V zadnjih dneh se je na nas obrnila več državljanov z Obale, kjer jim zaradi sprege odvetniške-sodniške-izvršiteljske obalne strukture grozi, da bodo izgubili vse svoje nepremičnine. Zaradi nenehnih sodnih stroškov s petindvajsetletno dobo na slovenskih sodiščih jih je večina že na robu bankrota. Tokrat slovenski javnosti predstavljamo nekdanjega sodnika in zdaj vplivnega odvetnika z Obale Nika Vareziča in njegovega mlajšega sina Nika Vareziča. S serijo izmišljenih in lažnih obtožb se spravljata na šibke lastnike nepremičnin po Obali. Starejši Varezič velikokrat zaupljive podatke svojih žrtev pridobil, ko so ga državljani z Obale najemali za svojega odvetnika. Na tak način skupaj s svojim sinom Nikom uničuje marsikateremu običajnemu državljanu na Obali življenje. Velikokrat na podlagi mnogih vloženih izmišljenih in za lase privlečenih kazenskih ovadb in tožb.
Vse to je doživel Blaž Žrdnja, živeč v okolici Lucije. Predstavljamo vam le dva primera petindvajsetletne sodne kalvarije Žrdnje ter spoznali modus operandi delovanja odvetnika Nika Vareziča. Pri očetovih podvigih pa nič ne zaostaja tudi sin. V njegove procese so bili po besedah Ždrnja vpleteni na okrajnem sodišču v Piranu nekdanja predsednica piranskega sodišča Nataša Tomazini Tonejc, sodnica Stanka Poredoš, sodnica Irena Šik Zabukovec in Tina Benč. Osrednjo vlogo v Kopru pa so odigrali sodnica Boženka Felicijana Hladnič, Darja Morel in koprski preiskovalni sodnik Mitja Spindler ter na Okrajnem sodišču v Iliriski Bistrici Srečko Ritonja. Izvedeli smo tudi ter prebrali v medijih, da ima Niko Varezič na sosednjem Hrvašku igralnico v solastništvu z eno izmed obalnih sodnic. Tja je priporočeno hodit predvsem tistim, ki si želijo na obalnih sodiščih poštenega sojenja.
Pred leti je svojo zgodbo slovenski javnosti zaupala Zlatka Olah. Le ta je zaradi dolga v višini 2800 evrov izgubila svoje stanovanje. Njena usoda je toliko hujša, saj sta na cesti ostala še njena dva šoloobvezna mladoletna otroka. Za njeno življenjsko tragedijo stoji odločitev sodnice Tine Benčič iz piranskega okrajnega sodišča. Le ta je na dražbi njeno nepremičnino prodala za polovico tržne vrednosti. Ob tem je še Zlatka Olah doživela neprijetna srečanja z izvršiteljem Slavcem, ki jo je s pomočjo policistov z Obale brutalno vrgel na cesto. Zadeva je toliko bolj škandalozna, da so v stanovanju Olahove večkrat opazili Sama Uhelja, brata sodnice Tine Brenčič.
Blažo Žrdnja in Zlatka Olah. (Foto: Posnetek zaslona- Primorske novice)
Le tega so videli že prespati v stanovanju, nikoli pa niso videli druge osebe da bi kdaj odšla iz njega. Zato se Holahova sprašuje, če ni stanovanje pristalo v rokah slamnatega lastnika. Zadeva je še veliko hujša na prvi pogled. Hiša sodnice se nahaja na zemljišču v lasti Kmetijskega sklada kmetijskih zemljišč. Težava je, da na zemljiščih v lasti državne ustanove za pomoč za širjenje kmetijskih površin slovenskim kmetom ni dovoljeno graditi objektov. Vprašanja so bile tudi naslovljena na Brenčičevo, a se je zavila v molk.
NASLOV
Tokrat vam razkrivamo zloglasnega obalnega odvetnika Nika Varezić in njegovega sina Nika Varezića mlajšega. Na spletu smo našli objavljen članek na spletni platformi Publishwall s sledečim besedilom:
» Kot je povedala ga. Olah je sodnica Brenčič na pogovoru potem, ko je premagala strah pred njo (slaba vest), povedala menda s solzami v očeh, da doživljalala velike pritiske s strani vodje sodišča Nataše Tomazini Tonejc, ker mora zavračati dokazne predloge gospoda Blaža Ždrnje, ki ga kot steklo zver s krivimi ovadbami preganja nekdanji sodnik in odvetnik Niko Varezič starejši.
Črnograditelj je po besedah gospoda Ždrnje tudi eden bolj bogatih odvetnikov na obali, Niko Varežić. Gospod Žrdnja tudi pove, da sta si vodja sodišča Nataša Tomazini Tonejc in nekdanji sodnik, ki je moral oditi v odvetniške vode Varezič, kar blizu.
V Sloveniji se vse izve, pa se je izvedelo tudi, da je mož vodje Okrajnega sodišča v Piranu na Hrvaškem lastnik in s tem tudi organizator hazardiranja, je to podobno kot bi preprodajal drogo, saj vemo, da mnogi igralci postanejo odvisni in ni jih malo, ki v igralnicah zaigrajo celotno premoženje.«
Niko Varezič mlajši, sin odvetnika Nika Vareziča starejšega. (Foto:Linkedin)
Isto so nam zelo podobne zgodbe potrdile še druge žrtve zloglasnega obalnega odvetnika Nika Vareziča. V nadaljevanju vam bomo predstavili, kako sta mlajši in starejši Niko Varezič s serijo lažnih, absurdnih tožb in kazenskih ovadb finančno izčrpala gospoda Blaža Žrdnjo in mu krivično odzvela dve nepremičnini. Sedaj pa mu grozi, da izgubi še tretjo.
Kalvarija Blaža Ždrnje se je pričela leta 1995, ko je za svoj primer na sodišču pooblastil vplivnega odvetnika z Obale Nika Vareziča starejšega, rojenega 1949. Naš oškodovanec trdi, da Varezič velikokrat v sodnih primerih izkoristi svojega sina Nika, rojenega 1982.
Blaž Žrdnja z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)
Ždrnja je starejšega Vareziča najel, da mu uredi zadeve okoli lastništva zemljišč, ki se ni razčistilo po prehodu iz nekdanje socialistične Jugoslavije v samostojno Slovenijo. Vendar pa, kot nam je Ždrnja povedal, je starejši Varezič izkoristil njegovo stisko in naivno zaupanje ter mu korak za korakom pobiral njegove nepremičnine. Ždrnja zatrjuje, da je vse zaupane podatke med njima zlorabil v svojo korist s pomočjo oseb na sodišču v Piranu in na Okrožnem sodišču v Kopru.
V njegove procese so bili po besedah Ždrnje vpleteni na okrajnem sodišču v Piranu nekdanja predsednica piranskega sodišča Nataša Tomazini Tonejc, sodnica Stanka Poredoš, sodnica Irena Šik Zabukovec in Tina Benč. Osrednjo vlogo v Kopru pa so odigrali sodnica Boženka Felicijana Hladnič, Darja Morel in koprski preiskovalni sodnik Mitja Spindler ter na Okrajnem sodišču v Iliriski Bistrici Srečko Ritonja.
V čem je bistvo težave in sodnih kalvarij naše grozne žrtve sodnega sistema iz Obale. Blaž Ždrnja je bil lastnik treh nepremičnin.
Njegova težava je nastala že od leta 1997, ko je Varezić po besedah Ždrnje pričel vlagati lažne tožbe. Na podlagi lažne tožbe je bil Ždrnja obsojen na plačilo tožbe in sodnih stroškov. Lažno tožbo je Varezič spisal na podlagi banalnega razloga, da Blaž Ždrnja moti njegovo posest. A temu ni tako, saj ima Varezič urejeno svojo pot do nepremičnine, kar se je avtor vrstic prepričal na lastne oči.
Nobeno izmed sodišč ni nikoli po besedah žrtve sodnega sistema ni prejel tožbe, saj bi moral po zakonu se Ždnrja imeti pravico podati svoje navedbe in svoj del zgodbe. A to se ni nikoli zgodilo in kot zatrjuje, je bil obsojen popolnoma brez dokazov. To je bilo v pravni zadevi pod številko P-109/97 na okrajnem sodišču v Piranu.
Drugi problem je, da je mlajši Varezič po mnenju Ždrnje vlagal absurdne, lažne in abnormalne kazenske ovadbe po nareku očeta. Na sodišču je to prikazoval kot dejanske ter predstavljal Ždrnjo s pomočjo lažnih prič kot največjega kriminalca na Obali. A temu ni niti približno tako, kar dokazuje več dokumentov, ki nam jih je pokazal Blaž Ždrnja.
V letu 2005 je Ždrnja kosil na dostopni poti do svoje hiše. Mlajši Varezič je opravljal delo pred hišo, ko je nenadoma izpustil svoje orodje in pristopil do Ždrnje. Tebi nič, meni nič je Varezič brez razloga iz rok Ždrnje nasilno mu hotel odvzeti motorno kosilnico, a mu ni uspelo. Pri prerivanju je poškodoval Ždrnjo na rami, vratu, hrbtenici in glavi. Vse to je spremljal tudi starejši Varezič in svojega sina verbalno vzpodbujal, da naj Ždrnjo fizično onesposobi. To je vse videla Milena Tegeltija, ki je bila od dogajanja oddaljena le pet metrov. Na presenečenje B.Ž. in M. T. je sledila absurdna prijava za poskus umora s strani B.Ž.
Preiskovalni sodnik Mitja Spindler na OK Koper je po mnenju Ždrnje vodil pristransko in nezakonito. Ni se strinjal z izvedbo dokazov s strani Ždrnje in je hudo kršil 29. člen tretji odstavek Ustave. V njej piše, da je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene naslednje pravice:
- da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
A tega se v večini primerov pri Ždrnji ne izvaja. Dokumenti dokazujejo, da se Spindler v postopku ni strinjal s tem, da bi se zaslišala ključna priča v korist Ždrnje Milena Tegeltija. Vendar senat v sestavi Meri Mikac kot predsednice ter Matevža Grosa in Julijane Glavine ter v spregi s strokovno sodelavko Sanje Jovičić zavrnilo. Žrdnje je predstavil vso zgodbo, a so zaradi vzroka, da to ni bistvo spora vse dokaze naše sodne žrtve zavrnili.
V vseh njegovih zadevah se postavlja izvedenci psihiatrične stroke postavljene s strani obalnih sodišč brez ugotovaljenega dejanskega stanja. Nujno je potrebno ugotoviti dejansko stanje v postopkih, v katerih se je znašel Ždrnja. Kot je vidno iz mnogih dopisov, ki jih je poslal Varuhu človekovih pravic, so mu prav strokovnjaki psihiatrične stroke odrekli, da je poslovno nesposoben.
Kar pa niti malo ne drži. Eno izmed takšnih mnenj je o Ždrnji izdala strokovna izvedenka Maja Makovec. Sodišče ni izvedlo v tem primeru dokazov in ni ugotovilo dejanskega stanja Ždrnje, ali je res hotel izvesti poskus umora mlajšega Vareziča ali ne. Vprašajte se, kdo dejansko ugotavlja dejansko stanje sodišče ali sodni izvedenec psihiatrične stroke v postopku. Leta 2008 je tožilstvo v Kopru odstopilo od preganjanja Ždrnje.
Foto: Primorski utrip posnetek zaslona
Ždrnja nadaljuje, da podobno tudi v drugih njegovih postopkih se ne ugotavlja niti se ne ugotovi dejansko stanje našega pričevalca. Očiten primer je tudi v kazenski zadevi opravilna številka K-122/2007 na okrajnem sodišču v Piranu. Mlajši Varezič je spet proti Ždrnji in Mileni Tegeltiji vložil po mnenju naše žrtve še eno izmed lažnih kazenskih ovadb zaradi hudih žalitev in ogrožala njegovo varnost. Stanje je bilo popolnoma drugačno.
Navedenega dne, 21.2.2007 je bil Ždrnja od krajaes dogodka oddaljen šesto kilometrov na obisku smrtno bolni sestri Ždrnje v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini(vas Gornja podgorije). A si je mlajši Varezič izmislil, da sta ga oba zmerjala z narkomanom, pedrom, ciganom, drogerašem na Kampolinu v Luciji. A to ne drži, saj je gospa Tegeltija zatrjuje, da je bila v času dogodka v eni izmed trgovin v Luciji.
Tudi v tem postopku ni bilo ugotovljeno dejansko stanje in je postavljena bila izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc Tomori iz Ljubljane. Sodišče v tem postopku dejansko ni ugotovilo dejanskega stanja, a v 5. členu Zakona o sodniški službi piše, da mora sodišče izvesti vse pomembne dokaze za pravilno in pravično ugotovitev. Sodišče v Piranu pod vodstvom nekdanje vodje sodišča Nine Tomazin je zavrnilo izvedbo Ždrnjevih dokazov. Na podlagi mnenje Žmuc Tomorijeve je bila nekdanje predsednica sodišča v Piranu vložila predlog za delni odvzem njegove poslovne sposobnosti.
V tem predlogu mrgoli neresnic in polresnic. Vendar je podpisana Tomazinova kot predsednica Okrajnega sodišča v Piranu v zadevi Su 23100-713 z dne 26.8.2013 navedla, da je potrebno za delni odvzem poslovne sposobnosti Ždrnje preveriti, ali so podani pogoji za delno poslovno odvzetost Ždrnje. Priložila je primer pod številko K 4027/2007 pozneje opravilna številka K 44286/2010 z dne 18.10.2012 , mnenje Morijeve, dopis ODT Koper odstop od pregona v zadevi Kpr 135/06 z dne 29.2.2008 in seznami vodenih postopkov proti Ždrnji. Po predlogu sodišča v Piranu se je primer preselil v Ilirsko Bistrico sodniku Srečku Ritonji. Sam je bil v zelo prijatelskih odnosih s Tomazinovo. Delno poslovno sposobnost je Ždrjni odvzel po strokovnem mnenju dr. Peter Pregl brez dokazov in od takrat je Ždrnja ponižan in se z njim nečloveško ravna.
To se je zgodilo leta 2014 in od takrat ne more vlagati več nobenih ovadb in vlog ,ker se ga je razglasilo za poslovno nesposobnega. To je le prvi del zgodbe o kalvariji Blaža Ždrnje. O njej bomo še pisali kot o drugih žrtvah odvetnika Varezića. Nič, še en dokaz več, zakaj Obala z Koprom obvlada slovensko pravosodje in je bila takšna huda panika ob aferi o ustrezni strokovni izobrazbi Branka Masleše.
Luka Perš
