Pred dnevi se je v spletnem mediju N1 Slovenija pojavil članek o sporni gradnji večnamenske dvorane v Lendavi. Seveda je to za enega osrednjih slovenskih medijev idealna afera, saj so v svoj članek vpletli trenutnega župana Lendave iz vrst SDS Janeza Magyarja, podjetje FlawlessCode in Bojana Purga, ki je bil od decembra 2021 državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor pod vodstvom vidnega člana SDS Andreja Vizjaka. Predvsem so problematizirali, da je podjetje Flowless Code kupilo zemljišče za 150 tisoč evrov, prodalo pa za več kot 500 tisoč evrov. Vendar se ni nihče vprašal, zakaj leta 2018 predkupne pravice za nakup zemljišča ni izkoristilo takratno vodstvo lendavske občine z županom Antonom Balažkom. Kljub temu, da so bila sredstva za nakup zemljišča zagotovljena, se zanj niso odločili. Mogoče bi moral po svojem spominu malo pobrskati Stanislav Gjerkeš, nekdanji podžupan med županovanjem Antona Balažka. Zakaj ga niso kupili po bistveno ugodnejši ceni kljub zagotovljenim finančnim sredstvom v občinskem proračunu je vprašanje za milijon dolarjev ...
Spletni medij N1 Slovenija je pred nekaj dnevi objavil članek z naslovom Lendavske Stožice: krampov in lopat ni, sledi denarja pa vodijo v bližino SDS. V članku so poudarili, da bi se projekt moral pričeti že leta 2020, a sedanje vodstvo občine Lendava še vedno ni pripravilo finančne konstrukcije za projekt gradnje večnamenske športne dvorane. Še več, v članku odkrito namigujejo, da so v zgodbo vpleteni vidni predstavniki Slovenske demokratske stranke. Občina Lendava je načrtovala, da bo nova večnamenska športna dvorana postavljena na zemljišču ob lendavski srednji šoli, vendar je bil del zemljišča v privatni lasti. Jeseni leta 2018 je zemljišče kupilo podjetje FlawlessCode, katerega lastnik je Primož Kokot. Ta je brat vidnega člana SDS Tomaža Kokota, nekdanjega predsednika uprave Pošta Slovenija. V članku novinar Klemen Košak navaja, da je sedanje vodstvo lendavske občine odkupilo dobrih 15.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče po ceni 581 tisoč evrov.
FlawlessCode pa ga je leta 2018 kupilo za 159 tisoč evrov. Problematizirali so tudi to, da je občina Lendava podjetju Kota arhitekti Bojana Purga za projektno dokumentacijo plačala 560 tisoč evrov. Pogodba je vredna 900 tisoč evrov, a bo občina celotni znesek plačala po prejetju evropskih sredstvev. Svoje argumente so v članku podkrepili še s tem, da je Purg decembra 2021 postal državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ki ga je vodil dolgoletni vidni član SDS Andrej Vizjak. Vrednost projekta se ocenjuje na 17,6 milijonov evrov. Ob prebiranju zgoraj omenjenega članka bi bralec hitro pomislil, da so vidni člani stranke SDS zakuhali še eno sporno korupcijsko zgodbo. Vendar se lahko vprašamo, ali vse to drži?
Zakaj se projekt ni pričel izvajati v letu 2020? N1 Slovenija - ali ste pozabili, da se je svet takrat soočal s pandemijo koronavirusa?
Prvi pogovori o večnamenski dvorani v Lendavi so v pogovoru z društvi in potrebami o večnamenski skupni dvorani v letu 2019 s sedanjim lendavskim županom Janezom Magyarjem. Ideja o sedanji finančni konstrukciji pa je nastala zaradi sredstev okrevanja. Zakaj je sploh prišlo do zamika?
V letu 2020 sploh ni bila planirana gradnja večnamenske dvorane. Je pa bila planirana v proračunskem obdobju 2021-2022. Do zamika pa je prišlo izključno zato, ker je programski dokument Republike Slovenije Načrt za okrevanje in odpornost po pozitivni oceni Evropske komisije ( dne 1.7.2021) Svet EU sprejel 28.7.2021. Temu ustrezno je morala občina Lendava spremeniti samo dinamiko izvedbo projekta.
V načrtu je, da bi z večnamensko športno dvorano Lendava dobila primerne prostore za vrhunske športne in glasbene dogodke ter sejemske prireditve. Objekt bo ponujal dva bazena (eden z dvižnim dnom) in čofotalnik, wellness center, telovadnico za praktično vsa tekmovalna področja z žogo, kegljišče, bowling, fitness, tek, strelišče, fizioterapijo, balet, judo, upravne prostore in prostore za zaposlene, manjšo kongresno dvorano, poslovno pisarniške prostore ter gostinski lokal s spremljajočimi prostori. Zakaj se projekt ni pričel izvajati že v letu 2020, kot to problematizirajo v N1 Slovenija? Odgovor je zelo preprost. V letu 2020 se je Slovenija, tako kot večina evropskih držav, spopadla z globalno epidemijo koronavirusa. V avgustu 2020 so bile vse slovenske občine in razvojne agencije povabljene na posvet takratne Janševe vlade na Brdu pri Kranju.
Tema je bila Projekti in naložbe iz t.i. EU svežnja za okrevanje po koronski krizi ter Večletni finančni okvir 2021-2027. Za namene posveta so morale občine vladi Republike Slovenije predložiti svoje ključne razvojne projekte. Večnamenska dvorana je bila eden izmed treh projektov, ki jih je posredovala lendavska občina pod vodstom župana Janeza Magyarja. Sledila je priprava Dokumenta izdelave investicijskega projekta (DIIP) in umestitev projekta v Načrt razvojnih programov občine, ki je sestavni del proračuna. Ocenjena vrednost projekta večnamenske dvorane je sedaj 18 milijonov evrov neto. Od tega bi občina Lendava morala zagotoviti 15 odstotkov kapitala, preostalih 85 odstotkov pa bi pridobili iz sredstev Evropske unije. Novembra istega leta je občina Lendava z javnim naročilom izbrala izvajalca za pripravo strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja umestitve večnamenske dvorane. Ob pripravi projekta pa so svoj interes videli tudi javni občinski zavodi, kot sta Zdravstveni dom Lendava in Glasbena šola Lendava.
Zaradi tega se je površina dvorane povečala z 8.600 na 13.000 kvadratnih metrov. S tem bi se v novi večnamenski dvorani zagotovili prostori za balet, fizioterapijo, strelišče, dve dodatni kegljaški stezi, atletska steza, manjša kongresna dvorana, čofotalnik ter večnamenski poslovni pisarniški prostori. Med marcem in majem 2021 so potekale aktivnosti cenitve in nakupa zemljišča za potrebe projektiranja dvorane. Med aprilom in junijem 2021 se je izvedlo javno naročilo za izbiro izvajalca za projektiranje dvorane, projekt pa je Janševa vladna ekipa tudi uradno podprla med obiskom Pomurja.
Občina Lendva bi morala pod vodstvom Balažka kupiti obe zemljišči! Imeli so zagotovljena vsa proračunska sredstva!
Sedaj pa ključni del zgodbe glede zemljišča, ki je bilo v lasti podjetja Flawless Code. V proračunu za občino Lendava iz leta 2018 je razvidno, da je takratna občinska uprava pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega lendavskega župana Antona Balažka planiralo odkup dveh zemljišč na omenjeni lokaciji (4258/11 in 4258/15).
Zemljišči sta se bili v lasti podjetja Fraktal Consulting v lasti Tomaža Ročnika. Le ta je bil pred kratkim za eno izmed svojih kaznivih dejanj v preteklosti lani obsojen na eno leto in osem mesecev zapora zaradi spornega poslovanja z delnicami Nove KBM. V preteklosti pa so slovenski mediji že večkrat pisali o njegovih spornih poslovnih praksah.
Vendar je Fraktal Consulting končal v stečaju in občina Lendava je imela zaradi načrtovanega projekta tudi predkupno pravico. Občina Lendava je za obe zemljišči sprožila postopek predkupne pravice iz t.i. stečajne mase.
Zakaj Anton Balažek, Stanislav Gjerkeš in Ferenc Horvath niso uveljavili predkupne pravice za zemljišče 4258/11?
Vendar je Anton Balažek kot najbolj odgovorna oseba na lendavski občini v letu 2018 uveljavil le eno predkupno pravico za zemljišče 4258/15. Za omenjeno zemljišče pa je bil podpisnik pogodbe v marcu 2018 Anton Balažek.
Glej ga zlomka, vse to se dogajalo v času, ko so občino vodili Anton Balažek in podžupana Stanislav Gjerkeš (sedaj glavna zvezda v zgoraj omenjenem članku z N1 Slovenija) in sedanji poslanec madžarske narodnostne skupnosti Ferenc Horvath. Gjerkešu pa so na letošnjih lokalnih volitvah vrata pokazali tudi občani Lendave, saj ni bil izvoljen v lendavski občinski mestni svet.
Kot smo dobili informacije, obstaja indic, da je občina za večkratne razpisane dražbe stečajnega upravitelja za omenjeni parceli uveljavljala predkupne pravice, se celo udeleževala dražb in naj bi stekel že postopek nakupa obeh zemljišč!Dobili smo tudi informacije, da se je cena zemljišča 4258/11 bila spremenjena na sami dražbi v letih 2017 in 2018. Prvotna cena zemljišča se je gibala okrog 320 tisoč evrov plus 160 tisoč evrov za zemljišče 4528/11, cena za zemljišče 4258/15 pa je bila cena 90 tisoč evrov plus 54 tisoč evrov za DDV.
Vendar je občina Lendava nepričakovano odstopila od predkupne pravice za drugo zemljišče 4258/11 kljub temu, da so bila sredstva v proračunu zanj zagotovljena. Po naših podatkih bi ga lahko občina Lendava kupila za 90 tisoč evrov, vendar je nepričakovano in brez razloga odstopila. Kasneje ga je za ceno 150 tisoč evrov na dražbi kupilo podjetje FlawlessCode. Ob tem je treba opozoriti, da se cene zemljišč neprestano spreminjajo. Dejansko občina Lendava zemljišča v lasti FlawlessCode za projekt večnamenske dvorane ni mogla kupiti ceneje.
Če je že kdo odgovoren, da je morala občina plačati višjo ceno, je gotovo najbolj odgovorna nekdanja ekipa župana Antona Balažka. Sedanje vodstvo lendavske občine leta 2021 ni moglo vedeti, da lastnik podjetje Kota arhitekti iz Velenja v lasti Bojana Purgarja kasneje postal državni sekretar na Vizjakovem ministrstvu za okolje v decembru 2021. Zagotovili so nam tudi, da sam ni politično aktiven in da je decembra 2021 sprejel funkcijo državnega sekretarja kot izziv na svoji poklicni poti.
No, vse kaže, da se spet uporablja stara taktika diskreditacije. Napiše se članek proti politični opciji, ki je ne maraš in jo poskusiš na vse načine diskreditirati. V primeru, da se bo v osrednjih medijih zgodba o večnamenski dvorani po nepotrebnem problematizirala, bomo z veseljem predstavili nekaj dokazov, da obtožbe proti sedanji ekipi lendavskega župana Janeza Magyarja ne držijo, saj ta pelje projekt gradnje večnamenske dvorane po vseh zakonskih predpisih.
Luka Perš