Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Vroča odvetniška-poslovna železniška saga! Ali bo "Tanjin" Miloš zapečatil kariero Aleksandra Čeferina?
Kronologija dogajanja nakazuje, da je Milović le žrtveno jagnje vplivnih sil na specializiranem državnem tožilstvu, Aleksandra Čeferina in takratnih vodstvenih kadrov v hčerinski družbi Slovenskih železnic, SŽ-ŽGP!
prava .
Slovenija

Ponedeljek, 18. April 2022 ob 07:36

Odpri galerijo

Miloš Njegoslav Milović in Aleksander Čeferin. (Foto: Prava, Youtube)

Slovensko javnost razburja nova pravosodna afera. V glavnih vlogah so se znašli Aleksander Čeferin, tožilec in sodelavec Čeferina na NZS Boštjan Jeglič, sedanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič, zaposlen v NB Inženiringu in domnevni goljuf Nihad Bešič, direktor hčerinske družbe SŽ-ŽGP Leon Kostiov in Miloš Njegoslav Milović, nekdanji pripadnik specialne enote slovenske policije, varnostnik Janeza Drnovška in drugih slovenskih politikov, osebni znanec Zorana Jankovića ter "občasni ljubitelj" potovanj z barko v družbi predsednice SD Tanje Fajon. V javnosti so se pojavili dokumenti, kjer Milović močno obremenjuje Aleksandra Čeferina, da je za fiktivni posel med SŽ-ŽGP in NB Inženiring pridobil več kot 300 tisoč evrov gotovine kot nagrado za uspešno posredovanje pri Državni revizijski komisiji za enega izmed poslov, ki ga je izvajalo hčerinsko podjetje Slovenskih železnic, SŽ-ŽGP. Milović v obširnem zagovoru na enajstih straneh pojasni vse intrige, v katere sta bila vpletena sedanji predsednik UEFA Aleksander Čeferin in tožilec ter disciplinski sodnik na NZS Boštjan Jeglič. Za vse to naj bi imel Milović dokaze (elektronska pošta, overjene izjave pri notarju, uradni zaznamki na NPU, snemanje pogovorov itd..). Zanimivo je, da sta se Kostiov in Bešič pogodila s tožilstvom in za kazen prejela le 480 ur družbeno koristnega dela. Milović je bil dvakrat oproščen, a je Jeglič kar štirikrat spremenil obtožnico in vse morebiti kaže, da bo Milović kot žrtveno jagnje končal za zapahi. Na vse te šokantne informacije so se odzvali tako vodstvo Specializiranega državnega tožilstva, Aleksander Čeferin, Nada Drobne Popovič, ki so vsa navedena dejstva Milovića kategorično zanikali. A ob natančnem branju Milovićevega zagovara se daje občutek, da želijo vrhovi slovenskega tožilstva počistiti svinjarijo za Čeferinom, da ostane njegova javna podoba še vedno čista in nedotakljiva. Ali se strinjate, da se dogaja zgodba Masleša part deux tokrat v glavni vlogi z Aleksandrom Čeferinom?

Predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin se zelo rad predstavlja za uspešnega. V kontroliranih intervjujih za večinske slovenske medije vzporednega mehanizma je podajal v zadjih dveh letih kritične poglede o sedanji vladi. V enem izmed zadnjih intervjujev je predsednika vlade Janeza Janšo označil za grofa Drakulo, njegove podpornike pa za vampirje.

Čeferinova panika je popolnoma razumljiva. Za njegovo paničarjenje je poskrbel njegov nekdanji sodelavec v odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji Miloš Njegoslav Milović.

Zgodba, ki jo je ekskluzivno razkril Bojan Požar z naslovom Ekskluzivno, dokumenti: Povezani tožilec naj bi rešil Čeferina pred kazenskim pregonom, zaradi kandidature na UEFI in kasneje dopolnil še Siol v članku z naslovom Jankovićev prijatelj, varnostnik politikov, Čeferinov zaposlenec: Zgodba fiktivnega posla gradbinca Slovenskih železnic podaja zanimivo celotno pričevanje Miloviča o spornem poslu hčerinskega družbe Slovenskih železnic, SŽ-ŽGP, d. d, ki je bil v celoti vreden 30 milijonov evrov. V sporno zgodbo so vpleteni nekdanji direktor SŽ-ŽGP Leonu Kostievu, direktor NB inženiring Nihad Bešič, sedanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič (takrat odgovorna za finance na SŽ-ŽGP), tožilec Boštjan Jeglič in Aleksander Čeferin.

Kronologija dogajanja nakazuje, da je Milović le žrtveno jagnje vplivnih sil na specializiranem državnem tožilstvu, Aleksandra Čeferina in takratnih vodstvenih kadrov v hčerinski družbi Slovenskih železnic, SŽ-ŽGP!

Kaj se je dejansko dogajalo? Ključni dokument v celotni zgodbi je objavil Siol v zgoraj omenjenem članku. To je zaključna beseda Milovića v ponovnem sojenju v kazenski zadevi opravilna številka X K 41699/2015 (oškodovanje družbe SŽ-ŽGP). Celotna zadeva res smrdi, je dokaz, da je bil Milović za omenjeno dejanje dvakrat oproščen, kasneje nepravnomočno obsojen. Zato si je nujno ogledati celotno kronologijo, kot jo je na sodišču opisal Milović.

Družba SŽ-ŽGP je pod vodstvom direktorja Leona Kostieva sprejel ponudbo Aleksandra Čeferina, da pri Državni revizijski  komisiji (DRK) doseže ugodno rešitev posla v višini 33 milijonov evrov. Čeferinova nagrada pa bi bila en odstotek celotne vrednosti posla, to je 330 tisoč evrov.

Odvetniška družba Čeferin bi vse uredila brez težav, če bi poslali račun na SŽ-ŽGP in ne bi bilo nobenega sodnega postopka. A so se v znani odvetniški pisarni iz Grosupljega in na predlog Aleksandra Čeferina odločili, da se plačilo izvede preko fiktivnih poslov podjetja NB Inženiring. Le ti so takrat opravljali tudi prenovo stavbe Čeferinove odvetniške pisarne po besedah Milovića. Posel je bil vreden 122.616,000 evrov. Tako sta za dogovor vedela med Čeferinom in Kostievem vedela Nada Drobne Popovič in Ljubomir Šarčevič, da sta uredila prepotrebno dokumentacijo za izvedbo spornega plačila.

Tako so v NB Inženiringu izdali račune v višini 120 tisoč evrov brez DDV z dne 5. septembra 2008 z opravilno številko računa 004/008. Račun je bil sprejet na SŽ-ŽGP 12. septembra 2008 in tudi plačan isti dan. Naslednji račun je NB Inženiring izdal 14. septembra 2008 z opravilno številko 005/008 v višini 130.284,00 EUR brez DDV. Na SŽ-ŽGP je bil sprejet 25. septembra 2008 in plačan 30. septembra 2008.

Ob tem je zelo pomembna izjava Rine Osojnik podane za Nacionalni preiskovalni urad z dne 7. novembra 2014. Le ta je povedala, da je iz elektronske knjige  prejetih računov razvidno, da je račune NB Inženiring poknjižila Nada Drobne Popovič. Osojnikova je še povedala, da se je sedanja predsednica uprave Petrola vmešavala v delo referentov in sama knjižila nekatere fakture in opravljala plačila.

Težava se pojavi, ko zaposlene na SŽ-ŽGP ugotovijo, da bi moral biti NB Inženiring že vključen v sistem za plačevanje DDV. Le to podjetje je komaj osmega septembra 2008 vložilo vlogo za izdajo identifikacijske številke za DDV. 

Za pomoč je Milovića zaprosil Ermin Topuz glede težav podjetja NB Inženiring s identifikacijsko številko na FURS-u. V opombah piše, da je Topuz bil zaposlen kot finačnik na Nogometni zvezi Slovenije in bil soigralec Čeferina pri amaterskem nogometnem klub Ljubljana Lawyers.

Miloviću je uspelo urediti identifikacijsko številko za NB Inženiring v 14. oktobra 2008. Omenjeno podjetje je rabilo številko tudi zaradi prenove Čeferinove stavbe v Grosupljem.

Po uspešnem rešenem problemu je NB Inženiring izdal račune v obdobju od 16.oktobra do 20.novembra 2008 v višini 74.716 EUR(račun 007/008) in 41.714 EUR ( račun  012/008). NB inženiring plača 65 tisoč evrov davka v proračun, SŽ-ŽGP pa si ta denar povrne sistemu poračuna plačani DDV.

Prvega aprila 2015 Nihad Bešič v uradnem zaznamku za NPU pove, da je 18. ali 19. novembra 2008 izročil Aleksandru Čeferinu gotovino v višini 120 tisoč evrov. 

Vse kaže, da je pričel Čeferina izsiljevati Nihad Bešič, kar Čeferin v elektronskem sporočilu zapiše Miloviću, saj je Bešič skupaj s Tupozom obiskal Čeferina v njegovi odvetniški pisarni. Elektronsko pošto mu je Čeferin poslal 19. maja 2015.

Sedaj se v to čudno zgodbo vključi Specializirano državno tožilstvo. Le ti so 30. oktobra 2015 sprožili preiskavo proti Leonu Kostevu, Nihadu Bešiču, Ljubomirju Šarčeviću in Miloviću.

Osrednjo vlogo je v procesu ves čas igral tožilec Boštjan Jeglič, v drugem kratkem mandatu Aleksandra Čeferina postavljen za disciplinskega sodnika NZS, katero opravlja še danes.

Dne 11. februarja 2016 je sodišče sklenilo, da Milovića ne sme zastopati Odvetniška pisarna Čeferin, saj naj bi bila Odvetniška družba Čeferin prejemnik protipravne premoženjske koristi. A je po končani preiskavi tožilstvo izločilo Aleksandra Čeferina in vse sume kaznivega dejanja naprtilo Miloviću. Osumljenec v preiskavi, Ljubomir Šarčević se je postopka rešil na način, da je na eni izmed fotografij prepoznal Miloviča. Aleksander Čeferin je 13. julija sodišču sporočil, da o celotni zadevi ne ve ničesar in je predlagal, da se zasliši drugi zastopnik iz njegove odvetniške pisarne. Tožilcu in sodelavcu Čeferina na NZS Jegliču je kljub dokaznim bremenitvam Čeferina to zadostovalo in je sodišču 12. avgusta 2008 sporočil, da ne bo zaslišal Aleksandra Čeferina.

Na sodišču je kot priča dne 25. novembra 2016 nastopil Peter Čeferin, oče Roka in Aleksandra Čeferina ter eden izmed ustanoviteljev njihove odvetniške pisarne. Sam je povedal, da o omenjeni zadevi ne ve ničesar in so vse odločitve konsezno sprejemali on in oba njegova sinova.

Po pričanju Petra Čeferina se tožilec Boštjan Jeglič odločil, da bo spremenil obtožnico in ves protipravni znesek v višini 387.900,00 EUR naprtil Miloviču. To je storil 21. marca 2017.

Po Ljubomiru Šarčeviću se je večine odgovornosti rešil še Leon Kostiov, saj je sklenil sporazum s tožilstvom. Kaj je bila kazen? Opraviti je moral 480 ur družbenega koristnega dela in plačati 15 tisoč evrov. To je storil devetega oktobra 2017.

Dne 15. marca 2018 Nihad Bešić s pisno izjavo obremeni Milovića, da naj bi skupaj sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanj in pri tem naj bi Milović prejel še 7000 evrov.  Tožilec Boštjan Jeglič spet 27. marca 2018 spremeni obtožnico in Miloviču očita protipravno pridobitev v višini 7000 evrov. Naslednji dan pa Bešičev odvetnik Milan Krstič nakaže na račun sodišče znesek v višini 383 tisoč evrov. Po mnenju Milovića pa bi morala banka o tej transakciji poročati tudi Uradu za preprečevanje pranja denarja, a tega ni storila. Isti dan Bešič sklene sporazum s tožilcem Jegličem in mora za kazen opraviti 480 ur družbenokoristnega dela. Za Milovičevo razbremenitev krivde je pomembna overjena izjava Bešiča pri notarju z dne 28. avgusta 2018 in o tem obvesti tudi Jegliča.

Tožilec Jeglić 27. maja 2019 spet spremeni obtožnico, Milovič pa je bil 12. junija 2019 v celotni zadevi oproščen. Milovič se je na inciativo Bešiča sestal 24. februarja 2020, kjer mu je Bešič razložil, na kak način so v zgodbo vpleteni Aleksander Čeferin, Bešičev odvetnik Miloš Krstič in tožilec Boštjan Jeglič. Že naslednji dan pa Višje sodišče v Ljubljani vrne zadevo v ponovono sojenje. Milović pa je v prostorih Slovenskih železnic srečal Kostiova. Le ta mu je podobno kot Bešič povedal okoliščine kaznivega dejanja in vloge Aleksandra Čeferina, za katero Milović ni vedel. To se je zgodilo dne 23. novembra 2020.

V lanskem letu, natančneje 12. januarja 2021 tožilec Jeglič spet spremeni obtožnico in Miloviću sedaj očita pomoč pri izvedbi kaznivega dejanja.


				V našem mediju smo razkrili poznanstvo med Milošem Njegoslavom Milovićem in predsednico SD Tanjo Fajon. Naši viri so nam razkrili, da sta oz. imata romantično razmerje. Tanja Fajon je po objavi našega članka odgovorila, da je fotografija nastala pred tremi leti in je bilo na ladji takrat 20 ljudi. (Foto: Prava)

V našem mediju smo razkrili poznanstvo med Milošem Njegoslavom Milovićem in predsednico SD Tanjo Fajon. Naši viri so nam razkrili, da sta oz. imata romantično razmerje. Tanja Fajon je po objavi našega članka odgovorila, da je fotografija nastala pred tremi leti in je bilo na ladji takrat 20 ljudi. (Foto: Prava)

Ali se ponavlja zgodba o Masleši? Namesto izvedenega neodvisnega nadzora so se burno odzvali v SDT in zaščitili nekdanjega sodelavca Čeferina na NZS, tožilca Boštjana Jegliča!

Na objavljene javne dokumente in pričevanje Milevića so burno odgregirali v Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), odvetniška pisarna Čeferin in predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. Predvsem SDT je v obširni izjavi za Požareport zanikal vse obtožbe Milovića ter pojasnili, da je Milovič ves postopek hotel vplivati na priče. 

V tem primeru bi bilo nujno, da se izvede neodvisni nadzor nad celotnim postopkom. Vse kaže, da bo v tej zgodbi žrtveno jagnje le Milović. To dokazuje tudi mila kazen za Kostiova in Bešiča (480 ur družbenega koristinega dela), Jeglič pa je po besedah Miloviča sam poskrbel, da Aleksandra Čeferina sploh niso zaslišali v celotnem procesu. Mogoče pa je na to vplivalo, da je v drugem mandatu Čeferina Jeglič postal disciplinski sodnik na NZS. To le dokazuje, da sta se morala s trenutnim predsednikom UEFA posredno oz. neposredno tudi osebno poznati.

V prid Milovića govorijo tudi zapisi, da ima vse dokumentirano v elektronskih sporočilih in je s ključnimi udeleženci v tej aferi pogovore snemal kot dokaz, da je v celotni zadevi najmanj kriv. 

Zgodba je zelo podobna razvpiti zgodbi o ustrezni kvalificirani izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Podobno kot takrat so najvišji vrhovi SDT-ja se odzvali z burno izjavo za javnost. To le dokazuje, da so Jegliča pripravljeni zaščititi za vsakršno ceno. S tem pa tudi krijejo hrbet Aleksandru Čeferinu.

Ali ste pozabili na Čeferinove afere? Aleksander Čeferin ima le to srečo, da o njegovih spornih poslovnih praksah molčijo vsi dominatni mediji v lasti tranzcijskih tajkunov!

Ne pozabite, da so t.i. Črnčevi agentje v Sovi za projekt izgradnje NNC Brdo (osrednjo vlogo sta imela Aleksander Čeferin in sedanji predsednik NZS Radenko Mijatovič) povedali, "da so kradli kot srake". Ta podatek je v enem izmed svojih člankov razkril Bojan Požar. Sami pa smo ugotovili, da so pri tem izkoristili predvsem podjetje Žurbi team iz Kamnika.

To je v svoji kolumni z naslovom Zakaj Nogometna zveza Slovenije ne posluje racionalno opisal Ivan Simič in zapisal, da je imela NZS v letu 2016 1,2 milijona evor izgube in 8,2 milijona evrov dolgov. Za stavbno pravico za Nacionalni nogometni center na Brdu bo v času trajanja najemne pogodbe plačala 4,4 milijona evrov - pa ob izteku pogodbe nepremičnina še vedno ne bo njena last je še zapisal Simič.

Aleksander Čeferin ima le to srečo, da ga ljubijo večinski dominatni mediji v rokah tranzicijskih tajkunov in vplivna poznanstva v slovenskem pravosodju in gospodarstvu.

V preteklosti je avtor tega članka razkril več spornih afer Aleksandra Čeferina. Najbolj je odmevalo razkritje, da je Čeferin lagal o svojih izkušnjah kot nogometni funkcionar. To se je dokazalo na primeru NK Olimpije, kjer je iz uradnih dokumentov razvidno, da Čeferin ni bil nikoli na nobeni funkciji v ljubljanskem nogometnem prvoligašu. KMN Litija in UE Litija ni nikoli posredovala zahtevane dokumentacije, a je tedanja predsednica kluba Samantha Tina Lovše (sestra Helene Lovše, tiskovna predstavnica predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, "nekdanjega najboljšega prijatelja" Aleksandra Čeferina) dejala, da se ne spominja, da bi Čeferin zasedal kakšno funkcijo. Podobno se je izkazalo za Ljubljana Lawyers, ki niso nastopali pod tekmovanji NZS ali MNZ Ljubljana.


				Aleksander Čeferin. (Foto: Youtube)

Aleksander Čeferin. (Foto: Youtube)

Poleg sporne gradnje NNC Brdo je odmevalo še posojilo Uefe v višini štirih milijonov evrov NZS v času predsedovanja Čeferina, ki jih je večinoma porabil za nakup deleža v Športni loteriji Slovenije. Kar pa je po vseh internih pravilih Uefe prepovedano.

Razkrilo se je tudi, da je Čeferin močno navezan na arabski kapital iz francoskega PSG in angleškega Mancherster Cityja tesno povezani s poslovnim omrežjem avstrijskega poslovneža Martina Schlaffa. Kot je razkril eden najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev Domagoj Margetič, je balkanska-arabska-avstrijska naveza odgovorna, da je na območju držav nekdanje Jugoslavije na "lepe oči" izginilo 150 milijard evrov.

Bojan Požat je razkril tudi afero, kako je Čeferin preko predsednika NZS Radenka Mijatoviča uredil financiranje časnika Ekipe v lasti družinskih članov in sorodnikov Martina Odlazka.

O Čeferinovih najboljših prijateljih, kot sta bila nekdanja predsednika hrvaške in srbske nogometne zveze, Davorin Šuker in Slaviša Kokeza pa je škoda izgubljati besede.

Pisec tega članka pa je rakzril v članku z naslovom  Razlog za davčni alarm: Odvetniška pisarna Čeferin ustvarja bajne prihodke in smešno nizke dobičke! za Nova24tv. Bistvo zgodbe je bilo, da so Čeferinovi so leta 2015 prijavili za 2,5 milijona evrov prihodkov, a prikazali le šest tisoč evrov davka na dobiček. Šele leta 2018 so davek na dobiček prikazali višji in sicer za 500 odstotkov, čeprav so se njihovi prihodki v letu 2018 povišali le za 10 odstotkov. Kasneje smo še izvedeli, da gre za staro prakso poslovanja največje odvetniške pisarne v Sloveniji, ki za večino uslug zahteva plačilo z gotovino.

Prav zadnji primer nakazuje, da je bil Milović le žrtev delovanja modus operandi odvetniške pisarne iz Grosupljega.

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 24. Aug 2025 at 21:21

6240 ogledov

DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA
Ko se v Sloveniji govori o znanstvenih prebojih in podjetniški drznosti, se ime Aleša Štrancarja vedno znova pojavi na vrhu. Direktor BIA Separations, podjetja iz Ajdovščine, je s svojo ekipo razvil tehnologijo, ki jo danes uporabljajo globalna farmacevtska podjetja pri razvoju novih zdravil in cepiv. Njegov uspeh je dokaz, da je mogoče iz majhne države ustvariti zgodbo, ki odmeva v svetu. V javnosti je najbolj odmevalo cepivo, ki je pomagalo dečku Krisu.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvTo je dokazal tudi z uspešno prodajo svojega podjetja nemškemu Santoriousu leta 2020 za 360 milijonov evrov. Tukaj se prične drugi del njegove kalvarije. V preteklosti je tudi avtor tega članka še kot novinar Nova24tv napisal članek z naslovom Sladko maščevanje dr. Aleša Štrancarja globoki državi! Podjetje Bia Separations prodal za 360 milijonov evrov!, kjer smo razkrili tegobe Aleša Štrancarja, ki so mu povzročili Spirit, EBRD in odvetniška pisarna Vladimira Zemljariča, sin pokojnega Janeza Zemljariča. Eden izmed mnogih dokumentov, ki smo jih prejeli v uredništvu Prava.si. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siA vse kaže, da se sedaj razkriva še drugi del zgodbe. Dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo dajejo vedeti, da so Štrancaraju istočasno pripravljali zanko za uničenje v Sloveniji kot »podtaknjeni avstrijski partnerji« v tako imenovani matični firme Bie Seperations v Avstriji. Zato nas sploh ne presenečajo vsi postopki, ki so se sprožili proti Štrancarju tako v Sloveniji kot v Avstriji. Kljub vsem zmagam, ga je v Avstriji doletela obsodba v avstrijskem Ženavlju, ko so ob koncu procesa zamenjali sodnico, ki se je vlekel več let, le ta ni dopustila zaslišanj prič s strani Štrancarja in tako zadala večji sodni poraz Štrancarju. Vendar na dosedanji potek dogodkov in tudi dokumentov, ki jih bomo predstavili v naši novinarski raziskovalni sagi o Alešu Štrancarju jasno nakazujejo, da je bil domoljubni podjetnik in zaveden Slovenec žrtev dobro organizirane igre kriminalnih skupin iz neformalnih vrst odvetništva, stečajne zakonodaje in špekulativnega kapitala v Sloveniji in v Avstriji.Toda ob tem uspehu se že več kot desetletje vleče tudi povsem drugačna zgodba – zgodba obtožb, sodnih postopkov, pritiskov in medijskih napadov. Aleš Štrancar se je znašel v položaju, kjer se njegov znanstveni prispevek in podjetniška vizija nenehno prepletata z obtožbami o nepravilnostih, ki jih je večkrat ovrglo slovensko sodstvo. Slovenska sodišča so znova in znova zavrnila zahteve po kazenskem in odškodninskem pregonu, saj niso našla dokazov, ki bi potrdili krivdo. Kljub temu pa se napadi nadaljujejo, kot da sodne odločbe ne pomenijo nič. Zakaj? To je vprašanje, na katerega skuša odgovoriti trilogija štirih poglobljenih člankov, ki analizirajo dokumente (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi), zaslišanja (kopije uradnih zaznamkov avstrijske policije) in širši gospodarsko-politični kontekst.Prvi članek nas popelje v zgodovino BIA Separations. Razkrije, kako je Aleš Štrancar začel svojo pot kot znanstvenik, kako se je v Ajdovščini rodila tehnologija monolitne kromatografije, ki je spremenila svet biotehnologije, ter kako so se v podjetje vključili avstrijski partnerji, zlasti Schilling Gruppe. V tem delu je osrednji poudarek na začetku konflikta: kako se je sodelovanje s tujim kapitalom prelevilo v boj za nadzor nad podjetjem in kako je prav Štrancar postal glavna ovira za interese avstrijske strani. Bralec spozna, da obtožbe proti njemu niso naključne, temveč izvirajo iz širšega spora o lastništvu in vplivu.Drugi članek se poglobi v jedro obtožb. Dokumenti iz zaslišanj in notarskih zapisov razkrivajo očitke o insolventnosti, domnevnem osebnem okoriščanju in škodljivih pogodbah. Toda natančna analiza pokaže, da so bile te obtožbe neutemeljene. Štrancar je sistematično pojasnil, kako so bile sprejete posamezne odločitve, kdo je bil zanje odgovoren in kako so jih pogosto spodbujali prav avstrijski partnerji. V tem delu se razkrije ključna podoba: Štrancar ni bil tisti, ki bi izčrpaval podjetje, ampak tisti, ki ga je poskušal rešiti, opozarjal na nepravilnosti in zavračal podkupovanje. Vsaka obtožba se v soočenju z dokumenti razblini, kar potrjujejo tudi sodne odločbe.Tretji članek razširi pogled na politično in gospodarsko ozadje. Vloga stečajnega upravitelja Wagnerja, pritiski Schilling Gruppe in dr. Krejsa ter medijska manipulacija so prikazani kot del sistematične strategije, kako odstraniti Aleša Štrancarja iz vodstva podjetja. Ta članek pokaže, da pravna resnica pogosto izgubi pomen, ko se v igro vmešajo kapital, politika in mediji. Čeprav sodišča jasno povedo, da ni kriv, v javnosti ostaja vtis stalne krivde. Gonja proti Štrancarju je tako simptom širšega problema: slovenska družba pogosto ne zna zaščititi svojih najuspešnejših posameznikov in jih namesto tega raje potisne v defenzivo.Celotna trilogija skupaj pokaže celovito sliko: Aleš Štrancar ni kriv nepravilnosti v BIA Separations. Obtožbe proti njemu niso posledica njegovega ravnanja, temveč orodje v rokah tistih, ki so želeli prevzeti podjetje in izkoristiti njegovo tehnologijo. To potrjujejo dokumenti, izjave, sodne odločbe in sama logika dogodkov. Gonja proti njemu je zato neupravičena, politično in gospodarsko motivirana ter škodljiva ne samo za Štrancarja osebno, temveč tudi za ugled Slovenije kot države, ki bi morala stati za svojimi znanstveniki in podjetniki.Članek v Dnevniku o poslovnih uspehih podjetja Bia Separations Aleša Štrancarja.Trilogija je tako več kot analiza enega primera. Je tudi opozorilo, kako hitro lahko uspešen posameznik postane tarča interesov, kako se lahko pravna resnica izgubi v medijskem hrupu in kako pomembno je, da kot družba prepoznamo in zaščitimo tiste, ki ustvarjajo zgodbe svetovnega pomena. Zato bo ta teden posvečen podjetniku Alešu Štrancarju in njegovemu dolgoletnemu boju proti akterjem vzporednega mehanizma. Luka Perš

Sun, 24. Aug 2025 at 20:37

782 ogledov

ALJA, KARIŽ, VELKAVERH IN MATEJA SE ŽE TRESEJO!!!

Sun, 24. Aug 2025 at 10:55

760 ogledov

Kdo res nadzoruje našo hrano? Globalni vpliv korporacij in finančnih velikanov na prihodnost kmetijstva!
V našem mediju smo že opozorili, kako si globalisti predstavljajo prihodnost sveta na področju prehrane. Tokrat smo izpostavili le nekdanjega najbogatejšega človeka na svetu, Billa Gatesa, ter razvpit ameriški sklad BlackRock, ki upravlja z več tisoč milijardami dolarjev kapitala. Zdaj pa vam razkrivamo še druge globalistične velikane, ki krojijo svetovno politiko tudi na področju prehrane – in še marsikje drugje. Ko si boste ogledali vse fotografije v članku, boste hitro ugotovili, da se za navidez prijaznimi »globalističnimi« projekti vedno skriva predvsem finančni interes njihovih korporacij. Zato naj vam ob vsakem takšnem projektu, predstavljenem kot humanitarna dobrodelnost, zazvonijo alarmi – saj gre na koncu vedno za dobiček, ne za dobrobit ljudi.Pred tednom dni smo opozorili na nevarnosti nove zakonodaje o zaščiti živali in njene posledice za slovensko kmetijstvo Hitro se je izkazalo, da bralce močno zanima, kdo stoji za procesi, ki oblikujejo našo hrano. Če pogledamo širše, je odgovor presenetljivo jasen: peščica globalnih podjetij, finančnih velikanov in mednarodnih organizacij nadzoruje ključne segmente svetovne prehranske industrije. Njihov vpliv sega od polj, kjer rastejo pridelki, do politike, ki določa, kaj pride na naš krožnik, in celo do mednarodnih standardov, ki urejajo kakovost in varnost hrane.Foto: Prava.siBayer in Monsanto: nemški kemijski velikan, ki oblikuje svetovna semenaBayer, nemški farmacevtski in kemijski velikan, je prevzemom ameriškega Monsanta leta 2018 postal največji svetovni igralec na področju semen in pesticidov. Njihove inovacije v gensko spremenjenih organizmih (GSO) so revolucionirale kmetijstvo, hkrati pa sprožile hude debate o zdravju, okolju in monopolu na trg semen. Bayer aktivno lobira v Bruslju in Washingtonu, kjer si prizadeva zaščititi patente in zmanjšati odgovornost za okoljske škode. S tem neposredno vpliva na zakonodajo, ki določa pogoje za uporabo njegovih produktov, in na globalno distribucijo semen, pesticidov in gnojil.Foto: Posnetek zaslona-Slowfood.comCorteva: ameriški trg in vpliv na regulativo kmetijskih produktovCorteva Agriscience, ki je nastala iz združitve podjetij Dow in DuPont, je prav tako osrednji igralec, ki določa trende v kmetijski politiki ZDA in širše. Njihovo lobiranje podpira zakonodajo, ki olajšuje uporabo njihovih kemikalij, zaščito patentov in širjenje njihovih semenskih rešitev. Prav tako so ključni pri oblikovanju regulativ, ki določajo, katera tehnologija je dovoljena in katere inovacije lahko preživijo na trgu. To pomeni, da imajo neposreden vpliv na to, katere pridelke bodo kmetje lahko gojili in koliko bodo potrošniki plačali za hrano. Na slovenskih poljih pa lahko velikokrat vidite napis Pioneer. Gre za enega osrednjih produktov omenjene korporacije.Foto: Posnetek zaslona- Facebook Corteva AgriscienceKitajska Syngenta in BASF: kemijski in pesticidni monopoliSyngenta, švicarsko podjetje v lasti kitajskega državnega podjetja ChemChina, je eden največjih dobaviteljev pesticidov in semen na svetu. Posel, ki je bil vreden 43 MILIJARD DOLARJEV! in velja za največji finančni tuji prevzem s strani kitajske države v njeni zgodovini. Tudi v Sloveniji imajo svojo podrožnico, ki je v preteklih letih imela med šest do osem milijonov evrov letnega prometa in čisti dobiček med 300 do 500 tisoč evrov.Nekaj produktov, s katerimi Syngenta nadzoruje pomemben del globalne politike na področju kmetijstva in prehrane. (Foto: Posnetek zaslona-Syngenta.in)Podjetje je s svojimi inovacijami ključni akter v globalnem prehranskem sistemu, saj oblikuje uporabo kemikalij in tehnologij, ki vplivajo na kakovost hrane in raznolikost pridelkov.Podobno BASF, nemški kemijski gigant, z monopolom na proizvodnjo pesticidov in gnojil vpliva na to, kako in kje se pridelki lahko gojijo, ter sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, ki ščiti njegove interese. Tudi v naši državi deluje njihova podružnica. Kot smo opazili so imeli v preteklih letih letnega prometa v povprečju 60 milijonov evrov in čiste dobičke med pol in enim in pol milijonom evrov.Odlomek iz novinarskega članka z naslovom Chemical romance: how politicians fell for BASF objavljen v https://corporateeurope.org/ 15. marca 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Coorporate Europe)Trgovci s kmetijskimi proizvodi: ADM, Bunge, Cargill in Louis DreyfusTrgovci s kmetijskimi proizvodi, kot so Archer Daniels Midland (ADM), Bunge, Cargill in Louis Dreyfus, nadzorujejo pot hrane od polja do potrošnika. ADM in Cargill so posebej močni v ZDA, kjer lobirajo za zakonodajo, ki omogoča širitev trgovanja s kmetijskimi proizvodi, subvencije za določene pridelke in nadzor nad distribucijo. Bunge in Louis Dreyfus pa imata močan vpliv v Latinski Ameriki, kjer določata, kdo ima dostop do zemljišč, katere pridelke je smiselno gojiti in katera podjetja lahko konkurirajo na trgu. Njihov vpliv je tako širok, da oblikuje cene, trende in celo prehranske preference ljudi po svetu.Posnetek zaslona-Youtube ADMOdlomek iz članka z naslovom Bloomberg Law: “ADM Must Defend Against Investor Claims of Accounting Issues” objavljen na https://www.rgrdlaw.com/ dne 26. marca 2025.Projekt korporacije Louis Dreyfus v Braziliji podprt z delovanjem Svetovne banke. (Foto: IFC)Na spletni strani korporacije Bunge lahko vidite, na kak globalistični način "podpirajo" oskrbo z vodo v eni izmed afriških držav. Gre za globalistične akcije, kjer se korporacije prikazujejo svoj "prijazni obraz." (Foto: Posnetek zaslona-Bunge)Foto: Posnetek zaslona-Linkedin CargillNa svetovnem spletu smo našli članek z naslovom Cargill: The Worst Company In the World objavljen na spletni strani Mighty Earth, kjer zelo podrobno opišejo globalistično delovanje korporacije Cargill. (Foto: Posnetek zaslona- Mighty Earth)Prehranski konglomerati: Nestlé, PepsiCo, Unilever in DanoneMed prehranskimi konglomerati, ki oblikujejo, kaj pojemo in kako prehranska industrija deluje, so Nestlé, PepsiCo, Coca-Cola, Unilever in Danone. Ta podjetja sodelujejo z mednarodnimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), pri oblikovanju prehranskih smernic in standardov. Njihov vpliv sega od oblikovanja prehranskih politik do regulacij, ki določajo, kako se izdelki označujejo, oglašujejo in prodajajo. Še en primer globalistične humanitarnosti, ki jo za potrebe lastnih ekonomskih interesov deluje PepsiCO. Tako lahko na United Natios Global preberete, da sodeluje že več kot 20 tisoč podjetij po svetu. (Foto: Posnetek zaslona- World food program WFP)Coca Cola je pomagal Združenim narodom zajeziti pandemijo Covid-19 v Armeniji. (Foto: Posnetek zaslona Coca Cola United Nations)Še en primer sodelovanje korporacije Danone in Unitar, še eno izmed organizacij v Združenih narodih. (Foto: Posnetek zaslona-Unitar)Primer sodelovanja med korporacijo Unilever z Združenimi narodi v Šri Lanki. (Foto: Posnetek zaslona-Združeni narodi)Foto: Posnetek zaslona-LinkedinFinančni velikan BlackRock, Vanguard in State Street: delničarska moč in vplivFinančni velikan, kot so BlackRock, Vanguard in State Street, nadzoruje delnice številnih teh podjetij, kar jim omogoča neposreden vpliv na poslovne odločitve in strateške smernice. Na ta način lahko posredno oblikujejo politike podjetij, ki določajo, katere tehnologije in prakse bodo prevladovale, in katere bodo izrinjene.State Stret ponuja kmetovalcem posojila in kredite za opravljanje kmetijske dejavnosti. Z drugimi besedami, že v začetku kmetovalca omejijo njegovo finančno svobodo. (Foto: Posnetek zaslona-State street bank)Tudi Vanguard svoj prijazni globalistični obraz prikazuje v "skrbi" za nigerijsko kmetijstvo. (Foto: Posnetek zaslona-Instagram)Razvpiti sklad BlackRock je že v preteklosti vložil tri milijarde v "zelene energije." (Foto: Posnetek zaslona-Future.Portfolio)Bill & Melinda Gates Foundation: modernizacija kmetijstva in globalni standardi za smrt tradicionalnega kmetaBill & Melinda Gates Foundation ima poseben vpliv v Afriki in ZDA, saj financira programe za "modernizacijo kmetijstva", širi gensko spremenjena semena in vpliva na lokalne zakonodaje. S svojim finančnim močnim vplivom lahko oblikuje globalne standarde, ki se prenesejo tudi v mednarodne organizacije, kot sta FAO in WHO.Sodelovanje med Evropsko komisijo in fundacijo Bill in Melinda Gates v članku z naslovom European Commission and the Bill & Melinda Gates Foundation to cooperate on soil health challenges in Sub-Saharan Africa objavljen tretjega decembra 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Agriculture.ec.eu)Mednarodne organizacije: WEF, Codex, ILSI in GFSI kot oblikovalci pravil igrePoleg posameznih podjetij so ključni tudi globalni forumi in standardi: Svetovni gospodarski forum (WEF), Codex Alimentarius, ILSI in GFSI oblikujejo pravila, ki določajo varnost hrane, njeno kakovost in globalno trgovino. Ti standardi neposredno vplivajo na to, kaj kmetje lahko pridelajo, katera semena lahko uporabljajo in kako se hrana distribuira.Zaključek: lokalna hrana, suverenost in prihodnost naših krožnikovČeprav so ti podatki lahko zaskrbljujoči, je ključno zavedanje, da naša hrana, naš krožnik in kmetijska praksa niso zgolj gospodarsko vprašanje – so vprašanje suverenosti, trajnosti in prihodnosti lokalnih skupnosti. Če ne bomo pozorni, bo čez desetletja naše vsakodnevno prehranjevanje vse bolj odvisno od globalnih interesov, medtem ko bodo lokalne kmetije, prvinske pridelave in raznolikost semen izginjali. Razumevanje tega vpliva je prvi korak k temu, da ohranimo možnost izbire, lokalno pridelano hrano in pristne kmetijske tradicije – preden jih popolnoma nadomestijo globalni interesi.

Sat, 23. Aug 2025 at 13:47

581 ogledov

Popravek objavljenega članka v spletnem mediju Prava z dne 18.7.2025
V spletnem mediju Prava.si smo v petek, 19. julija 2025, ob 12.33 objavili članek z naslovom Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj (oz. zunaj) JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov?. Ker je v našem sistemu število znakov v naslovu omejeno na 125, celotnega naslova članka nismo mogli zapisati. Zato smo uporabili skrajšano različico. Na podlagi 26. člena Zakona o medijih objavljamo popravek predsednika Judo zveze Slovenije, g. Bogdana Gabrovca.Uredil Luka Perš

Thu, 21. Aug 2025 at 21:03

2124 ogledov

Poročno darilo za Robert+Tina: Križarjenje z jahto Absolute 52 tri dni in skiperjem ddr. Rokom Snežičem! Golobu pa firmo BiH!
V Sloveniji se bo zgodila verjetno poroka desetletja. Kot so poročali slovenski mediji, se bosta kmalu poročila sedanji predsednik vlade dr. Robert Golob in njegova izbranka Tina Gaber.Zato smo se odločili, da bomo poklicali enega izmed znanih Slovencev ( op. intervjuvanca to ni Jan Plestenjak, to ni Patrik Vlačič, niti Nicolleti), a od njih še veliko bolj znanega Slovenca, ddr. Rok Snežič.Bojan Požar in ddr. Rok Snežič v oddaji Ura resnice na Info360. (Foto: Posnetek zaslona-Info360)Glede na to, da je v intervjuju z dolgoletnim raziskovalnem novinarjem Bojanom Požarjev v oddaji Ura resnice zelo natančno opisal svoj odnos s Tino Gaber nas je zanimalo, če je dobil že vabilo za šesti september, ko bi naj sedanji premier RS in njegova izvoljenka usodni DA dahnila pred ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Foto: Posnetek zaslona-24urZaupal nam je, da glede na to, da si je Robert Golob od njega »že pred časom sposodil luksuzno vozilo Masserati quatro porte » za to poročno slavje verjame, da bo tudi njega Tina povabila na poroko. Ali kot svata, mogoče pa celo kot črnogorski kuma, glede na to kaj vse je on Tino Gaber naučil na barki.Kdo je skrivnostni črnogorski kum Tine Gaber??? Slika je simbolična. (Foto: Posnetek zaslona- Google, X)Povprašali pa smo ga tudi, če za mladoporočenca že pripravlja oziroma že pripravljeno darilo. Ddr. Rok Snežič je za naš medij ekskluzivno zaupal, da bo jima podaril tri dnevni najem jahte Absolute 52, katero Tina Gaber zelo dobro pozna. Skiper na barki pa bil nihče drug kot on sam Rok Snežič.Jahta Absolute 52, katero pozna tudi Tina Gaber po besedah ddr. Roka Snežiča. (Foto: Posnetek zaslona-Gremojadrat.si)Prav tako bo podaril darilo njeni ljubljeni osebi, predsedniku vlade RS dr. Robertu Golobu. To pa bi bilo odprtje podjetja v BiH, saj gospod Robi ima zelo rad Bosno in je v Bosni že marsikaj tudi počel podobnega z podobnimi podjetji.Zdaj, ali bosta bodoča zakonca sprejela omenjena darila, je drugo vprašanje. Pustimo se presenetiti. Mogoče pa tokrat tajne službe ne bodo zatajile. V petnajstih dneh do poroke se lahko marsikaj zgodi.A ne pozabimo – poroka desetletja bo pod drobnogledom medijev prav zato, ker gre za kombinacijo predsednika vlade in osebe iz estradno-medijskega sveta. To ni “običajna poroka”, ampak politično-estradni spektakel, kjer je vsaka podrobnost vredna naslovnice.Foto: Posnetek zaslona- VečerDarilo v obliki jahte in bosanskega podjetja je seveda daleč od klasičnih slovenskih daril, kot so kuhinjski aparati, ovojnice s sto evri ali komplet brisač. Pri RoberTini pač ni prostora za malenkosti – tukaj se razmišlja globalno, pluje luksuzno in odpira podjetja onkraj meja.Foto: Posnetek zaslona-YoutubeIn če se bosta Golob in Gabrova slučajno odločila, da Snežičevega darila ne sprejmeta, brez skrbi – v Sloveniji se bo gotovo našel še kdo, ki bi se z veseljem popeljal z jahto Absolute 52 ali odprl podjetje v Bosni.Foto: Posnetek zaslona-PozreportLuka Perš

Tue, 19. Aug 2025 at 20:13

2560 ogledov

RAZKRIVAMO: 25.000 EVROV ZA MOLK – KAKO LPP UTIŠUJE SVOJE DELAVCE IN KAJ PRI TEM POČNE JANKOVIĆ?
Ljubljanski potniški promet (LPP), javno podjetje v lasti Mestne občine Ljubljana, ki jo vodi župan Zoran Janković, se zadnja leta znajde v središču resnih očitkov o korupciji, nepravilnostih in sistematičnem utišanju zaposlenih.Naš portal je pridobil pogodbo, ki razkriva šokantno resnico: LPP je enemu od svojih zaposlenih, članu sveta delavcev Veljku Gačiču, ponudil 25.000 evrov bruto – a le pod pogojem, da molči. Če bi o pogodbi spregovoril, bi moral celoten znesek vrniti. To pomeni, da javno podjetje z davkoplačevalskim denarjem ne rešuje problemov, ampak kupuje tišino.Foto: Bralec Prava.siGre za pogodbo o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja iz leta 2021, v kateri je bilo zapisano, da je vsebina zaupna in da bi moral delavec ob kršitvi molka vrniti prejeti denar. LPP je bil pripravljen plačati visoko odškodnino samo zato, da se informacije o nepravilnostih ne bi znašle v javnosti.Zakaj je bil Gačič moteč? Ni bil običajen uslužbenec, ampak član sveta delavcev, izvoljen, da zastopa interese zaposlenih. Že leta 2019 je na MNZ, slovensko policijo in celo hrvaški Interpol vložil prijave o sumih korupcije pri tehničnih pregledih LPP. Opozarjal je, da so bila vozila registrirana brez opravljenih pregledov, da so bili postopki prirejeni in da gre za sistematične nepravilnosti. Priložil je dokumentacijo, pogodbe in izračune, ki so kazali na sumljive okoliščine. Policija ni ukrepala, MNZ je molčal, Interpol pa prav tako.Foto: Bralec Prava.siKo je opozarjal na nepravilnosti, se je moral soočiti še z diskreditacijo svoje osebnosti. V postopke je bila vključena celo psihiatrična stroka, ki je v njegovih težavah videla znake anksiozno-depresivne simptomatike. Takšne ocene so bile uporabljene kot argument, da je prijavitelj nezanesljiv in da se njegovim pričevanjem ne more verjeti. To odpira vprašanje, ali je šlo za iskreno strokovno presojo ali za poskus diskreditacije prijavitelja nepravilnosti.Ko je postalo jasno, da Gačič ne bo odnehal, mu je LPP pod vodstvom direktorja Petra Horvata ponudil sporazum: 25.000 evrov za tišino in odpoved vsem pravnim zahtevkom. Sporazum je predvideval, da mu pripadajo tudi plačani dopusti, nadomestila in celo stroški odvetnika, toda bistvo je bilo jasno – delavec dobi denar le, če molči in se odpove nadaljnjim postopkom.Foto: Bralec Prava.siGačič pogodbe ni podpisal. Jasno je povedal, da bi s tem izničil ves svoj trud in borbo za sodelavce, ki so ga izvolili v svet delavcev. Raje je izgubil službo, kot da bi se prodal. To ga je stalo kariere, finančne varnosti in osebnega miru, toda vztrajal je, da je resnica pomembnejša od denarja.V ospredju zgodbe sta dve imeni: Peter Horvat in Zoran Janković. Horvat je bil direktor, ki je podpisal pogodbo o molku. Toda LPP je v 100-odstotni lasti Mestne občine Ljubljana, kar pomeni, da je nad vsem stal župan Janković. Zato se postavljajo ključna vprašanja: ali je Janković vedel za pogodbo, ali je odobril izplačilo denarja za molk, ali je bil seznanjen s prijavami korupcije, ki so šle na MNZ in Interpol? Če je vedel, zakaj ni ukrepal? Če pa ni vedel, kako je mogoče, da v javnem podjetju sklepajo pogodbe o molku brez vednosti župana?Foto: Bralec Prava.siSlovenske institucije so ob tem ostale brez odgovora. Policija ni ukrepala, MNZ se ni odzval, Interpol prav tako. Inšpektorat za infrastrukturo je bil seznanjen z očitki, a ni sledilo nobeno resno ukrepanje. Prijave so izginile v predalih, zgodba pa je obstala brez epiloga.Gačič je po zavrnitvi sporazuma izgubil zaposlitev, Zavod za zaposlovanje mu ni priznal nadomestila, saj sporazum pomeni prostovoljni odhod. Ostal je brez zaščite, hkrati pa bil označen kot moteč element. Gre za klasičen primer, kako se v Sloveniji uničuje prijavitelje nepravilnosti: najprej jih skušajo kupiti, nato diskreditirati, na koncu pa pustijo brez dela in zaščite.Foto: Bralec Prava.siZgodba Veljka Gačiča je ogledalo delovanja sistema: javno podjetje plačuje za molk, direktor podpisuje pogodbe o tišini, župan molči, institucije ignorirajo prijave, delavec pa izgubi vse. In vprašanje, ki visi v zraku, je jasno: koga ščiti slovenski sistem – državljane ali lopove?Luka Perš
Teme
aleksander čeferin Miloš Njegoslav Milović fktivni posli SŽŽGP 300 tisoč evrov

Zadnji komentarji

majda kovačič :

3.8.2025 21:22

Iskrena hvala za vse kar pišete o tej zadevi. Dobro poznam Judo klub Sankaku na Lopati, Marjana Fabjana, družinske člane, trenerje, njihovo vpetost in popolno predanost klubu z malimi otroki ( judo malčki ) in člani, ki trenirajo v klubu in dosegajo vrhunske rezultate. Imela sem listinski vpogled v nezakonito delo Judo zveze, poznam spletke nekaterih t.i. vrhunskih judoistk (nobena od teh ni vrnila medalje, če je ta tako umazana), spletke in pohlep po denarju njihovih staršev idr., kar vse ima za cilj samo to, da strokovno in finančno uničijo klub, njega označijo za fizičnega in spolnega nasilneža in ga popolnoma razčlovečijo. Noben od tistih novinarjev, ki zganjajo tako ponižujoč, nedokazan medijski linč zoper M. Fabjana, ki temelji na brez imenih prijaviteljih, in ki je naredil v svoji 50- letni judo karieri za otroke vseh starosti in za njihovo vzgojo več, kot vsi klubi v državi skupaj, se ne zamisli , kakšno nepredstavljivo človeško stisko ob tem doživljata njegova partnerica in najstniški otrok. Knjiga Ravnateljeva hči je zelo nazoren prikaz tega, kako se takšno medijsko zlo lahko konča. Ne nazadnje, to kar piše Prava.si o Judo zvezi Slovenije in njenih funkcionarjih je ključ do vseh zlonamernih očitkov M. Fabjanu.Gre za zlorabo in čisto privatizacijo njegovih dosežkov in samega slovenskega juda. In o tej resnično veliki zgodbi, ki je zadaj, bi morali pisati tudi drugi novinarji, če so pravi raziskovalni novinarji s hrbtenico in notranjo svobodo.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Vroča odvetniška-poslovna železniška saga! Ali bo "Tanjin" Miloš zapečatil kariero Aleksandra Čeferina?