Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Dosje: Darko Horvat
Predstavljamo vam dosje o tranzicijskem oligarhu Darko Horvatu. Dosje je bil objavljen v reviji Demokracija in kasneje še na spletni strani medija Nova24tv.
prava .
Slovenija

Ponedeljek, 6. December 2021 ob 03:05

Odpri galerijo

Darko Horvat. (Foto: Posnetek zaslona- Oštro, Wakeham/PoloPhoto)

Predstavljamo vam dosje o tranzicijskem oligarhu Darko Horvatu. Dosje je bil objavljen v reviji Demokracija in kasneje še na spletni strani medija Nova24tv. Objavljamo ga v celoti z dovoljenjem novinarke Demokracije Vide Kocjan. Darka Horvata ima v odličnem spominu tudi mož znane odvetnice Nataše Pirc Musar, Aleš Musar. Le ta je veljal za dolgoletnega finančnega masterminda Horvatovega imperija. Prav na primeru Darka Horvata lahko vidite, kako deluje #vzporednimehanizem, o čemer je v svoji najnovejši knjigi zapisal ekonomist Rado Pezdir.

Darko Horvat, prvi in edini pravi tranzicijski oligarh, je imel v lasti okoli 120 podjetij, iz njih je sestavil nepregledno mrežo, z različnimi preigravanji je iz sistema potegnil približno 300 milijonov evrov. Skoraj polovica teh podjetij ima sedež v različnih davčnih oazah – od Cipra, Luksemburga, Nizozemske, Gibraltarja, Caracasa, Deviških otokov do Johannesburga.

Kje je Darko Horvat danes? Tega nihče zanesljivo ne ve, naj bi pa bil med Londonom in Švico. Horvat je bil po letu 2000 povezan tudi z Izraelom, pot mu je tlakoval Milan Kučan, izraelska in slovenska združba pa se je prepletala prek lastniške strukture Aktive v Horvatovi lasti.


				Še ena izmed poslovnih hobotnic Darka Horvata, ki jo je razkril Dnevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)			Še ena izmed poslovnih hobotnic Darka Horvata, ki jo je razkril Dnevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)

Poslovna shema vedno enaka
Poslovna shema Horvatove Aktive je bila ne glede na banko, pri kateri si je izposojal denar, vedno enaka. Njegov sistem je bil takšen, da si je denar sposodil v slovenski banki in ga nato posredoval podjetju v verigi. Bistveno pri tem je bilo, da je takšen tok denarja hitro prišel do davčne oaze, kje se je celotna transakcija učinkovito prekrila, od tam pa je bežal naprej po desetinah podjetij, ki jih je Horvat s sodelavci generiral na dnevni osnovi.

Denar je usmerjal tudi k več deset prijateljskim povezavam, kjer so si zamenjevali celo imena in priimke ter tako brisali sledi za seboj. Na takšen način je popolnoma zakril sledi. A če bi policija in tožilstvo kaj delala, bi mogoče našla kakšen evro.


				Kako je Darko Horvat okupiral Factor banko in jo s svojimi razvpitimi krediti poslal v likvidacijo, ki so jo pokrili slovenski davkoplačevalci. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv)			Kako je Darko Horvat okupiral Factor banko in jo s svojimi razvpitimi krediti poslal v likvidacijo, ki so jo pokrili slovenski davkoplačevalci. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv)

Banksterski posli
Vmes se je Aktiva igrala tudi s prenosi kreditov, z navideznimi posli in zavarovanji znotraj omrežja. Sčasoma so praktično vsi izgubili sled za denarjem, ki so ga posojali Horvatu, živeli pa so v iluziji, da so vsaj zavarovanja za kredite ustrezna.

Pa seveda niso bila, in kot je to v navadi pri banksterskih poslih, včasih zavarovanj sploh ni bilo. Šokantno je tudi, da prav nobena slovenska banka Horvatovega omrežja sploh ni spremljala z dolžno odgovornostjo. V največ primerih namreč niso poznale niti lastniške strukture niti finančnega stanja podjetij, na katera so bila prenesena posojila.

Te je najemala Horvatova Aktiva, s prenosom naprej si je odpirala pot za nova posojila. Dejstvo pa je, da takšni krediti in takšen solastnik banke ne bi bili mogoči, če za njim ne bi stalo omrežje, ki se je razvijalo skoraj 70 let. Tudi Darko Horvat danes ne bi bil na prostosti, če za njim ne bi bila sivina, ki se je rodila v strukturah vzporednega mehanizma.


				Zapuščeni prostori Vrtnarije Lada. Sedaj bi se naj na tem območju zidala stanovanja. (Foto: Posnetek zaslona Primorske novice, Leo Caharija)			Zapuščeni prostori Vrtnarije Lada. Sedaj bi se naj na tem območju zidala stanovanja. (Foto: Posnetek zaslona- Primorske novice, Leo Caharija)

Nazoren primer: Vrtnarija Lada
Zelo nazoren primer delovanja Horvata je podjetje Vrtnarija Lada, ki je bilo v lasti Horvatove družbe Aktiva Naložbe, pozneje preimenovane v CG Invest. Danes sta obe podjetji v stečaju. Horvat je najel milijonski kredit pri eni od slovenskih bank in denar preusmerjal v podjetja v svoji verigi.

Odplačevanje posojila je nato z dovoljenjem banke posojilodajalke prevzelo podjetje Vrtnarija Lada, ki ni imelo v svoji lasti ničesar, ni poslovalo, v bilancah so imeli knjiženih le nekaj zalog, ki so jih iz leta v leto samo premetavali sem in tja. Podjetje ni bilo kreditno sposobno, poslovalo je z izgubo, posojila tudi ni moglo odplačevati. Tudi če bi zaloge lahko odprodali, prenesenega kredita iz podjetja Aktiva Naložbe na podjetje Vrtnarija Lada nikoli ne bi odplačali.

Šlo je dobesedno za mehanizem kraje našega denarja in sistem, po katerem je bil slovenski bančni sistem navrtan kar dvakrat. Pokaže tudi, kako sta nastali obe bančni luknji, ki smo ju nato sanirali davkoplačevalci. Prva je bila v letih 1993 do 1995, druga v letih 2013 in 2014.


				Še ena shema iz Dnevnika, kako so Horvatova podjetja iz Slovenije črpale denar. (Foto: Posnetek zaslona- Dnevnik)			Še ena shema iz Dnevnika, kako so Horvatova podjetja iz Slovenije črpale denar. (Foto: Posnetek zaslona- Dnevnik)

Pidovska pošast iz udbovskega omrežja
Za razumevanje nekaterih stvari se vrnimo v čas t. i. pidovskih investicijskih družb, ki so v letih privatizacije nekdanje družbene lastnine od državljanov odkupovale lastninske certifikate. V letih 1994 in 1995 so bile ustanovljene tri pooblaščene investicijske družbe (PID) Atena (ena, dva in tri). Sledila je transformacija iz PID v sklade, nato so se skladi Atena leta 2000 združili v enega pod nazivom Atena 1. sklad.

Ta se je nato leta 2001 razdelil na redno delniško družbo Atena FIN in pooblaščeno investicijsko družbo Atena PID. Leta 2002 se je Atena FIN pripojila družbi Aktiva Invest. Lastnik je bil Horvat. Delnice Aktive Invest so konec leta 2003 začele kotirati na Ljubljanski borzi. Leta 2004 se je Atena PID preoblikovala v redno delniško družbo Aktiva Naložbe.

Horvat je v portfelju Aktive zbiral podjetja, ki so vodila proti Izraelu: poleg drugih tudi Intertrade, Iskro Holding, Iskro Avtoelektriko in tista, ki jih je ustanovila in upravljala SDV (Pinus Rače in Tehnounion). SDV je bila tudi poslovna partnerka izraelske mreže. S prenašanjem posojil iz Aktive na druga podjetja si je Horvat zagotavljal vedno nove kreditne možnosti.


				Factor banka je bila gonilna sila za mnoge sporne in zgrešene projekta Darka Horvata. (Foto: STA)			Factor banka je bila gonilna sila za mnoge sporne in zgrešene projekta Darka Horvata. (Foto: STA)

Lastnik in odločevalec v Factor banki
V Sloveniji se je Horvat s svojim pidovskim imperijem Aktiva dejavneje pojavil v drugi generaciji lastnikov Factor banke, ob njeni likvidaciji leta 2013, čeprav je bil navzoč tudi pred tem. Mreža, ki je vzpostavila Factor banko in mreža okoli Aktive sta bili namreč identični.

Factor banka je leta 1993 nastala iz interne banke Iskra. Za veliko Iskro in njeno banko pa je znano, da je bila del sistema vzporednega bančništva. Spomnimo samo na švicarski Cranex in sodelovanje z nekdanjo SDV oz. Udbo. V sistemu vzporednega bančništva je tudi pridno polnila svoje črne fonde in izvajala sive finančne operacije.

Factor banka je bila ustanovljena v obdobju prve sanacije paradržavnih slovenskih bank, nad katero je bedela Agencija za sanacijo bank in hranilnic, zato je bilo prek Ljubljanske banke na domačih tleh skoraj nemogoče izpeljati kakršne koli sheme. Po navedbah Rada Pezdirja je zato povsem verjetna teza, da so Factor banko ustanovili zato, da bi omogočali vzporedno bančništvo v Sloveniji.

V trenutku likvidacije Factor banke leta 2013 je bilo več lastnikov, med njimi tudi skupina Aktiva Naložbe, kasneje preimenovana v CG Invest. Skupino Aktiva Naložbe je obvladoval Darko Horvat, ki je bil tudi član uprave Factor banke in član nadzornega sveta.

Pri odločanju o posameznih poslih se ni niti izločal. Factor banka svojih obveznosti ni bila več sposobna poravnavati, omogočeno ji je bilo celo črpanje posojila s poroštvom države, in sicer v času vlade Alenke Bratušek. Poroštvo države je bilo unovčeno junija 2014, nekaj posojila je bilo vrnjenega, neodplačani del pa je bil februarja 2016 prenesen na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Banka je bila tudi dokapitalizirana z zneskom 265 milijonov evrov in nato likvidirana 19. februarja 2016..


				Shema Darka Horvata z izraelskimi partnerji. (Foto: Posnetek zaslona-Finance)

Shema Darka Horvata z izraelskimi partnerji. (Foto: Posnetek zaslona-Finance)

Horvat in izraelske naveze
Horvat je 17. maja 2003 prek svojega nizozemskega podjetja Aktiva Holdings postal solastnik izraelskega holdinga IDB Holding Corporation, ki je bilo eno največjih podjetij v Izraelu, upravljalo pa je z največjo trgovinsko mrežo, mobilno telefonijo, zavarovalništvom in še s 153 drugimi izraelskimi podjetji. Horvat je bil imenovan za enega od direktorjev podjetja iz skupine IDB Holding, ki se je imenovalo IDB Development.

Izraelci pa so se preselili v nadzorni svet družbe Aktiva Holdings B. V., registrirane na Nizozemskem. Pravzaprav je Horvat na Nizozemsko umaknil premoženje pidovske Aktive.

Prevzem IDB Holdinga je bil izpeljan s pomočjo posojil v konzorciju s podjetjem Gandem, kjer je imel Horvat skoraj desetinski delež, preostali lastniki so bile družine iz Izraela in ZDA, največji lastnik je bila družina Dankner, direktor pa Nochi Dankner. Pri tem je izraelska centralna banka izdala opozorilo, naj bodo poslovne banke konservativne in zelo pozorne na tveganja, ki se jim izpostavljajo pri Gandemovem prevzemanju IDB Holdinga.


				Sedež bolgarske podružnice NLB- West East Bank se nahaja v stavbi Svetovnega trgovinskega centra v Sofiji. Naslov banke je  36 Dragan Tsankov Blvd. 1040 v Sofiji. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)			Sedež bolgarske podružnice NLB- West East Bank se nahaja v stavbi Svetovnega trgovinskega centra v Sofiji. Naslov banke je 36 Dragan Tsankov Blvd. 1040. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)

Bolgarska banka West East Bank
Leta 2003 so Factor banka, NLB Maksima in Aktiva Holding v Bolgariji ustanovili West East Bank. Horvat je bil prek Aktive pomemben lastnik Factor banke in tudi njen nadzornik. Bolgarska banka pa je bila ustanovljena na podlagi odkupa izjemno majhne in skromne bolgarske banke, ki ni bila sposobna kakšne posebno hitre rasti. Nato je leta 2006 večinski del bolgarske banke odkupila Nova Ljubljanska banka, dve leti kasneje je delež še dokupila in tako postala njena 97,01-odstotna lastnica. S poslovanjem bolgarske podružnice NLB pa je tudi povezana poslovna hobotnica GEN-I, so nam razkrili naši viri.

Banka se je vmes tudi preimenovala v NLB West East Bank. Zakaj je NLB dokupila delež v tej bolgarski banki, ni znano. Dr. Rado Pezdir navaja, da obstaja možnost, da je z državnim denarjem polnila račune nekdanjih lastnikov. Nakup bolgarske banke je bil namreč neobičajen, glede na dokumentacijo pa se zneski nakupa zelo razlikujejo. Neobičajno je bilo tudi, da je z bolgarsko banko še naprej upravljala Factor banka, čeprav je imela v njej le 2,99-odstotni delež, NLB pa 97,01-odstotnega.

Horvat je tako kot pomemben delničar in član nadzornega sveta Factor banke imel možnost upravljati z bolgarsko podružnico NLB. Ob tem so nekatere slabe terjatve preselili v podjetje Sofia Portfolio, s katerim je na svoje stroške upravljala NLB. Sofia Portfolio je na koncu končala na Nizozemskem. NLB je nato banko v Bolgariji prodala, saj je v Sloveniji že zašla v težave. Banko je s svojo izraelsko mrežo odkupil Horvat.

Vendar tudi ta prodaja ni potekala običajno. NLB je jamčila za prevzem slabih posojil v višini 26,5 milijona evrov. Prodali pa so jo za 15 milijonov evrov. Horvat je torej sklenil zelo dober posel; celoten slab bančni portfelj mu je uspelo prenesti v breme NLB. Pri tem se je odprlo tudi vprašanje, kakšna je bila Horvatova vloga v NLB. Horvat je nato želel vstopiti tudi v privatizacijo Nove Kreditne banke Maribor, tudi tam v povezavi z Izraelci. Ni mu uspelo.

Zadnji Horvatov pohod
Zadnji Horvatov finančni pohod in izraelske mreže, daleč najbolj obstojne in vplivne relacije, ki so jo Slovenci in Izraelci oblikovali v zadnjih sedemdesetih letih, pa se je dogajal v povezavi z načrtovano hotelsko verigo in blagovno znamko Plaza. 

Leta 2007 se je izraelski tajkun, milijarder Isaac Tshuva odločil, da bo z blagovno znamko Plaza vstopil v Las Vegas, zato je kupil hotel New Frontier. K investiciji je pritegnil Nochia Danknerja, Horvatovega partnerja v izraelski družbi IDB, z njim je vstopil tudi Horvat.

Imeli so bajne načrte, a za uresničitev je konzorciju trojice zmanjkalo 570 milijonov evrov. Tshuva in Dankner sta pri svojih bankah v Izraelu vzela 400 milijonov evrov kredita, preostalih 170 milijonov evrov kredita pa je Horvat dobil v Sloveniji.


				Milan Kučan. (Foto: STA)			Milan Kučan. (Foto: STA)

Pot mu je tlakoval Kučan
Horvat je nastopil v delu skritih ekonomskih povezav z Izraelom. Pot v izraelsko elito mu je odprl zadnji partijski šef in nekdanji predsednik države Kučan, ki je v Izrael potoval večkrat. Odločilni korak, po katerem sta se zbližala Horvat in izraelska stran, pa je bil najverjetneje ob Kučanovem obisku v Izraelu septembra 2003, v času, ko je vlado vodil Tone Rop (LDS).

Takrat se je Horvat ob Kučanu znašel na sprejemu ob 80-letnici izraelskega predsednika vlade Simona Peresa. Po tem je prišlo do podjetniškega združevanja, s Horvatom pa so se nato povezovala samo podjetja, ki so že prej sodelovala s slovensko Udbo.

Horvat in Dankner sta bila že zaradi prevzema IDB pred tem zadolžena do skrajnosti. Megalomanski načrti v Las Vegasu so se jim sesuli s pokom nepremičninskega balona in sesutja bančnega sistema v ZDA. Dokončno pa se je ta poslovna norost brez meja končala leta 2012.

Tshuva je izgubo odpisal in šel dalje, bistveno hujše posledice pa so bile za Horvata in Danknerja. Slednji je ostal brez podjetja, Horvat pa je izginil z zemljevida in njegova izraelska zgodba na najvišji ravni se je končala. Toda preden je Horvat izginil iz večjih izraelskih poslov in svetovne finančne industrije, se je moralo končati še nekaj poslov v Sloveniji.

Povezani so bili z izraelskimi prevzemi slovenskih podjetij, kot so Etol, Viviva, tudi v povezavi s podjetjem Pinus TKI Rače, ki je bilo v lastništvu ene od inkarnacij Horvata in Aktive. Prevzeme so izvajali s posojili Factor banke, ki jih niso odplačevali. Šlo je za zakrinkano prevzemno shemo.

Ta čas uspavani čakajo na novo priložnost
S tem pa še ni konec mreže, ki je preživela povojni kaos, socializem in tranzicijo. Leta 2012 je bila ustanovljena Izraelsko-slovenska gospodarska zbornica. V njej sta dve zanimivi imeni, povezani s Horvatovo Aktivo Holdings, ki sta častna konzula Republike Slovenije v Izraelu in sta bila karierno vezana na glavne temelje izraelskega dela mreže, ki je iskala poslovno obveščevalno priložnost v Sloveniji. Mreža si je po Horvatu in Danknerju spet postavila osnovno strukturo in ta čas uspavana čaka na novo priložnost.

Vida Kocjan, uredil Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 11. Jul 2025 at 08:38

229 ogledov

Mladinsko društvo Černelavci praznuje 10 let! Pridi na ŠKAF, najbolj nor športno-glasbeni vikend poleti!
Mladinsko društvo Černelavci letos praznuje častitljivih 10 let in v tej posebni priložnosti vabi vse na legendarni ŠKAF – Športno kulturni avanturistični stival, ki bo potekal v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija! Pripravi se na eksplozijo športa, glasbe, smeha in odlične družbe!Letos mineva točno 10 let, odkar smo v Černelavcih ustanovili Mladinsko društvo Černelavci. V teh desetih letih se je nabralo ogromno lepih spominov, smeha, prijateljstev in nepozabnih dogodkov – eden izmed njih je zagotovo naš tradicionalni ŠKAF – Športno Kultura Art Festival, ki ga letos pripravljamo z največjim veseljem in še večjim zanosom!Zato te vabim v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija, da se nam pridružiš na največji černelavski fešti tega poletja. ŠKAF 2025 bo poln športa, glasbe in dobre energije.V petek nas čaka ŠKAF triatlon (rusko keglanje, beer pong, namizni fuzbal) z denarnim skladom 300 €, zvečer pa koncerti: Žiga Žekš & Katarina Šebök, JP Underwood in party z DJ Harijem do jutranjih ur. Ob tem bo za vse skrbela legendarna COCOS chill zona.Žiga Žekš in Katarina Šebok, Jakob Podlesek in DJ Hari bodo poskrbeli za pester, zabaven, sproščen petkov večer. Pridite od 20. ure naprej in se prepustite ritmom poletja. (Foto: Posnetek zaslona- Sobotainfo, Svet24, Facebook)V soboto pa gremo še bolj "na hard" – fuzbal na milnici, košarka in ŠKAFove igre s skupnim denarnim skladom kar 1.400 €! Večer bomo zaključili z vrhunskim glasbenim programom, kjer bo kot glavna zvezda večera nastopila domačinka – naša Prekmurska ponosna – Nika Zorjan! Zraven pa še Frishki in Zlata Žila.Nika Zorjan, Zlata žila in Frishki bodo skrbeli za glasbeno vzdušje v soboto. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook, Visit Pomurje)Oba dneva nas čaka tudi HAPPY HOUR (20.00–22.00 – vse za 2€!) in seveda sproščen ambient s palačinkami, kokos vodo in sadjem.VSTOP JE PROST, zato vabljeni čisto vsi – naj nas bo letos več kot kadarkoli prej!Se vidimo na ŠKAF-u! 💦Luka Perš

Tue, 8. Jul 2025 at 23:18

5867 ogledov

Ali se je ?razvpita hobotnica operativcev in akterjev Sašo Šindiča?? odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana??
V slovenski javnosti je eksplodirala t. i. »me too« zgodba, povezana z Marjanom Fabjanom, enim najuspešnejših trenerjev in poznavalcev juda v Sloveniji. Osrednji mediji – zlasti ljubljanski Dnevnik in največja komercialna televizija POP TV – so objavili pričevanja o domnevnem verbalnem, fizičnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga zagrešil Fabjan. A iz podobnih primerov v preteklosti smo se nekaj naučili – predvsem to, da je pri tovrstnih razkritjih ključen tudi časovni kontekst. Zato nas je začudilo, zakaj je bila zgodba sprožena prav zdaj. Že dlje časa namreč znotraj Judo zveze Slovenije poteka dobesedno vojna med dvema najuspešnejšima slovenskima judo kluboma: Fabjanovim JK Sankaku z Lopate pri Celju in JK Bežigrad. Vse kaže, da se je tako imenovana hobotnica z jasnimi operativci in ??»stricem iz ozadja«??, ?Sašem Šindičem?, odločila, da dokončno obračuna z dediščino in vplivom Marjana Fabjana.V našem mediju smo že v preteklosti poročali o dogajanju na Judo zvezi Slovenije (JZS). Predvsem o spornih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije ob koncu leta 2021, po poletnih olimpijskih igrah v Tokiju.Foto: Prava.siDva meseca pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2024 smo prejeli zakulisne informacije o dogajanju na zvezi, a smo se odločili, da zaradi bližajočih se iger in iz spoštovanja do športa, teme takrat ne obravnavamo.Odločitev se je izkazala za upravičeno – judoistka Andreja Leški je osvojila zlato olimpijsko kolajno in se pridružila velikankam slovenskega juda: Urški Žolnir, Tini Trstenjak, Luciji Polavder in Ani Velenšek.V ozadju teh izjemnih uspehov je stal tudi Marjan Fabjan, ustanovitelj enega najuspešnejših judo klubov v Sloveniji, Judo kluba Sankaku s sedežem na Lopati 2 pri Celju. Fabjan je pomembno prispeval k zlatemu obdobju slovenskega juda, a zdaj se je njegova zgodba obrnila v popolnoma drugo smer. V zadnjih tednih so osrednji slovenski mediji (Dnevnik, 24ur) objavili pričanja štirih nekdanjih varovank, ki Fabjana obtožujejo psihičnega, verbalnega, fizičnega in celo spolnega nasilja. Fabjan je vse obtožbe kategorično zanikal, v njegovo obrambo pa so stopile tudi nekatere nekdanje tekmovalke, ki prav tako zanikajo navedbe in izražajo dvom o časovni umestitvi ter namenu razkritij.Podatki temeljijo iz marca 2024. (Foto: Bralec Prava.si)Ali je v ozadju »me too« zgodbe o Marjanu Fabjanu razvpita judo hobotnica Datastat- Judo klub Bežigrad, kjer ključne odločitve nastajajo v krogu akterjev Sašota Šindiča?????????Zdi se, da zgodba prihaja v trenutku, ko se slovenski judo nahaja v notranjem razkolu. V ospredje prihaja domnevni konflikt med dvema taboroma – na eni strani dolgoletno uspešni Fabjanov klub Sankaku, na drugi pa Judo klub Bežigrad, ki se povezuje z vedno večjo koncentracijo vpliva znotraj Judo zveze Slovenije.JZS naj bi bila, podobno kot druge športne zveze, pod močnim vplivom notranjih interesnih skupin, pri čemer naj bi imela osrednjo vlogo skupina posameznikov, povezanih s podjetjem Datastat in judo klubom Bežigrad. Številni od teh posameznikov zasedajo pomembna mesta v strukturi zveze, pogosto prek povezanih ali na novo ustanovljenih judo klubov. Ključni akter zgodbe bi naj bil Sašo Šindič, soustanovitelj podjetja Datastat, nekdanji dolgoletni predsednik Judo kluba Bežigrad.Sašo Šindič. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Med ključnimi akterji, ki tvorijo vplivno mrežo znotraj JZS, izstopa več oseb, povezanih z judo klubom Bežigrad ter podjetjem Datastat. Tako so nam viri zaupali, da je bil prav Peter Sevnik na zadnjih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije kandidat Sašo Lindiča.Sedanji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik Lovrencij Galuf in Peter Sevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Delo)Pomembno vlogo zaseda Nik Lemež, podpredsednik Judo kluba Velenje in predsednik IT komisije JZS. Lemež naj bi bil, po dostopnih informacijah, tudi pogodbeni sodelavec Datastata, podjetja, ki ga je soustanovil Saša Šindič. Kot smo opazili, pa je tudi aktualni mestni svetnik Socialnih demokratov v mestnem svetu občine Velenje.Nik Lemež je bil na listi Socialnih demokratov v Velenju izvoljen za mestnega svetnika. (Foto: Posnetek zaslona- SD Velenje)V mrežo sodi tudi Anja Dobovšek, trenerka v JK Šiška in zaposlena v Datastatu kot strokovnjakinja za podporo strankam.Anja Dobovšek, še en kader Datastata s katerim ŠIndič vpliva na delovanje Judo zveze Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Eden najvplivnejših v strukturi je Mitja Jenuš, podpredsednik JZS, ki je tik pred volitvami februarja 2024 ustanovil kar 28 novih judo klubov – vsi registrirani na istem naslovu v Mariboru. To dejanje sproža resne dvome o transparentnosti in namenu registracij. Mitja Jenuš, sedanji podpredsednik Judo zveze Slovenije in zastopnik 28 "judo klubov" v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Brane Vuzem, nekdanji član Izvršnega odbora JZS in dolgoletni predsednik komisije za pasove, po mnenju virov skrbi, da tekmovalci iz določenih klubov hitro napredujejo v pasovih.Trener Judo klub Triglav Kranj Brane Vuzem in njegova varovanka, judoistka leta 2022 Anka Pogačnik. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur, Žiga Košec)V trenutni sestavi komisije sicer zaseda le mesto člana. Miro Bilič, trener JK Bežigrad, vodi Komisijo za tekmovanja in antidoping, po nekaterih informacijah pa naj bi bil prav tako pogodbeno povezan z Datastatom. Ob zadnji zlati olimpijski kolajni varovanke JK Bežigrad Andreje Leški pa je tudi razkril, da skupaj s Šindičem sedita v upravnem odboru kluba.Miro Bilič, še en dolgoletni akter v JK Bežigrad in tesno povezan s Sašom Lindičem. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook Miro Bilič)Soustanovitelj Datastata Mitja Železnikar je predsednik JK Ig in, po informacijah virov, prav tako del notranjega kroga vplivne strukture znotraj JZS.Mitja Železnikar, soustanovitelj podjetja Datastat in še eden izmed posameznikov iz kroga Sašota Šindiča. (Foto: Posnetek zaslona- Datastat)Zelo izpostavljen je tudi Aljaž Sedej, generalni sekretar JZS, mednarodni sodnik in dolgoletni član JK Bežigrad, ki zaseda tudi mesto v sodniški komisiji zveze. Predvsem pa skrbi, da s kontroliranimi intervjuji in izjavami za osrednje medije zakriva resnično sliko, kar se sedaj dejansko dogaja.Sedanji generalni sekretar Aljaž Sedej, še eden iz Judo kluba Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)Vplivno funkcijo zaseda še en bivši predsednik JK Bežigrad – Simon Mohorovič, zdaj podpredsednik JZS in član Komisije za tekmovanja in antidoping. Njegovo predsedovanje klubu JK Bežigrad je potekalo med letoma 2012 in 2020.Simon Mohorovič se predstavlja tudi za inovatorja na področju parfumov. Bil pa je tudi predsednik JK Bežigrad in je aktualni podpredsednik JZS(Foto: Posnetek zaslona- Youtube)Posebno vlogo ima tudi Darko Kraševec, član častnega razsodišča JZS. Je eden redkih, ki ima formalna pooblastila za vodenje upravnih postopkov znotraj zveze. Po mnenju virov skrbi, da se interni postopki rešujejo "znotraj hiše", zlasti kadar gre za domnevne nepravilnosti posameznikov, povezanih s klubom Bežigrad. Kraševec je bil med letoma 2020 in 2024 tudi predsednik JK Sokol, ki naj bi po nekaterih ocenah deloval kot podružnica Bežigrada. Tudi Kraševcu politika ni tuja. Med drugim je bil tudi generalni sekretar vlade, ko je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. A je zaradi nekaterih razkritih afer nekdanji sodnik septembra 2016 ponudil odstop.Darko Kraševec, nekdanji generalni sekretar v vladi Mira Cerarja in še eden izmed operativcev iz kroga Saša Šindiča in JK Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona-Judo zveza Slovenija)V ozadju najdemo tudi Roberta Kojca, nekdanjega člana stranke Alenke Bratušek in sedanjega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Znotraj JZS vodi Komisijo za kate, hkrati pa ima zamrznjen status predsednika JK Polyteam, kjer še vedno deluje kot trener.Robert Kojc kot predstavnik nekdanje stranke Alenke Bratušek, zdaj Gibanje Svoboda s Karlom Erjavcem na soočenju za parlamentarne volitve v letu 2014. (Foto: Posnetek zaslona-24ur, Damjan Žibert)Najbolj zaskrbljujoče so informacije, da so posamezniki iz istega kroga pred volitvami ustanavljali nove judo klube, pogosto z minimalnim številom članov in brez tekmovalne dejavnosti, da bi si s tem zagotovili večji vpliv na volilne procese znotraj JZS.Tak primer je Mitja Jenuš, ki je v zgolj nekaj dneh ustanovil 28 klubov, vsi s sedežem na istem naslovu v Mariboru. Večina teh klubov še danes nima javno objavljenih aktivnosti. Kasneje je v medijih pojasnjeval, da je le naredil preizkus zaradi ohlapnih pravil na JZS. Kot je razbrati s javnih podatkov, je Jenuš ustvaril kar 28 podružnic svojega judo kluba Apolon po različnih predelih Maribora in njegove bližnje okolice.Mitja Jenuš je v začetku februarja 2024 ustanovil kar 28 judo klubov. Po podatkih sodeč lahko sklepamo, da je ustanovil 28 "hčerinskih društev" pod svojim Judo klubom Apolon. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Kaj pomeni to za slovenski judo?Če se trditve izkažejo za resnične, slovenski judo ni več pod nadzorom športne stroke, temveč poslovno-interesnega omrežja, ki si je podredilo delovanje športne zveze, volilne procese, podeljevanje pasov, izobraževanja, sodniške odločitve in celo nastope v reprezentanci. Posledice za mlade športnike, poštenost tekmovanj in mednarodno verodostojnost slovenskega juda so lahko uničujoče.Jasno je, da je med taborom Marjana Fabjana (JK Sankaku) in Šindičevo mrežo (JK Bežigrad + Datastat) prišlo do ostrega spora, ki se zdaj manifestira tudi v obliki razkritij, intervjujev, javnih pisem in domnevne »me too« afere, ki je eksplodirala pred kratkim. Mi zelo sumimo, da so tudi domnevne žrtve Fabjanovih spornih dejanj prihajajo iz omrežja klubov, ki so pod kontrolo hobotnice Datastat-JK Bežigrad.Trener juda Marjan Fabjan. (Foto: Posnetek zaslona-Metropolitan)Ob pogledu na razplet dogodkov se postavlja vprašanje: gre za iskreno željo po razčiščevanju nepravilnosti ali za spretno vodeno kadrovsko in politično ofenzivo znotraj zveze, kjer je v ozadju predvsem boj za moč in nadzor nad slovenskim judo prostorom? Eno je jasno – prihodnost Judo zveze Slovenije ne bo odločena zgolj na blazinah, temveč tudi za zaprtimi vrati sejnih sob in pisarn.Luka Perš

Sat, 5. Jul 2025 at 21:22

1064 ogledov

Milijon in pol za beneški stolp v Glemu: parkirišče za izbrance Čeferinove elite iz Zahodnega Balkana ali resen kupec?
Ali zgodba beneškega stolpa v vasici Glem v Mestni občini Koper dobiva novo poglavje? Vse kaže, da sta zakonca Daniel Vaughan-Whitehead in Mira Celin Vaughan-Whitehead oziroma globalistična organizacija Fair Wage, pod formalnim zastopstvom Urše Zajc — žene Luke Zajca, dolgoletnega tesnega sodelavca in bližnjega sorodnika predsednika UEFA Aleksandra Čeferina — sprejeli odločitev, da bodo nepremičnino v vasici Glem prodali.Cena za nakup znamenitega beneškega stolpa znaša milijon in pol evrov.Na tem mestu pozivamo vse tiste premožne ljudi v državi, ki jih nima pod kontrolo ostanek koroškega #vzporednegamehanizma, obalni hirajoči ostanki neformalnega omrežja Komandos, akterji in operativci, povezani s podjetjem Splošna plovba Portorož, grobarski bančniški klan, ki mu poveljuje nepomemben mali državni uradnik z ekipo operativcev blizu Luke Koper, ter vzporedni rdeči kapital iz Češke, Republike Srbske, Avstrije, Švice in še od drugod…Naj se ti posamezniki in podjetniki opogumijo, vložijo svoj denar in s tem uničijo t. i. parkiriščno operacijo stolpa v Glemu, s katero vsi zgoraj omenjeni akterji že leta zlorabljajo to nepremičnino za svoje prikrite igre. Če se to zgodi, se jim bo — brez dvoma — ZMEŠALO!V uredništvu #Prava smo povsem nehote začeli spremljati zgodbo o znamenitem beneškem stolpu v vasi Glem v Mestni občini Koper, na območju slovenske Obale. Zdi se, da gre za še eno nepremičninsko operacijo, a ko smo začeli brskati, so se zadeve hitro zapletle in pokazale politično-gospodarske povezave, ki so značilne za zakulisje slovenskega nepremičninskega prostora. Zgodba bi morda ostala spregledana, če ne bi novinar portala Domovina, Nenad Glücks, po naključju razkril povezave, ki so sprožile val vprašanj in preiskav.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaKot je razkril Glücks, je bila v neposredni bližini stolpa večkrat opažena Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. Še bolj pa je dvignilo prah dejstvo, da je zastopnica švicarske družbe Fair Wage, trenutne lastnice stolpa, postala Urša Zajc — žena Luke Zajca, dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina.To odkritje je bilo dovolj, da smo se v uredništvu odločili raziskati ozadje tega vse bolj kontroverznega nepremičninskega posla.Aleksander in Barbara Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Onaplus)Kako je Viljem Šantavec ostal brez stolpa?V preiskovalnih člankih, ki smo jih objavili v zadnjih mesecih, smo razkrili, kako je nekdanji lastnik stolpa, arhitekt Viljem Šantavec, pod nenavadnimi pogoji moral prodati svojo nepremičnino Mestni občini Koper. Kot je hitro postalo jasno, je stolp postal le še eno izmed t. i. »parkirišč« za nepremičninske manevre, povezane z vplivnimi posamezniki. Tokrat je domnevno vlogo odigrala globalistična mreža Fair Wage s sedežem v Švici.Foto: Prava.siProdaja Fair Wage-u je bila le prvi korak. V članku Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu? smo podrobno razkrili ključne slovenske in tuje akterje, ki stojijo v ozadju tega vprašljivega posla.V nadaljevanju, v prispevku [Ekskluzivno] Dokumenti zemljiške knjige: Zadeva Glem – Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage, smo z uradnimi izpiski dokazali, kako neformalna mreža s poznavanjem zakonodaje in pravnih vrzeli spretno manipulira postopke in prevzema ključne nepremičnine. Glem je le eden izmed mnogih primerov v naši državi. Takšnih Glemov je v naši državi na stotine! Kje so naše neodvisne institucije !!!!!????????????Foto: Posnetek zaslona Prava.siPosebej pomenljivo je dejstvo, da je Mestna občina Koper pod vodstvom župana Aleša Bržana pred prodajo hitro in precej potiho izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. To je sprožilo val vprašanj o morebitnih zakulisnih dogovorih med občino, odvetniškimi omrežji in tujimi vlagatelji.Foto: Prava.siV člankih Ali je bila kupnina za stolp v Glemu cena, da Čeferinu Janez Štarman ne odvzame odvetniške licence? in »Zasebni biznis akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Štarmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče?« smo analizirali, kako naj bi bil nakup stolpa del širšega politično-pravnega zavarovanja interesov določenih elit.Vse kaže, da je stolp le ena v nizu »parkiriščnih« nepremičnin — objektov, ki so formalno v lasti tujih ali nepovezanih podjetij, v resnici pa služijo domačim elitam za prikrite investicijske in politične manevre.Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.netPresenečenje: Stolp naprodajOb nedavnem pregledu oglasov na portalu Nepremičnine.net smo presenečeno opazili tudi oglas za znameniti stolp v Glemu. Po slabih petih letih lastništva ga želi Fair Wage prodati — za kar 1,5 milijona evrov. V spletnem mediju Regional Obala so razkrili, da si globalistična organizacija Fair Wage obeta kar 900 tisoč evrov dobička. Leta 2020 so stolp v Glemu kupili za 625 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala) Kot smo opazili na svetovnem spletu, je o tej novici prvi poročal obalni lokalni spletni medij RegionalObala z naslovom 'ČEFERINOV' STOLP V GLEMU IŠČE NOVEGA LASTNIKA: Švicarsko podjetje ga prodaja za 1,5 milijona evrov. Med drugim so razkrili, da si Švicarji v tem poslu obetajo več kot 800 tisoč evrov čistega dobička!, saj so ga leta 2020 kupili od Mestne občine Koper za ceno 625 tisoč evrov. Opis in telefonska številka prodajalca nepremičnine v Glemu. Pokličite jih in boste hitro ugotovili, ali so pripravljeni prodati nepremičnino komur koli ali pa gre le za eno izmed mnogih "nepremičninskih parkiriščnih" operacij? (Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net)V oglasu je navedena telefonska številka, za katero lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da pripada Urši Zajc, formalni zastopnici Fair Wage v Sloveniji in soprogi Luke Zajca, tesnega zaupnika Aleksandra Čeferina. Ali pa kateremu od zakoncev Whitehead Vaughn. Ta oglas potrjuje dolgoletne sume, da objekt nikoli ni bil kupljen z namenom trajnostne uporabe, ampak kot prehodna točka v kompleksnem procesu prenosa lastništva, čiščenja zemljiškoknjižnih zapisov in zakulisnega urejanja interesov.Primer Glem močno spominja na znano stavbo na Litijski 51 v Ljubljani, ki je po propadu podjetja Hermes dolga leta samevala kot »parkiriščna nepremičnina«, da je na koncu pristala v državni lasti.Pred letom 2019 je bil znameniti beneški stolp v vasi Glem v lasti priznanega arhitekta Viljema Šantavca. Leta 2019 je Mestna občina Koper izvedla izbris vseh hipotek, ki so bremenile nepremičnino, kar je omogočilo nadaljnje prodajne postopke. V istem letu je stolp prešel v last švicarske organizacije Fair Wage, ki se navzven predstavlja kot zagovornica pravičnega plačila in etičnih poslovnih praks.V obdobju od leta 2020 do 2024 je objekt sameval, v njegovi neposredni bližini pa so bile večkrat opažene osebe, povezane s slovenskim politično-pravnim omrežjem, med njimi Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, ter Urša Zajc, žena dolgoletnega sodelavca Čeferina in hkrati uradna zastopnica Fair Wage v Sloveniji.Junija 2025 se je zgodil nov preobrat — beneški stolp v Glemu se je pojavil v oglasih za prodajo, z izhodiščno ceno 1,5 milijona evrov.Izračun na spletni strani Nepremičnine.net, koliko bi plačevali na mesec, če bi za nakup stolpa v Glemu vzeli kredit za dobo dvajset let. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine.net)Zakaj bežijo "Švicarji"- zakonca Whitehead Vaugnh? Ali pa je globalistična organizacija Fair Wage opravila vlogo "dežurnega parkirišča" za neformalno kriminalno združbo, ki se hoče že od leta 2017 polastiti beneškega stolpa v Glemu?So Švicarji oziroma zakonca Whitehad Voughn dojeli/la, da so zgolj orodje v rokah slovenskih omrežij? Težko je verjeti, da bi izkušeni akterji, kot je Daniel Vaughan-Whitehead, sicer znan tudi kot eden vodilnih obrazov pri organizaciji Fair Wage Network, v Slovenijo vstopili brez natančne analize razmer.A praksa kaže, da je Slovenija s svojo specifično prepletenostjo politike, pravosodja, odvetniških omrežij in lokalnih interesov izjemno zapleten prostor za vsakogar, ki ni »domačin«. Sestri Maja in Mira Celin. Maja Celin se je v preteklosti pisala Markežič in je bila zaposlena v organizaciji Fair Wage, zdaj deluje v kadrovski službi SB Izola. Mira Celin je uslužbenka IFO, s katero pogodbeno sodeluje njen mož, Daniel Vaughan Whitehead, ustanovitelj globalistične mreže Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona-XJe mogoče, da so švicarski lastniki po nekaj letih lastništva spoznali, da v tej igri nimajo dejanske avtonomije? Da so v resnici zgolj vmesna postaja, prehodna plast v dolgi verigi prenosa lastništva, pri čemer ključne niti vlečejo posamezniki, povezani s slovenskim odvetniškim, političnim in gospodarskim podzemljem?Če je odgovor pritrdilen, potem je jasno, zakaj želijo čim prej izstopiti iz projekta in se umakniti iz slovenskega prostora, ki je vse prej kot predvidljiv in pregleden.Je bil projekt že od začetka načrtovan kot prehodna postaja za prenakazovanje lastništva? V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih že ničkolikokrat videli podobne scenarije.Kupci iz tujine, pogosto pravne osebe z domnevno visoko stopnjo ugleda, prevzamejo nepremičnino, ki nato nekaj let formalno sameva, medtem pa se v ozadju pripravljajo pravne, finančne in kadrovske spremembe, ki nepremičnino na koncu pripeljejo v »prave« roke.Je bil Glem točno takšen primer? Ali je Fair Wage s prevzemom stolpa v resnici zgolj omogočil slovenskim elitam, da so začasno parkirale lastništvo, počistile zemljiškoknjižne zapise, odstranile hipoteke in druge ovire, nato pa čakale na ugoden trenutek, ko se objekt lahko »legalno« prenese na končnega kupca?Če drži ta teza, potem prodaja danes ni presenečenje, temveč logičen zaključek zamaskiranega procesa, ki je trajal zadnjih pet let.Kdo bo novi lastnik stolpa – resen kupec ali nova izmišljena figura iz slovenskega omrežja? Je mogoče, da novi kupec ne bo neznanec, temveč zgolj nov člen v znanem omrežju, ki se vrti okoli obalnih odvetnikov, vplivnih posameznikov in politikov, ki že leta krojijo nepremičninsko dogajanje v tem delu Slovenije? Ne gre prezreti dejstva, da je Mestna občina Koper pred prodajo stolpa Fair Wage-u ekspresno izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. Takšni postopki sicer lahko sledijo zakonskim določilom, a hkrati odpirajo legitimna vprašanja o tem, kdo je iz tega izbrisa imel koristi.Koprski župan Aleš Bržan in nepoklicni podžupan, odgovoren za zemljiške in pravne zadeve in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslona-EKoperCapodistria)Je župan mestne občine Koper Aleš Bržan v tej zgodbi zgolj formalni izvajalec občinskih odločitev svojega nepoklicnega podžupana in predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana ali pomemben člen v kompleksnem omrežju, ki je v ozadju dogajanja?Ali bo primer Glem postal le še eden izmed madežev globalistične organizacije Fair Wage, ki jo sicer skrbno gradijo skozi akademske prispevke, konference in kampanje?Foto: Posnetek zaslona-Prava.siProdaja stolpa v Glemu torej ni le običajen nepremičninski oglas. Je znak, da se nekaj v tem projektu premika – in to ne nujno zaradi tržnih razlogov. Preveč je sence, preveč neodgovorjenih vprašanj in preveč znakov, da gre za zapleteno igro interesov, ki presega običajne meje trga. Luka Perš

Thu, 3. Jul 2025 at 23:41

1058 ogledov

Obrambni izdatki in politične igre: Ali Levica in SD res mislita, da so volivci naivneži in TOTALNE BUDALE!?
Leta 1991 je Slovenija postala končno samostojna država. Eden prvih ciljev mlade države je bil vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO. Leta 2003 smo na referendumu z večino potrdili vstop v obe organizaciji.Popolnoma normalno je, da se po dvajsetih letih članstva v teh povezavah v Sloveniji pojavljajo — včasih utemeljene, drugič pa predvsem ideološke — kritike obeh mednarodnih organizacij.Če v Sloveniji še vedno prevladuje večinska naklonjenost Evropski uniji, pa je NATO že od prvega dne odlična tema za notranjepolitične spopade. Ni čudno, da že od vstopa poslušamo pozive, naj Slovenija izstopi iz zveze. A realnost je taka, da se je treba držati dogovorov. Tudi sam sem kot mladoleten fant nasprotoval vstopu v NATO, a dvajset let kasneje mi je jasno, da je treba mednarodne zaveze spoštovati — če želimo, da nas kdo resno jemlje.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaSlovenija bi kot članica morala za obrambo namenjati dva odstotka BDP. A kot se spodobi za našo realnost, smo na obrambne izdatke v preteklosti več ali manj pozabljali. Zdaj pa nas je dohitela stvarnost.Foto: Posnetek zaslona-Info360Zaradi trenutne geopolitične situacije so vse članice v zvezi NATO sprejele odločitev, da bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke na kar pet odstotkov BDP. To pomeni, da bomo morali tudi v Sloveniji v bližnji prihodnosti nameniti približno tri milijarde evrov za obrambo. Za primerjavo — to je še vedno manj, kot zapravimo za našo »slavno« javno zdravstvo.Slovenija pa ne bi bila Slovenija, če tudi ta mednarodni dogovor ne bi postal del domačega političnega cirkusa. Predvsem v dveh ključnih, a manjših vladnih strankah — Socialnih demokratih (SD) in Levici — že teče znano sprenevedanje.Brez zamere, ampak ali res mislijo, da so njihovi najbolj zvesti volivci, oprostite izrazu — popolne budale? Kljub nekajdnevnemu izgovarjanju so novinarji N1 Slovenija v članku Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude jasno pokazali, da so bili vsi ključni ministri iz vrst SD in Levice seznanjeni z vsebino, ki so jo kasneje sprejeli na seji vlade.Po poročilu N1 so ministri SD in Levice povsem seznanjeni z vsebino, ki so jo na vladi sprejeli. Pa so se vseeno začeli izmikati kot v gledališču slabih izgovorov. Vrhunec pa je seveda izjava ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da ni glasoval, ker mu je začel dopust. Bravo, res prepričljivo! Kot da bi zaradi dveh ur dopusta kar pozabil podpisati svojo prihodnost.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaTorej, dragi državljani, ali res pričakujejo, da bomo verjeli, da so ti “ključni” ministri tako zasedeni s svojimi počitnicami, da ne vedo, o čem glasujejo? Ali je morda res, da vladno vodstvo igra igro “Ne vidim, ne slišim, ne govorim”, da bi lahko zanikali svojo odgovornost?Foto: Posnetek zaslona- PožareportAli gre vse skupaj za popolno manipulacijo? Za dobro režirano predstavo, s katero skušajo zavajati svoje volivce in prikriti pravo motivacijo? Če nadaljujejo s tem cirkusom, potem me zanima — ali si res zaslužijo, da jim še kdo zaupa?Ali pa gre za še preprostejšo razlago: morda SD in Levica nasprotujeta povišanim obrambnim izdatkom zgolj zato, ker bodo ključne odločitve o milijardah sprejemali drugi — konkretno, morebitno novo državno podjetje za vojaško-obrambno industrijo.Naj spomnim še na en detajl: nekdanji državni sekretar za obrambo Damir Črnčec je končal kot svetovalec za korporativno varnost v upravi SDH. Glede na to, da bo v prihodnjih letih na voljo velik kapital, je jasno, da bi SD rad imel prste zraven. Ker očitno niso del te igre, zdaj gledamo to predstavo nasprotovanja.Ne bo nas čudilo, če bo naslednja slovenska vlada vstopila v svojo verzijo afere Patria. Večinski mediji že zdaj testirajo teren — zgodbe o trgovini z orožjem iz časa osamosvojitve se očitno vračajo kot politično orodje.Zato bo tematika obrambnih izdatkov deležna še veliko pozornosti. Pričakujte afere. Pričakujte oddaje Tarča. Pričakujte kolesarje na ulicah. Saj vemo, kaj to pomeni: da bo na naslednjih volitvah zmagale tiste politične sile, ki jih tranzicijska levica najbolj prezira in ideološko sovraži.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvZakaj sem zapisal tako provokativno tezo? Preprosto. Ker se tranzicijska levica že od osamosvojitve dalje uspešno izognila odgovornosti v dveh ključnih krizah, medtem ko se njihove sprte frakcije med seboj borijo za oblast, stroške pa vedno nosi desna vlada z levim političnim priključkom, ki mora le opraviti vlogo raka. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Nekdanji podnajemnik pri moji praprababici že nekaj časa pravi, da tokrat golo sovraštvo do desnice preprosto ne bo dovolj za zmago levega političnega pola. Bomo videli, kdo bo imel prav. Najkasneje marca ali aprila 2026.Luka Perš

Wed, 2. Jul 2025 at 21:36

1557 ogledov

Bo Nataša Pirc Musar res pokleknila pred nepomembnim malim državnim uradnikom v bitki za funkcijo guvernerja Banka Slovenije?
Leto 2022 ni bilo zgolj politično prelomno. Bilo je leto, ko se je pokazalo, kdo v tej državi res vleče niti. Poleg parlamentarnih in lokalnih volitev smo dobili tudi novo predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar. A že takrat smo tisti, ki gledamo dlje od uradnih naslovnic, vedeli — zadaj so omrežja, ki so si Slovenijo že zdavnaj razdelila.V našem mediju smo že takrat razkrili, kaj se skriva za nasmehom nove predsednice in imenom Pirc Musar. Spomnimo samo nekaj naslovov, ki so odmevali:Sodbi Vrhovnega sodišča ob rob! Kdo je Nataša Pirc Musar in kakšen tranzicijski tandem tvorita s soprogom Alešem Musarjem.[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!ŠKANDAL! Nataša Pirc Musar ZAVESTNO KRŠILA odvetniški kodeks! Zaščitena, ker jo varuje ODVETNIŠKA AURA POMORSKEGA GROBARJA!!!Razkrivamo primera, zakaj sta zakonca Musar varna pred roko pravice! Nataša, ne pozabi, kdo te je iz OBALE LANSIRAL na RTV SLO!Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!O drami glede tega, kdo bo novi guverner ali guvernerka Banke Slovenije, smo v našem mediju pisali že oktobra 2024 v članku z naslovom Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?. V tem članku smo med drugim zapisali sledeče:»Komandosi pa tudi niso pozabili, kam na Obalo sta hodila Pirc Musar in Tone Rop. … Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le-ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah 'naravne smrti'. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča.«Foto: Prava.siIn danes? Zgodba se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ste se vprašali, zakaj že več kot pol leta ne morejo najti skupnega kandidata? Zakaj vse skupaj postaja zakulisni obračun brez primere?Ključ je preprost — neznana državna banka. In kdo jo vodi? Nepomembni dolgoletni državni uradnik. Ime, ki že desetletja obvladuje milijarde preko mesečnih vplačil javnih uslužbencev, pokojninskih skladov, turističnih projektov. In zdaj, prek državne banke, cilja še višje.Foto: Prava.siPred dnevi je Info360 nehote razkril novo poglavje poslovnega modela nepomembnega dolgoletnega malega državnega uradnika: ustanovili so dve novi hčerinski družbi in že naredili poslovni minus v preteklem letu. Ustanovljeni z enim namenom — da se po potrebi razredčijo zakonski nadzori, skrijejo sledi in še lažje dostopa do državnega in evropskega denarja preko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih bodo imeli zmagovalci razpisov, podpisanih z banko.Po nekaterih informacijah prek teh družb čakajo na upravljanje več kot milijarda evrov. Denar, ki naj bi bil namenjen »razvoju«. Razvoju česa? Parkirišč za denar, ki bo izginil v svetovanjih, izobraževanjih in projektih, kjer nikoli ne bomo izvedeli, kdo je res imel korist.Foto: Prava.siProblem? Banka Slovenije teh dovoljenj ne izda. Zato panika. Zato pritisk. Zato kadrovski spopad. Prava Slovenija to vidi. Prava Slovenija ne bo tiho.Kdo se skriva v tej igri? Nepomembni mali dolgoletni državni uradnik, ki si že leta iz ozadja gradi svoj vpliv in ob tem, kot pravi analitik Miran Videtič, obvladuje klan bankirjev. Foto: Prava.siNjegov načrt je preprost — prek svoje kandidatke zasedejo še mesto guvernerja Banke Slovenije. Prvič bi to bila ženska? Lepo. Politično korektno. A zadaj? Stara obalna omrežja, ki so ugrabili koroški kapital vzporednega mehanizma.Zakaj predsednica države tega (zaenkrat) ne podpira? Ker pozna to igro. Ker jo vlečejo na isti Obali, kjer je nekoč prisegla zvestobo. Ker ve, kaj se zgodi, ko Obala pod nadzorom hirajočega omrežja Komandos, Kučanovi kadri in pidovski kapital začnejo diktirati tempo.Saga o guvernerju traja, ker se bije resen spopad za nadzor nad milijardami. Na eni strani predsednica, ki še išče kandidate. Na drugi strani omrežje nepomembnega državnega uradnika, ki brez dovoljenj Banke Slovenije ne more realizirati svojih načrtov znotraj državne banke. Brez dovoljenj ni parkirišč za denar. Brez parkirišč ni projektov. Brez projektov? Ni provizij. Ni vpliva.Vprašanje, ki ostaja, je enako kot ob volitvah 2022: ali bo predsednica države pokleknila pred starimi omrežji? Ali bo, kot vedno, odločil denar? Ali bo na koncu guverner postal prav tisti, ki jo je javno rušil in ji že takrat jasno povedal prek svojih zvestih medijev: »Bolje bi bilo, da ne postane predsednica države.«?Kako bo reagirala predsednica države, če se res zgodi, da bo nepomembni dolgoletni mali državni uradnik v njeni predsedniški palači se predstavljal kot kandidat? Ali pa si bo po pilatovsko umila roke in povedala, da tako o kandidatu odločajo predstavniki ljudstva.Luka Perš

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

887 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš
Teme
Darko Horvat Milan Kučan Aktiva holdings Vrtnarija Lada factor banka

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Dosje: Darko Horvat