leži izključno na Robertu Golobu. Tina Gaber je sicer glavna protagonistka, a brez aktivnega posredovanja predsednika vlade do afere ne bi prišlo. Golob je s svojimi pritiski in zahtevami omogočil kršitve, uporabil državno infrastrukturo in s tem prevzel celotno odgovornost za posledice.Luka Perš

Sat, 6. Sep 2025 at 20:05

1295 ogledov

Herič vztraja pri svojih izjavah! " je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS!" #bajta?
V našem mediju že nekaj časa poteka izmenjava mnenj med predsednikom Judo zveze Slovenije Bogdanom Gabrovcem in športnim delavcem dr, Koljo Heričem. Tako smo v našem mediju objavili članka z naslovom " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." in "Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS?, kjer smo izpostavili določene izjave gospoda Kolje Heriča. Zaradi določenih izjav v članku z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 eur posojila JZS? je predsednik JZS Gabrovec poslal zahtevo za objavo popravko članka in za preklic izjav gospoda Heriča. Le to smo objavili v članku z naslovom Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?. Zdaj pa smo prejeli dopis pravnega pooblaščenca gospode Heriča, odvetnika Mojmira Šafariča. Le ta nas je prosil, da objavimo v odziv gospode Kolje Heriča. "Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca. Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej," je med drugim zapisa Herič."Spoštovani!V mojem pisanju odgovoru na navedbe g. Gabrovca objavljene na spletnem portalu prava.si sem le pojasnil zakaj lahko domnevam, da se mene razume oz. insinuira kot neimenovani novinarski vir iz Maribora, potem ko je bila na e-pošto podjetja poslana povezava meni neznane osebe do članka za katerega prej sploh nisem vedel. Sam se pod vsa pisanja podpišem.Kar se tiče preklica mojih izjav, pa je tako, da jih ne mislim preklicati, ker so resnične. Sam v zapisu nisem operiral niti z zneski, kot tudi ne s firmo družbe iz katere bi naj izvirale finančne težave g. Gabrovca.Preprosto dejstvo je, da sem citiral izjavo g. Gabrovca, ki mi je povedal na sestanku katerega je on sam želel v pisarni mojega podjetja da "je tudi sam imel v preteklosti finančne težave, saj je moral 2x kupit lastno hišo, ki jih je rešil s pomočjo sposoje denarja od JZS.”. Iz tega se lahko nedvoumno sklepa, da je govora o domnevnem posojilu o katerem so v preteklosti spraševali nekateri klubu, člani JZS. Prav tako sem sam večkrat prosil za podobno posojilo kot ga je prejel Mitja Jenuš, katerega je g. Gabrovec odobril kar na obravnavi sodišča za 2 leti nazaj, za čas ko niti ni bil zakoniti zastopnik JZS. Odgovora na prošnje nikoli nisem prejel. O posojilu je nekaj let nazaj govoril tudi g. Hudej.Pravzaprav enostavno ne razumem kako naj umaknem izjavo, ki je dejansko citat g. Gabrovca, mogoče bi jo moral umakniti on. V oddaji Tarča je g. Žgajnar, g. Gabrovcu pred celotno Slovenijo povedal, da se spreneveda in ga je imenoval lažnivec. Nekdanje judoistke so ga v isti oddaji obtoževale, da je vedel za dogajanja. G. Žgajner, s katerim pa se je za razliko od najinega sestanka v pisarni podjetja sestal v baru nekega hotela, pa je prav tako zatrdil, da g. Gabrovec s svojimi dejanji škodi športu, toliko o časti in dobrem imenu.Pričakujem da g. Gabrovec preneha z javnim blatenjem mojega imena, da se za neutemeljene obsodbe opraviči, če pa končno uresniči svojo obljubo, da bo, če bo Urška Žolnir osvojila olimpijsko medaljo, peš odšel iz Aten do Celja. V kolikor svojo obljubo uresniči in dokaže, da je mož beseda, potem opravičila od njega ne potrebujem. Očitno g. Gabrovcu plačuje stroške JZS. Ekonomično bi bilo, da se mu kupi letalska karta do Dominike, kjer mu lahko prenočišče zagotovim jaz, potem pa lahko dava skupno izjavo za CNN. Športni pozdrav!Kolja Herič mag.prof.šp.vzg"Uredil Luka Perš
Teme
bilo je pred 30 leti 7 november 1991 Bilanca osamosvojitvene vojne Vlada lojze peterle

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Bilo je pred 30 leti, 7.11.1991: Vlada Lojzeta Peterleta obračun prehojene poti v samostojno državo