Smrt dolgoletnega novinarja z več kot 40-letnim delovnim stažem je prizadela marsikaterega slovenskega državljana. Njegovi smrti se je poklonila tudi večina najpomembnejših medijev v državi ter še kopica lokalnih medijev. Na družabnih omrežjih se je njegovi smrti priklonilo veliko nekdanjih sodelavcev, prijateljev in znancev iz sveta poliike, skaterimi je sodeloval na svoji življenjski poti. Ob njegovi smrti objavljamo ganljiva zapisa njegovega nekdanjega sodelavca Marjana Doro in evropskega poslanca dr. Milana Zvera. Boris Cipot je bil novinarski sodelavec Radenske, Večera, poročevalec iz Pomurja v vojni za osamosvojitev Slovenije in njen dolgoletni dopisnik za nacionalno RTV Slovenijo, zunanji sodelavec Reporterja in Nova24tv. V letu 2017 je ustanovil svoj spletni portal Vfokusu.si in od septembra 2021 bil glavni urednik našega spletnega medija Prava.si. V svoji karieri pa je za lokalni televizijski postaji Studio AS in Idea TV ter kasneje za še nekatere druge lokalne televizijske postaje pripravljal intervjuje z znanimi Slovenci s področja politike, kulture, zdravstva, narave in slovenske polpretekle zgodovine. V naslednjih dneh se bomo v našem mediju v spomin na Borisa Cipota priklonili še s posnetki njegovih poročanj ob osamosvojitvi Slovenije in intervjujem, ki ga je pripravil z letos preminulim Boris Pahorjem.
Objavljamo zapis nekdanjega dolgoletnega sopotnika Borisa Cipota in novinarja Marjana Dore:
Boris Cipot
Toliko vezi, kot sva jih pol stoletja imela spletenih z vrstnikom, sošolcem iz soboške gimnazije, sodelavcem, prijateljem, zadnja leta samo še s kolegom Borisom, sem jih v življenju spletel z redko kom. Skupaj sva hodila na inštrukcije iz matematike k zanesenjaškemu strojniku Pihlerju.
Po ljubljanskih letih študija sva se oba vrnila v Prekmurje. Boris na Indok center soboške občine, jaz v Klub mladih. On za novinarja v Radensko, jaz k Večeru. Jaz na radio Slovenija, on na Večer.
Zapis nekdanjega dolgoletnega sopotnika, sošolca, prijatelja, znanca, sodelavca in novinarja Marjana Dore. (Foto: Facebook)
Potem sva bila dolga leta v skupnih prostorih rtv na Slovenski v Soboti, oba dopisnika: Boris televizije, jaz radia.
Med agresijo na Slovenijo sva oba dala sebe kot poročevalca za 24 ur na dan. Šefi so me poslali poročat iz vojne na Hrvaškem. Nekega dne je k meni v hotel prišel radijski dopisnik iz Zagreba Nino Košutić: Marjan, zameril si se jim s poročanjem! Umakni se! Pokličem Borisa Cipota. Ponoči se je s svojo stoenko pripeljal v Zagreb. Z ugasnjenimi lučmi sva se vračala v Mursko Soboto.
Najini življenji sta se potem razšli. Jaz sem šel na lokalni radio, on je zapustil televizijo. Nisva se več toliko družila, prijatelja sva ostala. Iskreno žalosten sem bil, ko sem izvedel, da ga je bolezen premagala. Z njim je umrl del najih mladih let.
Lepota in prekletstvo tega novinarskega kruha nas skozi desetletja najedajo. Eni prej, drugi pozneje, plačamo davek temu, da smo novinarstvo živeli.
Boris Cipot, mir ti želim tam, onkraj mavrice.
Objavljamo zapis evropskega poslanca in dolgoletnega prijatelja Borisa Cipota dr. Milana Zvera ob njegovi smrti:
Sploh ne vem, kako nasloviti besedilo, s katerim se poslavljaš od dobrega prijatelja.
Zadnjič sem se z Borisom Cipotom pogovarjal v nedeljo, ko mi je zaupal, da ga ta četrtek čaka onkološka terapija. Glas je imel šibak, težko sem ga razumel, a čutil sem, da verjame v življenje. O bolezni običajno ni hotel govoriti, o delu pa.
Bil je eden tistih, ki nikoli ni govoril o dopustu, če izvzamem v nedeljo izraženo pričakovanje, da se bova julija zopet videla v Lepeni, kamor je vsaj za en dan prihajal vsako leto. Redko sva govorila o čem drugem, pa bi lahko… Pravzaprav bi morala. Delo je bilo vse prevečkrat edino na najinem “jedilniku”.
Boris je name naredil prvič močan vtis – to sem mu večkrat tudi omenil - s poročanjem za nacionalno televizijo v času vojne za Slovenijo. Poročal je o spopadih z jugoslovansko armado v Radgoni, na Goričkem, pa tudi drugje v Prekmurju. S svojim pogumom in pristopom na terenu je dvigoval samozavest in upanje vsem, ko smo ju najbolj potrebovali. Imel je neverjetno razvito veščino dojemanja dogajanja v družbi, zlasti na polju politike.
Njegove analize v mnogih medijih, v zadnjem obdobju tudi na Novi24tv, Vfokusu, v Prava.si, ipd, so vselej temeljile na dejstvih in bile ustrezno osmišljene. Zame je bil eden od najbolj sposobnih novinarjev in publicistov na Slovenskem, zavezan resnici, kar ni bilo všeč stari nomenklaturi, ki ga je vsaj zadnji dve desetletji ovirala na vsakem koraku.
Zapis evropskega poslanca dr. Milana Zvera ob smrti njegovega prijatelja in dolgoletnega novinarja Borisa Cipota. (Foto: Posnetek zaslona: Slovenska demokratska stranka)
Najprej je izgubil delo na nacionalki, - to že v devetdesetih, nato se je moral prebijati skozi življenje s trdim delom na naši, za nelevičarje, neprijazni medjski krajini. A bil je vselej poln idej in projektov; mnoge je uresničeval, kakšnega so mu tudi preprečili, eni in drugi. A se je boril, nikoli obupal ali odnehal. Zato je pri prijateljih vzbujal spoštovanje in bil dober zgled.
Boris ni veliko govoril o sebi, ni tarnal. Toda kljub temu mi je zaupal zdravstvene težave. Ko je postajal zadnje tedne vse bolj šibak, ni delal panike. Nasprotno. Rekel mi je, da je srečen, da zanj skrbi njegova družina. Družina.
Težko se je navaditi,ko “sekajo v tvojem gozdu”; v kratkem času se je poslovila sestra Marina, nato košarkarska legenda Taubi, nazadnje še Boris. Veliko praznine ostaja za njimi, zelo sem jih imel rad. A koliko bodo še živeli v naših vsakdanjih življenjih, je odvisno od nas, od mene, od tega, kar bom/bomo naredili, da bodo ostali v našem spominu. Pri tem ne bo težav. Boris je bil človek, ki je v tem življenju pustil močan odtis.
Z Borisom sva ustvarila na stotine medijskih dogodkov. Bil je eden redkih, ki je redno poročal o delu evropskih inštitucij, med drugim tudi o mojem. Bil pa je tudi eden redkih, ki je do potankosti razumel domačo in tujo politično sceno.
Dodobra je izkoristil možnosti, ki jo predstavljajo sodobni družabni mediji. Skoraj štiridesetletna poklicna kilometrina pa mu je omogočila, da je do potankosti poznal poti in stranpoti razvoja naše domovine, akterje na odru in tiste v ozadju. Zato mu ni bilo težko osmisliti svojih odličnih novinarskih produktov.
In prav zato ga bomo pogrešali, pogrešali bomo njegove veličastne ubeseditve politične stvarnosti. Pogrešali pa ga bomo mnogi, ki smo imeli to čast in privilegij, biti z njim - prijatelji.
V spomin ob smrti dolgoletnemu novinarju Borisu Cipotu. Hvala za vse in počivaj v miru.
Luka Perš
