Novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) je sodoben okoljski zakon, ki je namenjen ohranjanju okolja in zavarovanju narave pred nesprejemljivimi posegi. ZVO-2 obravnava potrebo po trajnostnem razvoju in skrbno ravnanje z okoljem in naravo, v postopke pa vključuje tudi zainteresirano javnost in javnost nasploh, je na novinarski konferenci ob predstavitvi ZVO-2 dejal minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak.
Minister mag. Vizjak je med temeljnimi izhodišči za pripravo ZVO-2 navedel odpravo neskladnosti ZVO-1 s pravom EU zaradi opominov Evropske komisije in sproženih predsodnih postopkov zoper Republiko Slovenijo, uskladitev z evropskimi direktivami oz. spremembami direktiv, reševanje akutne problematike na področju odpadkov v Sloveniji, doseganje hitrejšega reševanja upravnih postopkov, povezanih s posegi v okolje, in povečanje učinkovitosti okoljske inšpekcije.
Minister mag. Vizjak je poudaril, da bo ZVO-2, ki je bil po sprejetju na vladi že posredovan v Državni zbor, finančno razbremenil gospodinjstva. Proizvajalci bodo namreč morali v celoti prevzeti finančno odgovornost za odpadno embalažo, tudi za njen odvoz od gospodinjstev.
Ključne spremembe, novosti in izboljšave, ki jih prinaša ZVO-2
Celovita ureditev ravnanja z odpadki – dosedanja zakonska ureditev je bila podnormirana, večino pravil so določali podzakonski predpisi. ZVO-2 zdaj področje odpadkov ureja celovito, hkrati pa z novo ureditvijo bistveno deregulira in poenostavlja upravne postopke, povezane z odpadki (predvsem z zbiranjem odpadkov). Dosedanja ureditev v Uredbi o odpadkih je namreč zahtevala za zbiranje odpadkov bistveno več, kot od Slovenije zahteva Direktiva o odpadkih. Kljub obsežni pravni regulaciji in kompleksnim upravnim postopkom pa ni bil dosežen temeljni cilj, to je odgovorno ravnanje z odpadki.
Izvajalci dejavnosti zbiranja odpadkov in obdelave odpadkov (razen izvajalci javne službe) morajo biti lastniki zemljišča, stavbe in naprave, če je ta potrebna (pa tudi trgovci in posredniki odpadkov, če imajo odpadke v posesti). S tem se bo doseglo povečanje odgovornega ravnanja zbiralcev in obdelovalcev odpadkov. Prepovedana bo prodaja zemljišča, stavbe ali naprave, če bo ugotovljena okoljska škoda. V prehodnih določbah je predvideno petletno prehodno obdobje za prilagoditev novim določbam glede lastništva zemljišča, stavbe in naprave zbiralcev in obdelovalcev odpadkov, razen če gre za zbiranje odpadnega blata iz komunalnih čistilnih naprav – v tem primeru je prehodno obdobje eno leto.
V primeru neustreznega ravnanja z odpadki in čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja ter morebitnega nastanka okoljske škode ima država možnost poseči v njihovo premoženje in s tem poplačati sanacijo ali vsaj del sanacije. Omejeno je prekomerno veriženje predajanja odpadkov od zbiralca do zbiralca. Določena je odgovornost vseh vpletenih v primeru odmetavanja odpadkov v naravo (kriv je tudi tisti, ki naroča in organizira odmetavanje). Določena je obveznost zavarovanja odgovornosti za nastanek okoljske škode zaradi povzročitve nenadnega onesnaženja.
Ureditev meril za prenehanje statusa odpadka, s čimer je določen temeljni pravni okvir za krožno gospodarstvo. V ZVO-2 so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da odpadku preneha status odpadka. Določena je vsebina meril za izpolnjevanje omenjenih pogojev. Urejen je postopek za določitev meril v primeru odločanja v vsakem primeru posebej.
ZVO-2 uvaja nov sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). Bistvo predlagane ureditve je zagotoviti, da bodo proizvajalci nosili vse stroške, povezane z odpadki iz svojih proizvodov, in da bodo ti stroški čim nižji. Zato ni dovolj zagotoviti, da bodo odpadki - npr. odpadna embalaža - pobrani v celoti, kar bo zagotovila sprememba Uredbe o odpadkih, temveč zagotoviti ustrezno ravnanje z njimi v nadaljnjem procesu, to je zagotoviti njihovo recikliranje oziroma druge vrste predelave. To je pomembno, ker je Slovenija zavezana doseči cilje EU v zvezi s predelavo odpadkov. Dosedanji sistem, v katerem so lastniki organizacij predelovalci in ne proizvajalci in v katerem tako kapitalsko obvladovane organizacije med seboj tekmujejo za tržni delež s ciljem čim večjega dobička, je v popolnem nasprotju z ureditvijo v Direktivi o odpadkih.
Direktiva o odpadkih zahteva, da:
- nosijo proizvajalci vse stroške, vendar morajo biti ti čim nižji,
se v primeru, da za njihove odpadke skrbi organizacija obdelava odpadkov obdelovalcem oddaja na pregleden način,
- proizvajalci lahko za izpolnjevanje svojih obveznosti ustanovijo organizacijo ali več njih, pri čemer pa je naloga te organizacije, da skrbi za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev s čim nižjimi stroški in ne čim večji dobiček.
Zato so glavne značilnosti predlagane ureditve:
- jasna ločitev organizacije in obdelovalcev. Ti ne smejo imeti kapitalske - udeležbe v organizaciji,
- neprofitnost organizacije,
- ena organizacija za en masni tok - eno vrsto odpadkov. Dosedanji sistem, ki je omogočal več organizacij, se v praksi namreč izigrava, tudi zaradi slabega nadzora države. Sistem z eno organizacijo pa ne bo več omogočal izigravanja. - Bojazen, da bodo zaradi "monopolnega" položaja ene organizacije stroški za proizvajalce višji, je odveč, ker bodo organizacijo upravljali sami proizvajalci, država pa bo morala seveda kljub temu bolje izvajati nadzor,
organizacija opravlja naloge za proizvajalce, vendar pa deluje tudi v javnem interesu (doseganje okoljskih ciljev).
Novi zakon ureja ukrepanje v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja (primer: odložitev blata iz komunalnih čistilnih naprav na občutljivem območju, npr. vodovarstvenem) in zaradi tega pride do obremenitve okolja, ki ima takoj ali kasneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja. Ukrepa se po sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče. S to ureditvijo bo doseženo najhitrejše možno ukrepanje, hkrati pa se v primeru okoljske škode nadaljevanje rešuje z izdajo sanacijske odločbe.
V zakonu je prenovljena ureditev postopka presoje vplivov na okolje (predhodni postopek in postopek PVO), ki bo v praksi omogočala hitrejše odločanje. Določena so natančna pravila postopka, ki bodo uradnikom na Ministrstvu za okolje in prostor omogočala hitrejše vodenje postopkov. V tem okviru je natančneje določena tudi vloga mnenjedajalcev in vloga javnosti v tem postopku.
Prenovljena je ureditev postopkov izdaje okoljevarstvenih dovoljenj (za naprave IED – tiste, ki povzročajo industrijsko onesnaževanje; za druge naprave in za obrate tveganja). Ta bo v praksi omogočala hitrejše odločanje. Določena so natančna pravila postopka, ki bodo uradnikom na MOP omogočala hitrejše vodenje postopkov. V tem okviru je natančneje določena tudi vloga javnosti v teh postopkih.
Zakon omogoča združevanje postopkov izdaje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) s postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja, s čimer bo omogočeno hitrejše odločanje v teh postopkih.
Urejena je situacija, ko upravljavec naprave ali obrata ob prenehanju svojega obstoja nima v lasti naprave ali obrata ali zemljišča in ob prenehanju ni zagotovil prenosa upravljanja na drugega upravljavca. S to ureditvijo bodo preprečene situacije, v katerih upravljavec preneha obstajati in ob tem prekine najemno pogodbo, pri čemer ne poskrbi za odstranitev naprave ali njeno predajo drugemu upravljavcu. Naprava je v takem primeru ostala brez upravljavca in posledično predstavljala tveganje za okolje. Zakon v takih primeri določa prenos odgovornosti na lastnike pravne osebe ali dediče fizične osebe.
Urejena je možnost odstranitve odlagališča odpadkov, s čimer bo omogočena predelava še uporabnih odloženih odpadkov (krožno gospodarstvo) in omogočena nova raba prostora. Ta ureditev bo omogočala tudi odstranitev odlagališča na podlagi inšpekcijske odločbe v primeru prekomernega onesnaževanja okolja zaradi odlagališča ali iz drugih razlogov (primer: odlagališče Suhadole).
Prenovljena je ureditev postopka ugotavljanja nastanka okoljske škode, ki bo omogočala hitrejše odločanje v teh postopkih
Prenovljena je ureditev položaja javnosti in zainteresirane javnosti. Ureditev je zdaj skladna s pravom EU. Javnosti zagotavlja pravico do obveščenosti o nameravanem posegu v okolje, zainteresirani javnosti pa pravico do sodelovanja v teh postopkih (postopek PVO, postopek izdaje OVD in postopek ugotavljanja okoljske škode) ter zagotovljen dostop do pravnega (sodnega) varstva.
ZVO-2 ureja temeljni okvir za določanje podnebne politike (podnebna strategija) in znanstveni posvetovalni organ na tem področju – Podnebni svet.
Prenovljena je ureditev inšpekcijskega nadzora, ki bo omogočala učinkovitejše delo okoljskih inšpektorjev.
Prenovljene so kazenske določbe, kar bo omogočilo bolj učinkovito doseganje temeljnega cilja kaznovanja – generalne prevencije, torej preprečevanja ravnanj, ki lahko negativno vplivajo na okolje.
