Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Dosje Varezič: Kako sta zloglasna obalna odvetnika Niko Varezič in sin Niko uničevala življenja državljanov na Obali!!
V našem mediju smo pričeli preiskovati sumljive in sporne posle obalnega odvetnika Nika Vareziča povezanega s klikami obalnega pravosodja. Varezič ima na Hrvaškem igralnico v lastništvu z eno izmed obalnih sodnic, državljanom pa jemlje nepremičnine
prava .
Slovenija

Četrtek, 31. Marec 2022 ob 07:04

Odpri galerijo

Blažo Žrdnja in Zlatka Olah. (Foto: Posnetek zaslona- Primorske novice)

V zadnjih dneh se je na nas obrnila več državljanov z Obale, kjer jim zaradi sprege odvetniške-sodniške-izvršiteljske obalne strukture grozi, da bodo izgubili vse svoje nepremičnine. Zaradi nenehnih sodnih stroškov s petindvajsetletno dobo na slovenskih sodiščih jih je večina že na robu bankrota. Tokrat slovenski javnosti predstavljamo nekdanjega sodnika in zdaj vplivnega odvetnika z Obale Nika Vareziča in njegovega mlajšega sina Nika Vareziča. S serijo izmišljenih in lažnih obtožb se spravljata na šibke lastnike nepremičnin po Obali. Starejši Varezič velikokrat zaupljive podatke svojih žrtev pridobil, ko so ga državljani z Obale najemali za svojega odvetnika. Na tak način skupaj s svojim sinom Nikom uničuje marsikateremu običajnemu državljanu na Obali življenje. Velikokrat na podlagi mnogih vloženih izmišljenih in  za lase privlečenih kazenskih ovadb in tožb.

Vse to je doživel Blaž Žrdnja, živeč v okolici Lucije. Predstavljamo vam le dva primera petindvajsetletne sodne kalvarije Žrdnje ter spoznali modus operandi delovanja odvetnika Nika Vareziča. Pri očetovih podvigih pa nič ne zaostaja tudi sin. V njegove procese so bili po besedah Ždrnja vpleteni na okrajnem sodišču v Piranu nekdanja predsednica piranskega sodišča Nataša Tomazini Tonejc, sodnica Stanka Poredoš, sodnica Irena Šik Zabukovec in Tina Benč. Osrednjo vlogo v Kopru pa so odigrali sodnica Boženka Felicijana Hladnič, Darja Morel in koprski preiskovalni sodnik Mitja Spindler ter na Okrajnem sodišču v Iliriski Bistrici Srečko Ritonja. Izvedeli smo tudi ter prebrali v medijih, da ima Niko Varezič na sosednjem Hrvašku igralnico v solastništvu z eno izmed obalnih sodnic. Tja je priporočeno hodit predvsem tistim, ki si želijo na obalnih sodiščih poštenega sojenja.  

Pred leti je svojo zgodbo slovenski javnosti zaupala Zlatka Olah. Le ta je zaradi dolga v višini 2800 evrov izgubila svoje stanovanje. Njena usoda je toliko hujša, saj sta na cesti ostala še njena dva šoloobvezna mladoletna otroka. Za njeno življenjsko tragedijo stoji odločitev sodnice Tine Benčič iz piranskega okrajnega sodišča. Le ta je na dražbi njeno nepremičnino prodala za polovico tržne vrednosti. Ob tem je še Zlatka Olah doživela neprijetna srečanja z izvršiteljem Slavcem, ki jo je s pomočjo policistov z Obale brutalno vrgel na cesto. Zadeva je toliko bolj škandalozna, da so v stanovanju Olahove večkrat opazili Sama Uhelja, brata sodnice Tine Brenčič.

Blažo Žrdnja in Zlatka Olah. (Foto: Posnetek zaslona- Primorske novice)

Blažo Žrdnja in Zlatka Olah. (Foto: Posnetek zaslona- Primorske novice)

Le tega so videli že prespati v stanovanju, nikoli pa niso videli druge osebe da bi kdaj odšla iz njega. Zato se Holahova sprašuje, če ni stanovanje pristalo v rokah slamnatega lastnika. Zadeva je še veliko hujša na prvi pogled. Hiša sodnice se nahaja na zemljišču v lasti Kmetijskega sklada kmetijskih zemljišč. Težava je, da na zemljiščih v lasti državne ustanove za pomoč za širjenje kmetijskih površin slovenskim kmetom ni dovoljeno graditi objektov. Vprašanja so bile tudi naslovljena na Brenčičevo, a se je zavila v molk.

Nova sporna dejanja Varezičevih

Tokrat vam razkrivamo zloglasnega obalnega odvetnika Nika Varezić in njegovega sina Nika Varezića mlajšega. Na spletu smo našli objavljen članek na spletni platformi Publishwall s sledečim besedilom:

» Kot je povedala ga. Olah je sodnica Brenčič na pogovoru potem, ko je premagala strah pred njo (slaba vest), povedala menda s solzami v očeh, da doživljalala velike pritiske s strani vodje sodišča Nataše Tomazini Tonejc, ker mora zavračati dokazne predloge gospoda Blaža Ždrnje, ki ga kot steklo zver s krivimi ovadbami preganja nekdanji sodnik in odvetnik Niko Varezič starejši.

Črnograditelj je po besedah gospoda Ždrnje tudi eden bolj bogatih odvetnikov na obali, Niko Varežić. Gospod Žrdnja tudi pove, da sta si vodja sodišča Nataša Tomazini Tonejc in nekdanji sodnik, ki je moral oditi v odvetniške vode Varezič, kar blizu.

V Sloveniji se vse izve, pa se je izvedelo tudi, da je mož vodje Okrajnega sodišča v Piranu na Hrvaškem lastnik in s tem tudi organizator hazardiranja, je to podobno kot bi preprodajal drogo, saj vemo, da mnogi igralci postanejo odvisni in ni jih malo, ki v igralnicah zaigrajo celotno premoženje.«

Isto so nam zelo podobne zgodbe potrdile še druge žrtve zloglasnega obalnega odvetnika Nika Vareziča. V nadaljevanju vam bomo predstavili, kako sta mlajši in starejši Niko Varezič s serijo lažnih, absurdnih tožb in kazenskih ovadb finančno izčrpala gospoda Blaža Žrdnjo in mu krivično odzvela dve nepremičnini. Sedaj pa mu grozi, da izgubi še tretjo.

Kalvarija Blaža Ždrnje se je pričela leta 1995, ko je za svoj primer na sodišču pooblastil vplivnega odvetnika z Obale Nika Vareziča starejšega, rojenega 1949. Naš oškodovanec trdi, da Varezič velikokrat v sodnih primerih izkoristi svojega sina Nika, rojenega 1982.

 							Blažo Žrdnja z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24) Blaž Žrdnja z varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)

Ždrnja je starejšega Vareziča najel, da mu uredi zadeve okoli lastništva zemljišč, ki se ni razčistilo po prehodu iz nekdanje socialistične Jugoslavije v samostojno Slovenijo. Vendar pa, kot nam je Ždrnja povedal, je starejši Varezič izkoristil njegovo stisko in naivno zaupanje ter mu korak za korakom pobiral njegove nepremičnine. Ždrnja zatrjuje, da je vse zaupane podatke med njima zlorabil v svojo korist s pomočjo oseb na sodišču v Piranu in na Okrožnem sodišču v Kopru.

V njegove procese so bili po besedah Ždrnje vpleteni na okrajnem sodišču v Piranu nekdanja predsednica piranskega sodišča Nataša Tomazini Tonejc, sodnica Stanka Poredoš, sodnica Irena Šik Zabukovec in Tina Benč. Osrednjo vlogo v Kopru pa so odigrali sodnica Boženka Felicijana Hladnič, Darja Morel in koprski preiskovalni sodnik Mitja Spindler ter na Okrajnem sodišču v Iliriski Bistrici Srečko Ritonja.

V čem je bistvo težave in sodnih kalvarij naše grozne žrtve sodnega sistema iz Obale. Blaž Ždrnja je bil lastnik treh nepremičnin.

Njegova težava je nastala že od leta 1997, ko je Varezić po besedah Ždrnje pričel vlagati lažne tožbe. Na podlagi lažne tožbe je bil Ždrnja obsojen na plačilo tožbe in sodnih stroškov. Lažno tožbo je Varezič spisal na podlagi banalnega razloga, da Blaž Ždrnja moti njegovo posest. A temu ni tako, saj ima Varezič urejeno svojo pot do nepremičnine, kar se je avtor vrstic prepričal na lastne oči.

Nobeno izmed sodišč ni nikoli po besedah žrtve sodnega sistema ni prejel tožbe, saj bi moral po zakonu se Ždnrja imeti pravico podati svoje navedbe in svoj del zgodbe. A to se ni nikoli zgodilo in kot zatrjuje, je bil obsojen popolnoma brez dokazov. To je bilo v pravni zadevi pod številko P-109/97 na okrajnem sodišču v Piranu.

Drugi problem je, da je mlajši Varezič po mnenju Ždrnje vlagal absurdne, lažne in abnormalne kazenske ovadbe po nareku očeta. Na sodišču je to prikazoval kot dejanske ter predstavljal Ždrnjo s pomočjo lažnih prič kot največjega kriminalca na Obali. A temu ni niti približno tako, kar dokazuje več dokumentov, ki nam jih je pokazal Blaž Ždrnja.

V letu 2005 je Ždrnja kosil na dostopni poti do svoje hiše. Mlajši Varezič je opravljal delo pred hišo, ko je nenadoma izpustil svoje orodje in pristopil do Ždrnje. Tebi nič, meni nič je Varezič brez razloga iz rok Ždrnje nasilno mu hotel odvzeti motorno kosilnico, a mu ni uspelo. Pri prerivanju  je poškodoval Ždrnjo na rami, vratu, hrbtenici in glavi. Vse to je spremljal tudi starejši Varezič in svojega sina verbalno vzpodbujal, da naj Ždrnjo fizično onesposobi. To je vse videla Milena Tegeltija, ki je bila od dogajanja oddaljena le pet metrov. Na presenečenje B.Ž. in M. T. je sledila absurdna prijava za poskus umora s strani B.Ž.

Preiskovalni sodnik Mitja Spindler na OK Koper je po mnenju Ždrnje vodil pristransko in nezakonito. Ni se strinjal z izvedbo dokazov s strani Ždrnje in je hudo kršil 29. člen tretji odstavek Ustave. V njej piše, da je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene naslednje pravice:

- da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.

A tega se v večini primerov pri Ždrnji ne izvaja. Dokumenti dokazujejo, da se Spindler v postopku ni strinjal s tem, da bi se zaslišala ključna priča v korist Ždrnje Milena Tegeltija. Vendar senat v sestavi Meri Mikac kot predsednice ter Matevža Grosa in Julijane Glavine ter v spregi s strokovno sodelavko Sanje Jovičić  zavrnilo. Žrdnje je predstavil vso zgodbo, a so zaradi vzroka, da to ni bistvo spora vse dokaze naše sodne žrtve zavrnili.

V vseh njegovih zadevah se postavlja izvedenci psihiatrične stroke postavljene s strani obalnih sodišč brez ugotovaljenega dejanskega stanja. Nujno je potrebno ugotoviti dejansko stanje v postopkih, v katerih se je znašel Ždrnja. Kot je vidno iz mnogih dopisov, ki jih je poslal Varuhu človekovih pravic, so mu prav strokovnjaki psihiatrične stroke odrekli, da je poslovno nesposoben.

Kar pa niti malo ne drži. Eno izmed takšnih mnenj je o Ždrnji izdala strokovna izvedenka Maja Makovec. Sodišče ni izvedlo v tem primeru dokazov in ni ugotovilo dejanskega stanja Ždrnje, ali je res hotel izvesti poskus umora mlajšega Vareziča ali ne. Vprašajte se, kdo dejansko ugotavlja dejansko stanje sodišče ali sodni izvedenec psihiatrične stroke v postopku. Leta 2008 je tožilstvo v Kopru odstopilo od preganjanja Ždrnje.

Foto: Primorski utrip posnetek zaslona

Ždrnja nadaljuje, da podobno tudi v drugih njegovih postopkih se ne ugotavlja niti se ne ugotovi dejansko stanje našega pričevalca. Očiten primer je tudi v kazenski zadevi opravilna številka K-122/2007 na okrajnem sodišču v Piranu. Mlajši Varezič je spet proti Ždrnji in Mileni Tegeltiji vložil po mnenju naše žrtve še eno izmed lažnih kazenskih ovadb zaradi hudih žalitev in ogrožala njegovo varnost. Stanje je bilo popolnoma drugačno.

Navedenega dne, 21.2.2007 je bil Ždrnja od krajaes dogodka oddaljen šesto kilometrov na obisku smrtno bolni sestri Ždrnje v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini(vas Gornja podgorije). A si je mlajši Varezič izmislil, da sta ga oba zmerjala z narkomanom, pedrom, ciganom, drogerašem na Kampolinu v Luciji. A to ne drži, saj je gospa Tegeltija zatrjuje, da je bila v času dogodka v eni izmed trgovin v Luciji.

Tudi v tem postopku ni bilo ugotovljeno dejansko stanje in je postavljena bila izvedenka psihiatrične stroke Martina Žmuc Tomori iz Ljubljane. Sodišče v tem postopku dejansko ni ugotovilo dejanskega stanja, a v 5. členu Zakona o sodniški službi piše, da mora sodišče izvesti vse pomembne dokaze za pravilno in pravično ugotovitev. Sodišče v Piranu pod vodstvom nekdanje vodje sodišča Nine Tomazin je zavrnilo izvedbo Ždrnjevih dokazov. Na podlagi mnenje Žmuc Tomorijeve je bila nekdanje predsednica sodišča v Piranu vložila predlog za delni odvzem njegove poslovne sposobnosti.

V tem predlogu mrgoli neresnic in polresnic. Vendar je podpisana Tomazinova kot predsednica Okrajnega sodišča v Piranu v zadevi Su 23100-713 z dne 26.8.2013 navedla, da je potrebno za delni odvzem poslovne sposobnosti Ždrnje preveriti, ali so podani pogoji za delno poslovno odvzetost Ždrnje. Priložila je primer pod številko K 4027/2007 pozneje opravilna številka K 44286/2010 z dne 18.10.2012 , mnenje Morijeve, dopis ODT Koper odstop od pregona v zadevi Kpr 135/06 z dne 29.2.2008 in seznami vodenih postopkov proti Ždrnji. Po predlogu sodišča v Piranu se je primer preselil v Ilirsko Bistrico sodniku Srečku Ritonji. Sam je bil v zelo prijatelskih odnosih s Tomazinovo. Delno poslovno sposobnost je Ždrjni odvzel po strokovnem mnenju dr. Peter Pregl brez dokazov in od takrat je Ždrnja ponižan in se z njim nečloveško ravna.

To se je zgodilo leta 2014 in od takrat ne more vlagati več nobenih ovadb in vlog ,ker se ga je razglasilo za poslovno nesposobnega. To je le prvi del zgodbe o kalvariji Blaža Ždrnje. O njej bomo še pisali kot o drugih žrtvah odvetnika Varezića. Nič, še en dokaz več, zakaj Obala z Koprom obvlada slovensko pravosodje in je bila takšna huda panika ob aferi o ustrezni strokovni izobrazbi Branka Masleše.

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 2. Sep 2025 at 21:31

365 ogledov

Ali se bo Kolja Herič preklical izjave, ki jih je zapisal v svoji izjavi za Prava.si?
Kolja Herič je v članku z naslovom Kolja Herič: " O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni..." Gabrovca izziva na detektor LAŽI o posojilu! izrekel določene izjave o Bogdanu Gabrovcu. Zdaj pa je Bogdana Gabrovca zmotila vsebina članka z naslovom Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS??, kjer zahteva po pozivu odvetnika Radovana Cerjaka, da prekliče določene izjave, ki jih je Kolja Herič zapisal za Prava.si ZADEVA: ZAHTEVA ZA PREKLIC TRDITEVSpoštovani g. Herič!V naši odvetniški pisarni se je oglasil g. Bogdan GABROVEC, aktualni predsednik Judo zveze Slovenije. V njegovem imenu smo na medij Prava. si vložili demanti navedb, ki so se pojavile v članku z naslovom: Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50-100 000 EUR posojila JZS? V našem popravku, ki smo ga napisali v imenu našega klienta, smo vse navedbe zavrnili kot laž oziroma neresnica. Nikjer nismo poimensko omenili noben novinarski vir, čeprav je naš klient domneval, kdo je oseba, ki širi te laži o njemu. V našem popravku ste se očitno spoznali in sami in nato na isti medij napisali svoj odziv, v katerem ste ponovno ponovili laži o posojilu, ki naj bi ga prejel naš klient, poleg tega pa ste v svoj dopis napisali še kup laži, ki se nanašajo na vaš sestanek z našim klientom. Nato ste v svojem dopisu navedli, da naj bi se vam po sestanku z gospodom Gabrovcem, začele dogajati čudne stvari, med drugim tudi hude grožnje. Povprečen bralec, ki je bral vaš dopis naslovljen na medij Prava. si, bi dobil vtis, kot ta za temi domnevnimi grožnjami, stoji naš klient, kar je prav tako popolnoma neresnično. S svojimi trditvami ste močno posegli v čast in dobro ime našega klienta, saj so vaše trditve popolnoma neresnične oziroma izmišljene. Te laži, ki jih očitno vztrajno širite, povzročajo našemu klientu hude posledice in močno škodujejo njegovemu ugledu.Kot vam je dobro znano, naš klient gospod Bogdan Gabrovec NIKOLI ni prejel od Judo zveze Slovenije, niti centa posojila, ki bi ga porabil za svojo varnostno službo EFEKT, katere prav tako nikoli ni imel. Zgodba o posojilu našemu klientu je v celoti izmišljena. Prav tako so popolne laži vaše navedbe o vsebini vajinega sestanka. Naš klient vam nikoli ni povedal to, kar lažno navajate!Pozivamo vas, da v roku 5. dni po prejemu tega dopisa, ki bo poslan na vaš elektronski naslov, kot tudi poslan s priporočeno pošto na sedež vašega podjetja, takoj prekličete, v mediju, kjer so bile vaše navedbe objavljene, torej na Prava.si, vse vaše trditve in se na ta način izognete sodnim postopkom. V primeru, da v postavljenem roku svoje laži ne boste preklicali, bomo po pooblastilu našega klienta vložili poleg zasebne kazenske tožbe, vložili tudi ustrezno odškodninsko tožbo zoper vas, s katero bomo poleg odškodnine, sodno zahtevali tudi preklic vaših neresničnih oziroma lažnivih trditev.V upanju na mirno rešitev zadeve, vas lepo pozdravljamo!Ljubljana, 26.08.2025 Bogdan GABROVEC- zanj po pooblastilu odvetnikRadovan CERJAKPoslano v vednost tudi mediju Prava.si. Uredil Luka Perš

Mon, 1. Sep 2025 at 22:23

319 ogledov

Popravek DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!
V spletnem mediju Prava.si smo v torek, dne 29. Julij 2025 ob 21:27 objavili članek z naslovom DOKUMENTI: Pravno mnenje in izpoved Galufa razkrivata sporno imenovanje Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS!????. Objavljamo popravek članka s strani predsednika Judo zveze Slovenija Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Sun, 31. Aug 2025 at 15:31

528 ogledov

Marko Odlazek vs najbolj znan raziskovalni novinar v naši državi Bojan Požar
Poobjavljamo članek z naslovom: "Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarja" objavljen dne četrtek, 19. junij 2025 ob 6:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.BESEDILO ČLANKA Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on pa bi urejal še objave Bojana Požarjahttps://pozareport.si/post/840883/njegov-brat-razvpiti-medijsko-smetarski-tajkun-vodi-ze-skoraj-100-medijev-on-bi-pa-urejal-se-objave-bojana-pozarjaFoto:Posnetek zaslona- PozareportMedtem ko Martin Odlazek, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj sto (100!) različnih medijev, od tiskanih edicij do spletnih portalov, radijskih postaj in manjših televizij, bi njegov brat in podjetnik - sicer medijsko bistveno manj znani Marko Odlazek, očitno rad urejal še portal, ki ga pravkar berete. Se sliši arogantno in zabavno hkrati, ampak žal gre tudi za grožnje s tožbami in sodišči, kar pa je glede na znana dejstva resda komaj verjetno. Po odmevni objavi našega članka z naslovom "Zakaj vlomilci, ki si pri Ruplu podajajo kljuke, nikogar ne zanimajo?! A če to delajo Ruplu, kaj lahko storijo šele vam.", objavljenega 21. marca letos, je Marko Odlazek sprva zahteval takojšnji sestanek z avtorjem članka, skratka piscem teh vrstic. Ker do tega pogovora ni prišlo, smo prejeli Odlazkovo pismo, da moramo članek oziroma "sporno besedilo" nemudoma umakniti. Na to pismo, ki je glede na vse znane okoliščine pravzaprav zvenelo absurdno (Marko Odlazek je recimo - med drugim - prepričan, da bi za vsako omembo njegovega imena morali predhodno pridobiti njegovo soglasje?!), nismo odgovorili, zato smo, predvidevamo, konec maja dobili še dopis Odlazkove odvetnice Teje Godec s povsem enako vsebino in zahtevo, kot nam jo je takrat osebno poslal Marko Odlazek .Pri čemer smo se lahko že z njenim prvim stavkom prepričali, da plavolasa mariborska odvetnica bolj slabo pozna slovensko slovnico, saj štajerski dialekt pri uradnih dopisih pač ne more biti izgovor.  Namreč, ne reče se ... "Marka Odlazeka", ampak - pravilno - Marka Odlazka. Njeno pismo sicer objavljamo v celoti:Foto: Posnetek zaslona-PožareportPoleg slabega poznavanja slovnice in slovenskega jezika pa Odlazkova pooblaščenka očitno bolj slabo pozna tudi pravo.  Saj bi sicer lahko vedela, da besedna zveza "dolgoletno in kakor prikrivano zasebno razmerje" med Polko Bošković, znano notarko in bivšo lokalno političarko iz Kopra, in Markom Odlazkom nikakor ne pomeni "objave podatkov iz intimnega življenja", , poleg tega je višje sodišče iz Maribora pred časom v sodni zadevi Marko Odlazek proti novinarju Luki Peršu (Prava.si) tudi pravnomočno in eksplicitno presodilo, da je o zasebni zvezi med Boškovićevo in Odlazkom novinarjem dovoljeno pisati in poročati, saj gre za objektivno dejstvo (faksimile).Foto: Posnetek zaslona-PožareportZato dotičnega članka na poziv in zahtevo Marka Odlazka in njegove odvetnice Teje Godec seveda ne nameravamo umakniti. Tudi Marko Odlazek ni najbolj nedolžno ime Spomnimo: tudi Marko Odlazek ni ravno neznana oseba in najbolj nedolžno ime, saj je neposredno povezan z nekaterimi odmevnimi ter nikoli povsem pojasnjenimi posli in dogajanji.  Nekaj takšnega - na primer - se je zgodilo septembra 2022, ko je sredi Kranja nenadoma povsem pogorel spomeniško zaščiteni Majdičev mlin, katerega solastnik je bil Marko Odlazek,  skozi podjetje Naš mlin, storitve in gradnje, d. o. o., preostala dva lastnika pa sta bila Eva Odlazek in Sebastjan Zupanc, nekdanji direktor Komunale Tržič, prek katerega so sledi tega podjetja vodile tudi do Gibanja Svoboda. Brata Odlazek sta bila povezana tudi s prvimi spornimi posli družine Odlazek (podjetji Krater, Eurofit in Salomon), potem naj bi Martin brata Marka izplačal, Marko Odlazek pa naj bi se zdaj ukvarjal predvsem z nepremičninami.

Sun, 24. Aug 2025 at 21:21

6747 ogledov

DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA
Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš

Sun, 24. Aug 2025 at 20:37

1116 ogledov

ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!

Sun, 24. Aug 2025 at 10:55

948 ogledov

Kdo res nadzoruje našo hrano? Globalni vpliv korporacij in finančnih velikanov na prihodnost kmetijstva!
V našem mediju smo že opozorili, kako si globalisti predstavljajo prihodnost sveta na področju prehrane. Tokrat smo izpostavili le nekdanjega najbogatejšega človeka na svetu, Billa Gatesa, ter razvpit ameriški sklad BlackRock, ki upravlja z več tisoč milijardami dolarjev kapitala. Zdaj pa vam razkrivamo še druge globalistične velikane, ki krojijo svetovno politiko tudi na področju prehrane – in še marsikje drugje. Ko si boste ogledali vse fotografije v članku, boste hitro ugotovili, da se za navidez prijaznimi »globalističnimi« projekti vedno skriva predvsem finančni interes njihovih korporacij. Zato naj vam ob vsakem takšnem projektu, predstavljenem kot humanitarna dobrodelnost, zazvonijo alarmi – saj gre na koncu vedno za dobiček, ne za dobrobit ljudi.Pred tednom dni smo opozorili na nevarnosti nove zakonodaje o zaščiti živali in njene posledice za slovensko kmetijstvo Hitro se je izkazalo, da bralce močno zanima, kdo stoji za procesi, ki oblikujejo našo hrano. Če pogledamo širše, je odgovor presenetljivo jasen: peščica globalnih podjetij, finančnih velikanov in mednarodnih organizacij nadzoruje ključne segmente svetovne prehranske industrije. Njihov vpliv sega od polj, kjer rastejo pridelki, do politike, ki določa, kaj pride na naš krožnik, in celo do mednarodnih standardov, ki urejajo kakovost in varnost hrane.Foto: Prava.siBayer in Monsanto: nemški kemijski velikan, ki oblikuje svetovna semenaBayer, nemški farmacevtski in kemijski velikan, je prevzemom ameriškega Monsanta leta 2018 postal največji svetovni igralec na področju semen in pesticidov. Njihove inovacije v gensko spremenjenih organizmih (GSO) so revolucionirale kmetijstvo, hkrati pa sprožile hude debate o zdravju, okolju in monopolu na trg semen. Bayer aktivno lobira v Bruslju in Washingtonu, kjer si prizadeva zaščititi patente in zmanjšati odgovornost za okoljske škode. S tem neposredno vpliva na zakonodajo, ki določa pogoje za uporabo njegovih produktov, in na globalno distribucijo semen, pesticidov in gnojil.Foto: Posnetek zaslona-Slowfood.comCorteva: ameriški trg in vpliv na regulativo kmetijskih produktovCorteva Agriscience, ki je nastala iz združitve podjetij Dow in DuPont, je prav tako osrednji igralec, ki določa trende v kmetijski politiki ZDA in širše. Njihovo lobiranje podpira zakonodajo, ki olajšuje uporabo njihovih kemikalij, zaščito patentov in širjenje njihovih semenskih rešitev. Prav tako so ključni pri oblikovanju regulativ, ki določajo, katera tehnologija je dovoljena in katere inovacije lahko preživijo na trgu. To pomeni, da imajo neposreden vpliv na to, katere pridelke bodo kmetje lahko gojili in koliko bodo potrošniki plačali za hrano. Na slovenskih poljih pa lahko velikokrat vidite napis Pioneer. Gre za enega osrednjih produktov omenjene korporacije.Foto: Posnetek zaslona- Facebook Corteva AgriscienceKitajska Syngenta in BASF: kemijski in pesticidni monopoliSyngenta, švicarsko podjetje v lasti kitajskega državnega podjetja ChemChina, je eden največjih dobaviteljev pesticidov in semen na svetu. Posel, ki je bil vreden 43 MILIJARD DOLARJEV! in velja za največji finančni tuji prevzem s strani kitajske države v njeni zgodovini. Tudi v Sloveniji imajo svojo podrožnico, ki je v preteklih letih imela med šest do osem milijonov evrov letnega prometa in čisti dobiček med 300 do 500 tisoč evrov.Nekaj produktov, s katerimi Syngenta nadzoruje pomemben del globalne politike na področju kmetijstva in prehrane. (Foto: Posnetek zaslona-Syngenta.in)Podjetje je s svojimi inovacijami ključni akter v globalnem prehranskem sistemu, saj oblikuje uporabo kemikalij in tehnologij, ki vplivajo na kakovost hrane in raznolikost pridelkov.Podobno BASF, nemški kemijski gigant, z monopolom na proizvodnjo pesticidov in gnojil vpliva na to, kako in kje se pridelki lahko gojijo, ter sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, ki ščiti njegove interese. Tudi v naši državi deluje njihova podružnica. Kot smo opazili so imeli v preteklih letih letnega prometa v povprečju 60 milijonov evrov in čiste dobičke med pol in enim in pol milijonom evrov.Odlomek iz novinarskega članka z naslovom Chemical romance: how politicians fell for BASF objavljen v https://corporateeurope.org/ 15. marca 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Coorporate Europe)Trgovci s kmetijskimi proizvodi: ADM, Bunge, Cargill in Louis DreyfusTrgovci s kmetijskimi proizvodi, kot so Archer Daniels Midland (ADM), Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, nadzorujejo pot hrane od polja do potrošnika. ADM in Cargill so posebej močni v ZDA, kjer lobirajo za zakonodajo, ki omogoča širitev trgovanja s kmetijskimi proizvodi, subvencije za določene pridelke in nadzor nad distribucijo. Bunge in Louis Dreyfus pa imata močan vpliv v Latinski Ameriki, kjer določata, kdo ima dostop do zemljišč, katere pridelke je smiselno gojiti in katera podjetja lahko konkurirajo na trgu. Njihov vpliv je tako širok, da oblikuje cene, trende in celo prehranske preference ljudi po svetu.Posnetek zaslona-Youtube ADMOdlomek iz članka z naslovom Bloomberg Law: “ADM Must Defend Against Investor Claims of Accounting Issues” objavljen na https://www.rgrdlaw.com/ dne 26. marca 2025.Projekt korporacije Louis Dreyfus v Braziliji podprt z delovanjem Svetovne banke. (Foto: IFC)Na spletni strani korporacije Bunge lahko vidite, na kak globalistični način "podpirajo" oskrbo z vodo v eni izmed afriških držav. Gre za globalistične akcije, kjer se korporacije prikazujejo svoj "prijazni obraz." (Foto: Posnetek zaslona-Bunge)Foto: Posnetek zaslona-Linkedin CargillNa svetovnem spletu smo našli članek z naslovom Cargill: The Worst Company In the World objavljen na spletni strani Mighty Earth, kjer zelo podrobno opišejo globalistično delovanje korporacije Cargill. (Foto: Posnetek zaslona- Mighty Earth)Prehranski konglomerati: Nestlé, PepsiCo, Unilever in DanoneMed prehranskimi konglomerati, ki oblikujejo, kaj pojemo in kako prehranska industrija deluje, so Nestlé, PepsiCo, Coca-Cola, Unilever in Danone. Ta podjetja sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), pri oblikovanju prehranskih smernic in standardov. Njihov vpliv sega od oblikovanja prehranskih politik do regulacij, ki določajo, kako se izdelki označujejo, oglašujejo in prodajajo. Še en primer globalistične humanitarnosti, ki jo za potrebe lastnih ekonomskih interesov deluje PepsiCO. Tako lahko na United Natios Global preberete, da sodeluje že več kot 20 tisoč podjetij po svetu. (Foto: Posnetek zaslona- World food program WFP)Coca Cola je pomagal Združenim narodom zajeziti pandemijo Covid-19 v Armeniji. (Foto: Posnetek zaslona Coca Cola United Nations)Še en primer sodelovanje korporacije Danone in Unitar, še eno izmed organizacij v Združenih narodih. (Foto: Posnetek zaslona-Unitar)Primer sodelovanja med korporacijo Unilever z Združenimi narodi v Šri Lanki. (Foto: Posnetek zaslona-Združeni narodi)Foto: Posnetek zaslona-LinkedinFinančni velikan BlackRock, Vanguard in State Street: delničarska moč in vplivFinančni velikan, kot so BlackRock, Vanguard in State Street, nadzoruje delnice številnih teh podjetij, kar jim omogoča neposreden vpliv na poslovne odločitve in strateške smernice. Na ta način lahko posredno oblikujejo politike podjetij, ki določajo, katere tehnologije in prakse bodo prevladovale, in katere bodo izrinjene.State Stret ponuja kmetovalcem posojila in kredite za opravljanje kmetijske dejavnosti. Z drugimi besedami, že v začetku kmetovalca omejijo njegovo finančno svobodo. (Foto: Posnetek zaslona-State street bank)Tudi Vanguard svoj prijazni globalistični obraz prikazuje v "skrbi" za nigerijsko kmetijstvo. (Foto: Posnetek zaslona-Instagram)Razvpiti sklad BlackRock je že v preteklosti vložil tri milijarde v "zelene energije." (Foto: Posnetek zaslona-Future.Portfolio)Bill & Melinda Gates Foundation: modernizacija kmetijstva in globalni standardi za smrt tradicionalnega kmetaBill & Melinda Gates Foundation ima poseben vpliv v Afriki in ZDA, saj financira programe za "modernizacijo kmetijstva", širi gensko spremenjena semena in vpliva na lokalne zakonodaje. S svojim finančnim močnim vplivom lahko oblikuje globalne standarde, ki se prenesejo tudi v mednarodne organizacije, kot sta FAO in WHO.Sodelovanje med Evropsko komisijo in fundacijo Bill in Melinda Gates v članku z naslovom European Commission and the Bill & Melinda Gates Foundation to cooperate on soil health challenges in Sub-Saharan Africa objavljen tretjega decembra 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Agriculture.ec.eu)Mednarodne organizacije: WEF, Codex, ILSI in GFSI kot oblikovalci pravil igrePoleg posameznih podjetij so ključni tudi globalni forumi in standardi: Svetovni gospodarski forum (WEF), Codex Alimentarius, ILSI in GFSI oblikujejo pravila, ki določajo varnost hrane, njeno kakovost in globalno trgovino. Ti standardi neposredno vplivajo na to, kaj kmetje lahko pridelajo, katera semena lahko uporabljajo in kako se hrana distribuira.Zaključek: lokalna hrana, suverenost in prihodnost naših krožnikovČeprav so ti podatki lahko zaskrbljujoči, je ključno zavedanje, da naša hrana, naš krožnik in kmetijska praksa niso zgolj gospodarsko vprašanje – so vprašanje suverenosti, trajnosti in prihodnosti lokalnih skupnosti. Če ne bomo pozorni, bo čez desetletja naše vsakodnevno prehranjevanje vse bolj odvisno od globalnih interesov, medtem ko bodo lokalne kmetije, prvinske pridelave in raznolikost semen izginjali. Razumevanje tega vpliva je prvi korak k temu, da ohranimo možnost izbire, lokalno pridelano hrano in pristne kmetijske tradicije – preden jih popolnoma nadomestijo globalni interesi.
Teme
Niko Varezič obalni odvetnik sin Niko Varezič odvetnik Niko Varazič

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Dosje Varezič: Kako sta zloglasna obalna odvetnika Niko Varezič in sin Niko uničevala življenja državljanov na Obali!!