V slovenskem pravnem prostoru še naprej vztrajajo dvojna merila. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v zadnjem letu znova usmerila pozornost na domnevno nezdružljivost funkcij občinskih funkcionarjev – županov in svetnikov – s članstvom v Svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). Paradoksalno pa zakonodaja istočasno izrecno dovoljuje enako funkcijsko prepletanje poslancem italijanske in madžarske narodnosti.Gre za pravno nedoslednost ali politično selektivnost? Vse kaže, da slednje. Z dopolnitvijo Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 119/22) je Državni zbor že leta 2022 izrecno določil, da je funkcija poslanca madžarske ali italijanske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi v narodnostnih samoupravnih skupnostih. Zakon je torej priznal naravno in legitimno povezavo med predstavništvom v zakonodajni veji oblasti in upravljanjem interesov narodnostne skupnosti.A na lokalni ravni KPK vztrajno zavzema drugačno stališče. Čeprav župani in občinski svetniki nimajo neposrednega nadzora nad delovanjem PMSNS, kar je osnovni pogoj za nezdružljivost po 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), KPK v določenih primerih – denimo v primeru lendavskega župana Janeza Magyara – ugotavlja nezdružljivost funkcij. V skoraj identičnih primerih (npr. Dušan Orban, Robert Požonec, Teodor Varga) pa nezdružljivosti ni bilo ugotovljene. Selektivno odločanje KPK ni več samo pravno vprašanje, temveč ustavno-politični problem.v 43. členu je napisano, da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen. (Foto: Ustava RS)Ustavna raven: pasivna volilna pravica, enakost in lex certa43. člen Ustave RS vsakomur zagotavlja pravico biti voljen, kar pomeni, da lahko državljani kandidirajo in opravljajo funkcije, za katere so dobili podporo volivcev. Vsaka omejitev te pravice je dopustna le pod pogojem nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti (glej odločbo U-I-64/14).Kadar KPK poseže v opravljanje funkcije posameznika, ki je bil legitimno izvoljen, mora za to obstajati izrecna in nedvoumna zakonska podlaga, skladna z načelom lex certa. Če takšna podlaga ne obstaja, gre za nezakonit poseg v človekovo pravico do sodelovanja v javnih zadevah (44. člen Ustave RS).Poleg tega gre tudi za kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), saj zakonodaja poslancem narodnosti dopušča točno tisto funkcijsko prepletanje, ki ga KPK županom in svetnikom prepoveduje. Če poslanci, ki odločajo o milijardnem državnem proračunu, lahko opravljajo funkcijo v PMSNS, potem je pravno nevzdržno, da bi bilo to prepovedano lokalnim funkcionarjem, ki imajo manjši, bolj omejen vpliv na razporeditev sredstev.KPK je v preteklosti odločila, da funkcija Janeza Magyara ni združljiva s članstvom v PMSNS. A ni isto presodila za druge primerljive župane in svetnike. Pravna merila niso bila jasno določena, kar pomeni, da je bila odločitev prepuščena prosti presoji organa – to pa krši načelo pravne varnosti (2. člen Ustave RS).Vrhovno sodišče RS je v več sodbah (npr. X Ips 16/2022) že poudarilo, da mora biti vsaka razlaga zakona skladna z ustavnimi pravicami posameznika in da se ne sme uporabljati širših ali politično motiviranih interpretacij, ki posegajo v temeljne svoboščine.Ali bo županu Lendave Janezu Magyaru uspelo prepričati glede PMNS Vrhovno sodišče Republike Slovenije? (Foto: Posnetek zaslona- Državni zbor)Tudi v primeru Janeza Magyara je bilo že jasno izraženo stališče upravnega sodišča, ki je odločilo v prid KPK. Zadevo zdaj presoja Vrhovno sodišče, a ključno vprašanje ostaja: ali ima Komisija sploh pravico razlagati zakon na način, ki krši temeljne človekove pravice?V razpravo se vključuje tudi nekdanji poslanec Ferenc Horvath, ki je sam več let opravljal funkcijo poslanca in člana PMSNS, kljub opozorilom KPK. A ta v letu 2023 ni dobil več podpore v lendavskem občinskem svetu in ni bil imenovan za nov mandat v svetu PMSNS. Zato nas preseneča njegova reakcija. Skupina poslancev s prvo podpisano poslanko Slovenske demokratske stranke Jelko Godec je oktobra 2024 vložila predlog sprememb k zakonodaji, a je Ferenc Horvath tik pred vložitvijo sprememb zakonodaj umaknil svoj podpis k spremembam kot sopredlagatelj. Ali to pomeni, da izključuje potencialno konkurenco? Na to vprašanje si bo moral poslanec madžarske narodnostne skupnosti odgovoriti sam. Če ne prej, pa na prihajajočih parlamentarnih volitvah.Podpis k predlogu Zakona o Lokalni samoupravi je poslanec Ferenc Horvath namenil 23. oktobra 2024. (Foto: Državni zbor)Dne 28.10.2024 pa je poslal sporočilo predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, da umika svoj podpis k predlogu sprememb Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Državni zbor)Politična razlaga njegovega ravnanja ni zanemarljiva. Povezave med Horvathom in določenimi kadri PMSNS, nasprotja z aktualnim lendavskim županom ter finančni tokovi iz javnih zavodov, kot je Minta, kažejo na možno ozadje političnega manevriranja v pravno občutljivih zadevah.Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi. (Foto: Posnetek zaslona-KPK)KPK: Lov na čarovnice namesto varovanja integritete???Naloga KPK je varovati integriteto javnega sektorja. A kadar Komisija deluje na podlagi nedoločenih zakonskih norm, brez konsistentnih standardov, ter pri tem selektivno in arbitrarno presoja, izgublja svojo kredibilnost in preneha biti varuh pravne države. Postane zgolj orodje politične izključitve.Še huje: trenutna ureditev pomeni, da ista funkcija – članstvo v PMSNS – velja za dopustno pri poslancih, a sporno pri županih ali svetnikih. To ne pomeni zgolj pravne nedoslednosti – pomeni sistemsko diskriminacijo pripadnikov narodnih skupnosti na lokalni ravni.64. člen Ustave RS določa, da pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji uživajo posebno varstvo, tudi glede politične participacije in samoupravnih struktur. Če država te ustavne pravice ne implementira dosledno in simetrično, potem pravica ostaja samo na papirju, realnost pa pomeni izključevanje – prav tistih, ki bi morali biti najbolj zaščiteni.Dokler zakon ne bo nedvoumno določil, da so funkcije občinskih funkcionarjev združljive s članstvom v narodnostnih svetih, bo pravna praznina omogočala selektivno in politično vodeno delovanje institucij, kot je KPK.Rešitev je že na mizi – predlog spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki ga je vložila skupina poslancev s prvo podpisano Jelko Godec. Predlog predvideva izrecno združljivost funkcij, kot že velja za poslance.V pravni državi ni dovoljeno, da se ustavne pravice izigravajo z interpretacijo zakonov, ki temeljijo na nedoločnih in nestabilnih merilih. Ustava je nad vsakim zakonom. Če nekaj velja za najvišji zakonodajni nivo – mora veljati tudi za lokalni, ki je najbolj neposreden stik med državljani in oblastjo.Spodaj si lahko preberete KPK, občine Moravske Toplice in občine Šalovci na naša novinarska vprašanja.Odgovor Komisije za preprečevanje korupcije glede zadeve PMNS:Odgovor občine Moravske Toplice:Odgovor občine Šalovci:Luka Perš

Predsednik UEFA Aleksander Čeferin je doživel še enega izmed vrhuncev letošnje nogometne sezone. Njegov dolgoletni prijatelj, predsednik nogometnega kluba PSG, Nasser Al-Khelaifi, si je končno uresničil dolgoletne sanje – po desetletju neuspešnih poskusov so njegovi igralci osvojili naslov prvaka Lige prvakov.Foto: Posnetek zaslona- Nova24tvMorda bosta prijatelja ta uspeh proslavila kar v Čeferinovi priljubljeni "bazi" – Dnevnem baru pr’ Mrtinet v vasi Luče pri Grosupljem. Ta kraj je dobro poznan ne le Čeferinu in Al-Khelaifiju, temveč tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Po informacijah naših virov naj bi se prav v času koronskih ukrepov omenjena trojica udeležila t. i. "nočnega rekreativnega teka" po okoliških njivah in gozdovih.V javnosti so se že večkrat pojavili namigi, da je Dnevni bar pr* Mrtinet gostil veliko vplivnih Čeferinovih prijateljev. (Foto: Posnetek zaslona- Dobregostilne.si)Gre za skrivnostni sestanek, ki ga je že pred časom v enem svojih člankov razkril dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar (Ekskluzivno, razkrivamo: pred razkolom na Uefi Čeferin spornega Katarca iz PSG skrivaj pripeljal do Jankovića?!, objavljen dne 20. april 2021). Čeprav gre navzven morda zgolj za prijateljsko druženje, številni poznavalci opozarjajo, da so takšna srečanja lahko vse prej kot nedolžna – še posebej, ko združujejo najvplivnejše ljudi v evropskem nogometu, lokalni politiki in skrbno izbrani kraji daleč stran od oči javnosti.Foto: Posnetek zaslona-PozareportIn zakaj se isti posamezniki vedno znova pojavljajo v središču poslovnih, športnih in političnih mrež, ki vodijo do istih vrat?Ko so povezave med Aleksandrom Čeferinom, Nasserjem Al-Khelaifijem in Zoranom Jankovićem prepletene z milijonskimi interesi, mednarodnim športnim lobijem in domačimi vplivi v pravosodju in medijih, postane vsak nočni tek vprašanje javnega interesa.Sodba Sodišča Evropske Unije z dne 18.1. 2023 v zadevi C-333/ 21 (zadeva Superliga). (Foto: Posnetek zaslona- Curia dokumenti)Težave za Čeferina! Sodba Sodišča Evropske Unije z dne 18. januar 2023 v zadevi Superliga razkriva, da je Čeferin le navaden direktor gospodarske mednarodne družbe! S tem krši 22 in 37. člen Zakona o odvetništvu in je v desetih letih nezakonito prejel slabe tri milijone evrov kot delni lastnik odvetniške pisarne???Sodba Sodišča Evropske unije z dne 18. januarja 2023 v zadevi C-333/21, poznani kot zadeva Superliga, prinaša prelomno pravno stališče o naravi UEFA in drugih športnih organizacij.V tej sodbi je Sodišče jasno določilo, da UEFA ni nevladna ali neprofitna organizacija, kot jo pogosto napačno predstavljajo v javnosti, ampak da gre za gospodarski subjekt, ki deluje na konkurenčnem trgu športnih storitev.Sodišče je obrazložilo, da ima UEFA pravno obliko gospodarske družbe, saj je registrirana kot delniška družba – Societe Anonyme. Uefa deluje kot podjetje, ki trži svoje športne proizvode in storitve (nogometna tekmovanja, televizijske pravice, sponzorstva). V nadaljevanju, da ima svoje finančne interese, ki jih uresničuje na trgu. To pomeni, da ni zgolj športna zveza, ampak pravni in ekonomski subjekt! Je podvržena evropskemu pravilu o konkurenčnem pravu, torej mora spoštovati pravila trga in konkurence. Zadeva Superliga je nastala zaradi spora med UEFA in skupino najbogatejših nogometnih klubov, ki so želeli ustanoviti lastno tekmovanje izven okvirov UEFA.Sodišče je presodilo, da UEFA nima pravice preprečevati takšnih konkurentov na trgu, saj je sama gospodarski subjekt.Sodba Sodišča EU dokončno potrjuje tisto, kar se bojijo predvsem v Odvetniški zbornici Slovenije. Sodba dokazuje, da v primeru Aleksandra Čeferina že desetletje dopuščajo domnevne sporne nezakonitosti. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o odvetništvu)Sodba sodišča Evropske Unije dokončno potrjuje, da Aleksander Čeferin krši 22. in 37. člen ZAKONA O ODVETNIŠTVU ŽE SKORAJ DESET LET! V 37. členu Zakona o odvetništvu je jasno razvidno, da Aleksander Čeferin zaradi službe na UEFI kot njen predsednik NE BI SMEL BITI od zasedbe funkcije LASTNIK ODVETNIŠKE PISARNE! (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o odvetništvu)Aleksander Čeferin je od leta 2016 predsednik UEFA, torej dejansko vodja oziroma direktor podjetja, ki kot gospodarski subjekt posluje na trgu športnih storitev. To pomeni, da njegova funkcija ni zgolj simbolična ali neprofitna, temveč vključuje vodenje družbe, ki ustvarja prihodke, sklepa komercialne pogodbe in ima poslovne interese.V slovenskem pravnem sistemu je poklic odvetnika reguliran z Zakonom o odvetništvu, ki med drugim prepoveduje, da odvetnik opravlja funkcije, ki so v konfliktu z neodvisnostjo in neprekinjenim opravljanjem odvetniške službe. Ker je Čeferin direktor gospodarske družbe (UEFA), ne more hkrati aktivno opravljati odvetniškega poklica in zaradi tega bi moral imeti status odvetnika v mirovanju ali pa biti izbrisan iz registra. Čeprav Čeferin od leta 2016 ne opravlja odvetniške dejavnosti, pa ostaja lastnik odvetniške družbe in prejemnik dobičkov, kar je po slovenskem pravu nezdružljivo in nezakonito.Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o. je v zadnjih letih ustvarila med 3 in 4 milijoni evrov prihodkov letno, s čistim dobičkom okoli milijon evrov. Čeferin, kot 30-odstotni lastnik, naj bi prejemal približno 300.000 evrov letno, skupaj že okoli tri milijone evrov po naših izračunih od leta 2016.Poslovni izkazi odvetniške pisarne Čeferin v letih 2021-2024. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ta dejstva so v direktnem nasprotju s pravili o nezdružljivosti funkcij po Zakonu o odvetništvu, saj Čeferin kot predsednik UEFA deluje kot menedžer zasebnega gospodarskega subjekta, kar preprečuje opravljanje odvetniškega poklica in prejemanje odvetniških dobičkov.Odvetniška zbornica Slovenije, pod vodstvom Janeza Starmana, ki je bil v času odločanja o Čeferinovem statusu tudi podpredsednik zbornice, ni ukrepala v skladu z zakonskimi obveznostmi. Starmanove povezave z omrežji in sumljivimi posli so predmet dodatnih vprašanj glede integritete in neodvisnosti zbornice. Mi pa smo oba akterja razkrivali ob čudnem nakupu stolpa v Glemu, ki ga je zelo verjetno za Čeferinovo omrežje izvedla globalistična organizacija Fair Wage s sedežem v Nyonu. O tem smo pisali v člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?Foto: Prava.siRaziskovalni novinar Domovine Nenad Glücks je razkril, da je Odvetniška zbornica Slovenije, kljub jasnim zakonskim določbam, zavestno zadržala status odvetnika Aleksandra Čeferina, kar omogoča njegovo nadaljnje prejemanje dobičkov iz odvetniške družbe. Njegova analiza vključuje tudi povezave z RTV Slovenija in drugimi pomembnimi akterji, ki so del omrežja, ki ščiti Čeferina pred pravnimi posledicami.Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je ključna oseba, da zadržuje sporne sprejete nezakonite sklepe v primeru Aleksandra Čeferina. Velja za enega ključnih operativcev za Čeferinove zadeve na področju pravosodja. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-333/21 (Superliga) predstavlja jasen pravni okvir, ki razkriva, da UEFA deluje kot gospodarska družba. Posledično to pomeni, da Aleksander Čeferin kot njen predsednik opravlja funkcijo, ki je po 22. in 37. členu Zakona o odvetništvu nezdružljiva z ohranjanjem statusa odvetnika in prejemanjem dobičkov iz odvetniške dejavnosti.Kljub temu Odvetniška zbornica Slovenije – ki bi morala kot varuhinja pravne stroke ukrepati v skladu z zakonodajo – pod vodstvom predsednika Janeza Starmana ne izvaja zakonskih obveznosti.Zbornica tako še naprej dopušča očitne in pravno nesporne kršitve, s čimer omogoča, da Aleksander Čeferin v nasprotju z zakonom že skoraj desetletje prejema dobičke iz odvetniške družbe, kljub temu da bi moral biti v skladu z veljavno zakonodajo izbrisan iz registra odvetnikov ali najmanj začasno izločen.Luka Perš

Zdaj je dokončno jasno: v Sloveniji poteka tiha, a vse bolj razvidna poslovno-politična vojna med dvema vplivnima klanoma – enim, ki se zbira okoli predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, in drugim, ki ga vodi dolgoletni kadrovski strateg države Borut Jamnik. V ospredju ni le boj za položaje, temveč za nadzor nad ključnimi vzvodi oblasti in kapitala. Zadnji dogodki potrjujejo, da sta se oblikovali dve glavni omrežji, ki vplivata na najpomembnejše gospodarske in politične odločitve v državi.Znaki spopada: državna podjetja, RTV, milijardni razpisiSporna pogodba med RTV Slovenija in odvetniško pisarno Čeferin, zadrževanje odvetniške licence Aleksandra Čeferina s strani Janeza Starmana, dogajanje v podjetjih kot so Petrol, Slovenske železnice, DARS, širitev vpliva SID banke, in gradbeni posli Daria Južna v Ljubljani – vse to niso več nepovezani incidenti, temveč deli večje slike.Na eni strani se vzpostavlja novo omrežje okoli Čeferina, kamor se selijo tudi nekdanji člani izginjajočega omrežja Komandos, povezani z dediščino Janeza Zemljariča in gospodarstvom nekdanje Splošne plovbe. Ob tem je že v preteklosti eden najbolje obveščenih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar v članku z naslovom Umaknil se je iz politike in vrgel v biznis: Menda vodi tretji gradbeni kartel, prek bratranca pa naskok na Petrol povedal, da Čeferinovo omrežje ima vpliv na svoj tako imenovani gradbeni imperij, ki ga sestavlja poleg Južne tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in lastnik gradbena podjetja GH Holding Blaž Miklavčič. Na drugi strani se utrjuje finančno-poslovni klan Boruta Jamnika, ki izhaja iz obdobja njegovega vpliva v Luki Koper.Posnetek zaslona- Info360Novinar Aleksander Lucu je v članku Zasedba na košarki vznemirila desnico in Boštjančičevo druščino (25. marec 2025, Nedeljski dnevnik) razkril zbiranje pomembnih akterjev Čeferinovega kroga: Zoran Janković, Radenko Mijatović, Tomaž Berločnik, Blaž Brodnjak, Sašo Berger, Damjan Kralj, Izet Rastoder, Goran Barišić. Darko Horvat pa po besedah Lucuja velja za tihega financerja podjetja MSIN, kjer eno osrednjih vlog igra predsednik NZS Mijatović.Aleksander Lucu je v svojem zapisu z dne 25. marca 2025 v Nedeljskem šepetu lepo nakazal, kakšna politična gospodarska vojna čaka našo državo. Jasno je definiral oba klana, ki se spopadata za oblast. (Foto: Posnetek zaslona-Nedeljski dnevnik)Ta »košarkarska zasedba« naj bi sprožila nelagodje ne le na desnici, temveč tudi v krogih okoli finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednice države, ki podpirata guvernerko Sašo Jazbec. Tu so še Marko Jazbec (Sava Re), Andrej Slapar (Triglav) in seveda Borut Jamnik, ki po novem preko Mateja Narata že širi svoj vpliv na Makedonijo.Aleksander Čeferin – novi »kralj« vzporednega mehanizma globoke države?Čeferin ni več le športni funkcionar. V očeh poznavalcev politično-poslovnega ozadja postaja ključna oseba vzporednega mehanizma globoke države. Njegove močne vezi na Madžarskem (OTP, Planet TV, MOL) ter vpliv na medijsko mrežo družine Odlazek kažejo na strateško širitev moči.Primer Miloša Njegoslava Milovića, katerega intervjuja niso objavili ne v Večeru ne na Planet TV, je jasen primer medijske cenzure in potrjuje, kako daleč sega moč Čeferinove mreže – tudi do utišanja kritičnih glasov.Poleg tega Čeferin ima več kot vidno zaščito osrednjih slovenskih medijev. Tudi, ko se je predsednik UEFE v tujini znašel v škripcih, so njegovo podobo kot brezmadežno predstavljali večinski slovenski mediji. Glede na to, da se Čeferin počuti popolnoma nedotakljivega in "sad se fse mene pita u Sloveniji" ni čudno, da se ga nobena večja afera razkrita v manjših alternativnih medijev sploh ne dotakne. Foto: Posnetek zaslona-DomovinaBorut Jamnik – milijarda evrov in nova struktura vplivaNa drugi strani Borut Jamnik znotraj SID banke gradi svoj vzporedni sistem vpliva. Dva ministra iz vrst Socialnih demokratov, Matjaž Han in Aleksander Jevšek, sta mu omogočila dostop do skoraj milijarde evrov evropskih in državnih sredstev.SID banka je za izvajanje teh politik ustanovila novo hčerinsko družbo – SID Svetovanje, ki bo postavljala pogoje poslovanja med banko in podjetji, ki bodo prejemniki kohezijskih sredstev. Kritiki opozarjajo, da gre za sofisticiran mehanizem nadzora nad kapitalom in ne nujno za razvojno orodje.Tvit Bojana Požarja, ki razkriva, kako se bo 280 milijonov evrov steklo k akterjem posameznikov blizu predsednika SID banke Boruta Jamnika. (Foto: Posnetek zaslona- X Bojan Požar)Svetovalne pogodbe utegnejo postati posreden način odvzema deleža sredstev, pri čemer manjša podjetja, ki nimajo ne znanja ne resursov, ne morejo enakovredno sodelovati.Eden izmed boljših poznavalcev gospodarskih razmer v Sloveniji nam je namignil, da te "upravljanje parkirišč te stane 20 %." V petih letih lahko izgubiš več kot 100 milijonov evrov, če si narobe upravljal preostanek milijarde. In če preplačaš še parkirišče, si brez manevrskega prostora za nadaljnje naložbe.Edino, kar ostane? Državna in evropska sredstva. A ključni problem ostaja: ni jasnega lastnika, torej tudi ni odgovornosti. Upravljavci, ki niso tudi lastniki, dolgoročno niso motivirani za odgovorno ravnanje. To je osrednja težava slovenskega tranzicijskega modela.SID banka Boruta Jamnika bo ena ključnih akterjev pri delitvi 700 milijonov evrov gospodarske pomoči, ki jo namenja resorni minister za gospodarstvo in predsednik stranke SD Matjaž Han. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)voMi – avantgarda brez obrazaPojmi kot "strici iz ozadja", SDV, UDBA, avantgarda – vse to so množinski izrazi za kolektiv brez obraza in odgovornosti. In prav v tej sistemski neodgovornosti tiči srž problema slovenskega lastninjenja.V desetletjih so pod tem kolektivnim imenom zatrli številne razvojne pobude, uničili podjetniško energijo in onemogočili posameznike, ki so želeli delovati neodvisno in pošteno. Zato nas danes prehitevajo države nekdanjega vzhodnega bloka, ker so uspele vzpostaviti bolj pregledne in odgovorne sisteme.Vprašanje za konec ni več, ali obstajajo omrežja, ampak za katero bomo navijali: za tisto okoli Aleksandra Čeferina ali za strukturo, ki jo utrjuje Borut Jamnik?Ali pa je morda napočil trenutek, ko bodo politične sile pomladnega bloka leto dni pred volitvami jasno spregovorile o delovanju teh interesnih skupin in začele graditi alternativo – na vrednotah transparentnosti, zakonitosti in odgovornosti?Gre za javno razviden spopad dveh struktur, ki si prizadevata za nadzor nad ključno infrastrukturo države. A prihodnost bo določila javnost: družba povezav ali družba pravil?Luka Perš

Saj smo vedeli, da bo tudi naš medij slej ko prej vpleten v zgodbo o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v zadevi Kavaški klan. In res – razlog za to je bil članek z naslovom Ali se je "uradnica skupine KOMANDOS" na kraljici vseh postopkov – tožilstvu – Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, objavljen 23. marca 2024. Trije dnevi pozneje je na Brdu pri Kranju varnostnik Karel Krečič, med opravljanjem službene dolžnosti, v pogovoru s sodelavci komentiral vsebino omenjenega članka. In pri tem – tožilko označil z besedo »bitch«.Zaradi tega zdaj sedi na tnalu kazenskega pregona. Halo? Se res vračamo v čase verbalnega delikta? Se bomo bali na glas komentirati vsebino člankov in izraziti mnenje? Bo naslednjič kazensko ovaden tudi univerzitetni profesor, ki bo v kavarni izjavil, da je rektor »prasec«, če bo ta izjava povezana s člankom iz katerega od domačih medijev?Dogodek 26. marca 2024 – uradni obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza na Brdu – je tožilka Gončin v kazenski ovadbi izpostavila kot ključni trenutek domnevne razžalitve. Po poročanju Požareporta naj bi varnostnik Krečič v družbi več uradnih oseb javno izjavil, da v našem članku pišemo resnico, in tožilko označil kot »bitch«, kar je – pozor – slišalo več navzočih. To naj bi zadoščalo za kazenski postopek?Omenjeni članek, zaradi katerega se je varnostnik CVZ Karlo Krečič znašel v težavah, bomo v tem prispevku objavili tudi v obliki slikovnih prilog. Bralci lahko sami presodite, zakaj je Krečič trdil, da v njem pišemo resnico. Boste po ogledu še vedno verjeli v zgodbo tožilke Mateje Gončin?Prišel je čas, da se preneha z javnim medijskim in pravnim diskreditiranjem profesionalcev, ki že več kot tri desetletja varujejo najvišje politične predstavnike Republike Slovenije. V 33 letih samostojnosti se ne spomnimo niti ene večje afere, ki bi problematizirala delo varnostnikov Centra za varovanje (CVZ). Zdaj pa naj bi bili ravno v primeru Mateje Gončin popolni amaterji ali celo zarotniki?Takšen zasuk je absurd. Kazenska ovadba, ki temelji na tem, da je varnostnik v ožji družbi izjavil, da se z vsebino našega članka strinja in da je tožilka v tej zgodbi – citiramo – »bitch«, bolj kot na resno pravno zadevo spominja na poskus oživljanja preganjanja za t. i. verbalni delikt.Ali bomo ljudi zdaj kazensko preganjali – ali celo zapirali – zgolj zato, ker izrazijo osebno mnenje o članku v medijih? To ni pot, ki bi jo smela ubirati sodobna, demokratična družba. Vse skupaj bolj spominja na ostanke postkomunističnega duha v pravosodju – duha, ki bi moral biti že davno izkoreninjen.Svoboda govora vs. verbalna prepoved?Tožilka Gončin je vložila obsežno kazensko ovadbo proti več zaposlenim na Centru za varovanje (CVZ) in vodstvu GPU – med njimi so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovec, Ivo Kovačič, Franc Šešerko, Matevž Likar Tratar, Igor Ciperle in Senad Jusić. Vseh devet so bremenili sumi o domnevnih nepravilnostih pri njenem varovanju v času postopka Kavaški klan. A skoraj celotna ovadba je bila zavržena – z izjemo dela, ki zadeva nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jusića. Odločitev je sprejel samostojni Oddelek za pregon uradnih oseb pod vodstvom tožilke Mojce Gruden.Gončinova se je pred kamerami izpostavila kot »žrtev sistemskih nepravilnosti«, celo nastopila v oddaji Tarča. Toda ovadba ni zdržala pravne presoje. Razlog za to je očiten: ovadba ni temeljila na konkretnih dokazih, temveč na domnevah, osebni prizadetosti in poskusu diskreditacije.Iz prve roke – deset mesecev med varnostniki v času spremljanja sodnega procesa Kavaški klanKot edini medij v Sloveniji smo vsakodnevno spremljali proces Kavaški klan, kar deset mesecev. Od aprila 2023 do januarja 2024. Opazovali smo delo vseh vpletenih varnostnih organov, ki so skrbeli za varnost na procesu. Lahko z gotovostjo trdimo, da je bila varnost na zelo visokem nivoju. Opazovali smo delo varnostnikov CVZ – in lahko z gotovostjo trdimo, da gre za profesionalce, ne za amaterje, kot jih skuša prikazati Gončinova. Njihovo delo je bilo vestno, diskretno in učinkovito. Varnost vseh prisotnih – vključno z nami – nikoli ni bila ogrožena.Zato je še toliko bolj nenavadno, da naj bi se ravno v primeru tožilke Gončin izvajali nezakoniti ukrepi. Zakaj bi ravno njej namenjali sumljive pristope, če so varovali še vrsto drugih visokih uradnikov – brez težav?Resnični motiv za ovadbo?Vsebina ovadbe daje občutek, da je šlo bolj za osebno obračunavanje kot pa za zaščito pravne države. Mnogi opažajo, da je dokument spisan po pravniškem kopitu – taksativno, učbeniško, a brez teže. Nekateri pravni strokovnjaki celo sumijo, da je bila pri tem uporabljena pomoč znane koprske odvetniške družbe. Vsekakor pa struktura ovadbe ne skriva bistva: Gončinova je želela preveriti, ali kateri izmed varnostnikov razpolaga z občutljivimi informacijami o njej – morda celo z videoposnetki, ki bi jo lahko kompromitirali.In če bi se tak posnetek pojavil v javnosti, bi za uradni postopek postal neuporaben, za kariero tožilke pa usoden.Zato je razumljivo, zakaj varnostniki molčijo. Če so se znašli pod pritiskom, ker "vedo preveč", potem je molk najboljša obramba. In če je bil cilj ovadbe prestrašiti, preizkusiti lojalnost in preveriti teren – potem smo priča zelo nevarni zlorabi sistema.Da se naše ime pojavlja v kazenski ovadbi, nas ne preseneča. Gončinova očitno pozorno spremlja naše objave. In očitno ji ni bilo všeč, da so naši članki sprožili diskusijo – tudi med varnostniki, ki jo dobro poznajo. Če pa je že omemba članka in izraženo mnenje o njegovi vsebini razlog za kazensko ovadbo, potem se lahko poslovimo od svobodne javne razprave.Vprašanje zdaj ni več, ali so varnostniki res kaj zakrivili – ampak: ali so bili kaznovani zato, ker si jih je nekdo izbral za tarčo.Vsaka prihodnja vlada bi morala kot eno izmed prednostnih nalog obravnavati reformo kazenskega pregona, ki mora biti osredotočen na dejanske zlorabe – ne pa na obračune z besedami.Luka Perš

Generalna državna tožilka Katarina Bergant bi morala takoj po nastopu funkcije sprožiti postopek pred Državnotožilskim svetom zoper tožilko SDT Matejo Gončin. Povod za to bi morale biti besede sodnika Tomaža Bromšeta, podpredsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in predsednika senata v zadevi Kavaški klan. V oktobru 2023 je v javnost prišla vsebina zvočnega posnetka, ki razkriva dogajanje z dne 14. maja 2023, ko je "skesanec" Alen Bajc zjutraj prispel v prostore NPU. Iz posnetka je razvidno, da je tožilka Gončin z njim opravila pogovor še pred prihodom zagovornika. Po besedah sodnika Bromšeta naj bi se tožilka celo pogajala z Bajcem glede njegovega priznanja krivde in statusa zaščitene priče – kar bi pomenilo, da je ravnala v nasprotju s 450. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa pogoje za zaslišanje osumljenca brez prisotnosti zagovornika. Zaskrbljujoče je, da kljub resnosti teh navedb – znanih že od oktobra 2023 – ni bil sprožen noben formalni postopek preverjanja teh domnevnih kršitev. Namesto da bi pristojni organi zadevo razčistili, se zdi, da je tako generalna državna tožilka Katarina Bergant kot predsednik Državnotožilskega sveta Harij Furlan padla pod vpliv struktur, ki delujejo kot zaprte pravosodne in odvetniške mreže, pogosto omenjane v povezavi z zakulisnim vplivom t. i. "Bavarskega dvora" in starih pravosodnih krogov z Obale. To odpira resna vprašanja o odgovornosti in zaupanju v delovanje tožilstva kot ključne institucije pravne države.Slovenska javnost že od marca lani spremlja sago o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v primeru Kavaški klan. Zgodba je imela do sedaj vse možne zaplete, ki si jih lahko scenaristi zamislijo. Verjetno smo edini medij v državi, ki v zgodbo o varovanju tožilke Mateje Gončin dvomimo že od začetka. O tem smo pisali v naših člankih z naslovi Dosje: Tožilka Mateja Gončin, Tožilka Mateja Gončin »SOLIRALA« v zadevi Kavaški klan in OČITNO KRŠILA 450.ČLEN ZKP! Kako bodo ukrepali odgovorni?!, Ali se je ??"uradnica skupine KOMANDOS"?? na kraljici vseh postopkov-tožilstvu Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, Kaj se ima TOŽILKA Mateje GONČIN vmešavati v INTERNO DELO IN ORGANIZACIJE POLICIJE???! Ali smo šli čez les!!!, Poslednja večerja ??? uradnice omrežja Komandos???? tožilke SDT Mateje Gončin???, Kdaj bo spoštovana tožilka Mateja Gončin razkrila, kaj se skriva za njenim dekliškim priimkom Ljubijankić? in Ali bo policija res padla na igro "Krvavo romantične žrtve" državne uradnice Mateje Gončin?.Sodnik Tomaž Bromše je povedal, da je tožilka Mateja Gončin očitno kršila 450. člen ZKP. To je povedal oktobra 2023. Zakaj generalna državna tožilka Katarina Bergant še zdaj ni sprožila postopka proti Gončinovi pred Državno tožilskim svetom. (Foto: Posnetek zaslona- Pravno informacijski sistem)Tožilka Mateja Gončin, z lastnostmi »Gone girl« s primesjo junakinje francoskega filma Krvave romance, pelje svojo zgodbo o varovanju po točno določenem scenariju. Zakaj mi že od začetka dvomimo, da bi bili fantje iz Centra za varovanje (CVZ) neki kriminalci, ki bi šli izvajat kriminalna dejanja proti tožilki?Že večkrat smo zapisali, da smo v letu 2023 in nekje do januarja 2024 spremljali sodni proces Kavaški klan. Če sem popolnoma iskren – res je, da so akterji policije, NPU, kriminalisti, specialna policijska enota in zaposleni iz CVZ pazili na vsako malenkost. Tudi meni so bili včasih »poln kufer« zaradi varnostnih postopkov znotraj procesa. A sem razumel – gre za enega najbolj odmevnih sodnih procesov tega desetletja, zato mi je bila stopnja varnosti razumljiva.Foto: Prava.siOd začetka primera Kavaški klan opozarjamo na nekaj, kar se v tej zgodbi pogosto pozablja. V naših člankih o sodnem procesu Kavaški klan smo na podlagi dokazov tožilstva in policije večkrat zapisali, da so ti dokazi šibki in da je celotna zgodba zaradi osrednje priče tožilstva, Darka Nevzatovića, na trhlih nogah. Večkrat so akterji, verjetno zunaj tožilstva in policije, s pomočjo osrednjih medijev poskušali načeti vprašanje VARNOSTI v procesu Kavaški klan.Poskušali in poskušali so na vse možne načine, dokler se ni zgodila zgodba o varovanju tožilke Mateje Gončin. Kot smo pričakovali in napovedovali, je bila kazenska ovadba Gončinove zavržena, a bo tožilka Gončin zadevo prevzela sama.Foto: Prava.siPo zaslugi Bojana Požarja smo v njegovem članku z naslovom Dokumenti: če se Klakočarjeva ponižno potuhne, tožilka Gončinova pač ne, zato jo režim želi uničiti. Podobno kot Radonjića?!, objavljenem 10. 4. 2025, izvedeli končno imena vseh akterjev, vpletenih v to zgodbo. Ključni akterji poleg Gončinove so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovac (vsi varnostniki CVZ), Ivo Kovačič, Igor Ciperle, Franc Šešerko, Matevž Stratar Likar in nekdanji generalni direktor policije Senad Jusić.Tožilka Gončin se je zdaj odločila za še eno predvidljivo potezo. S pomočjo dramaturškega poročanja večine medijev v državi smo izvedeli, da je zaradi »pritiskov« državna uradnica, zaposlena kot tožilka na SDT, na Državnotožilski svet prijavila generalno državno tožilko Katarino Bergant. Kot so sporočili z Državnotožilskega sveta, so prijavo že prejeli in jo tudi obravnavajo.Generalna državna tožilka Katarina Bergant je povsem nenadoma postala vodja kraljice postopkov, ko je odstopil njen »zelo dober prijatelj« Drago Šketa. Tudi sama je "dvoživka", kar smo razkrili v članku z naslovom Bodo leve stranke PODPRLE TOŽILKO-DVOŽIVKO!?, ki predava na zasebnem faksu!"Bergantova in Šketa sta si zelo BLIZU?", objavljenem marca 2024.Foto: Prava.siKaj se je zgodilo marca 2024? V slovenski javnosti je eksplodirala afera z varovanjem tožilke SDT Mateje Gončin. Kakšno naključje! Bergantova se še ni uspela dobro usesti v pisarno Generalnega državnega tožilstva, že jo je pričakala medijska pravosodna mina. Ne glede na to, da smo v preteklosti bili kritični do sedanje generalne tožilke, jo tokrat kot edini medij podpiramo! Vem, da nismo referenca, a smo svoje pomisleke o varovanju tožilke Gončin že pojasnili v zgoraj navedenih člankih. Zakaj Bergantova ni prijavila tožilke SDT Mateje Gončin Državnotožilskemu svetu?Edina težava je, da Bergantova kot vodja tožilstva preprosto nima nadzora nad delom svoje uradnice na SDT. Zelo dvomimo, da bi bila Bergantova v tej zadevi tako zelo neumna, da ne bi zaradi odmevnosti primera sprožila vseh ustreznih postopkov. V luči spoštovanja neodvisnih institucij – predvsem kraljice postopkov, tožilstva – kot vestni državljani iskreno verjamemo izjavam, da je bila kazenska ovadba proti tožilki Gončin skoraj v celoti zavržena iz strokovnih razlogov.Če previdno spremljate razvoj dogodkov v tej aferi, so padali eden za drugim – zaposleni na Centru za varovanje, njihovi nadrejeni, vodstvo centra, vodstvo slovenske policije.Zdaj je na vrsti generalna državna tožilka Bergant. Ne bi nas presenetilo, če bi se kot naslednja medijska žrtev znašla sedanji vodja Državnotožilskega sveta Harij Furlan ali njegov namestnik Zvonko Fišer – eden je bil vodja SDT, drugi je opravljal funkcijo generalnega tožilca. Oba v istem mandatu. Verjetno bodo člani Državnotožilskega sveta prišli do podobnih zaključkov kot njihovi kolegi na tožilstvu. Morda bomo kmalu spremljali dva klana sedanjih in nekdanjih tožilcev, ki se bodo javno opredeljevali, ali ima v tej zgodbi prav Gončinova ali Bergantova.Sedanji predsednik Državno tožilskega sveta Harij Furlan je že leta 2012 bil zelo kritičen do dela tožilke SDT Mateje Gončin in njene dolgoletne stanovske kolegice Blanke Žgajnar Tavš. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Odgovor je preprost: generalna državna tožilka Katarina Bergant bi morala takoj ob nastopu funkcije prijaviti tožilko SDT Matejo Gončin Državnotožilskemu svetu. Po našem mnenju bi jo morala popolnoma umakniti iz zadeve Kavaški klan. Vse kar se do zdaj zgodilo, kaže na domnevno prispodbo, da želi nekdo z dobro režiranim scenarijem, zrežiranim iz Bavarskega dvora in začinjenim s starimi praksami z Ankaranskega in Hrvatinskega hriba, ves čas inkriminirati postopek v zadevi Kavaški klan.Da je tožilka Gončin domnevno lahko inkriminirala postopek v zadevi Kavaški klan, je po našem mnenju povsem nehote razkril sodnik Tomaž Bromše. To smo zapisali v članku z naslovom Tožilka Mateja Gončin "SOLIRALA" v zadevi Kavaški klan in OČITNO KRŠILA 450. ČLEN ZKP!Kako bodo ukrepali odgovorni?! Po našem mnenju bi morala Bergantova celotno zadevo predati Državnotožilskemu svetu v odločanje. Dokler ta ne sprejme odločitve, bi morala biti Gončinova po našem laičnem mnenju umaknjena iz primera Kavaški klan, Božič in Tolimir.Zaradi neukrepanja so se zdaj vsi odgovorni znašli v pat položaju. Kaj je narobe z Gončinovo? Težava je v tem, da Bergantova ni predlagala njene razrešitve Državnotožilskemu svetu. Ne smemo pozabiti, da je leta 2012 Harij Furlan kot vodja SDT dal negativno oceno tako Gončinovi kot njeni dolgoletni kolegici Blanki Žgajnar Tavš.»Po naših informacijah gre v primeru obeh tožilk predvsem za vprašanje njunih značajskih lastnosti, profesionalnega odnosa do tožilskega dela in strokovnih kvalifikacij,« so zapisali v Delu.Tožilka Mateja Gončin se lahko obnaša, kot da v tej aferi deluje popolnoma samostojno, a nas bo težko prepričala, da je vse zraslo na njenem zelniku. Glede na to, da so v zadevo posredno ali neposredno vpletene tuje kriminalne združbe, gre tudi za vprašanje nacionalne varnosti. Zakaj in za koga in kdo to počne, bi moralo biti že vsakomur jasno – tega ne dela zase.Sedanji predsednik Državno tožilskega sveta Harij Furlan. (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Sprašujemo se, kaj je pravi razlog, da Bergantova ni ukrepala. Ali gre za interes širše preiskave? Ali pa sta pred neko združbo – verjetno ne Kavaški klan, ampak kakšna odvetniška kriminalna združba? Najmanj verjetna razloga za neukrepanje sta nesposobnost in brezbrižnost. Enake pomisleke imamo tudi glede Državnotožilskega sveta. Morda pa prav v tem tiči razlog, da Bergantova še ni odreagirala.Čudi nas, kaj ena uradnica počne. Bergantova je odgovorna za delo svojih zaposlenih. Če ne more obvladovati svojih ljudi, je za nastalo medijsko situacijo odgovorna izključno sama.Če Gončinova deluje koordinirano in po naročilu – je to RDEČI ALARM za vse institucije v državi! To je NO GO! Več kot očitno je, da tožilstvo potrebuje temeljito reformo in vključitev v sistem policije. Katerakoli prihodnja vlada bo morala resno pristopiti k reformi tožilstva – reformi, ki je nujna zaradi dolgotrajnega postkomunističnega stanja v naši državi. Komunizma sicer ni več, a vladajo različne kriminalne združbe. Najhujše med njimi pa so pravosodne - odvetniške združbe.Luka Perš

Koprski župan Aleš Bržan je s svojo zadnjo novinarsko konferenco nehote podal najboljši možni povzetek lastnega županovanja: obrambno-paranoiden nastop brez vsebine, brez programa, a z obilico insinuacij, projekcij in nesmiselnih gradbenih idej, ki naj bi nadomestile dejanske rezultate.Na novinarski konferenci, ki bi po vsebini prej sodila v politični teater, je Bržan s patosom, značilnim za politike brez programa, napovedal boj za nov županski mandat – a ne proti konkretnim protikandidatom, temveč proti duhovom. Njegov največji politični nasprotnik Boris Popovič, ki sploh ni napovedal kandidature in se politično ne izpostavlja, v tem scenariju kljub temu zavzema vlogo Bržanovega glavnega nasprotnika.V središču njegovega dramatičnega nastopa je bila anonimka o domnevnem nezakonitem in koruptivnem financiranju Bržanove prejšnje predvolilne kampanje. To naj bi – če verjamemo županovi logiki – sestavil kar Popovič, s pomočjo nekdanjega prvega nadzornika Marjetice. Se sliši kot politični triler? Morda. A v resnici gre za provincialno komedijo.Foto: Posnetek zaslona - Preiskovalno.siAbsurd je popoln: župan sredi mandata svojo volilno kampanjo začne s tem, da se bori proti nasprotniku, ki sploh ne obstaja. Ne ponudi programa, ne predstavi razvojne vizije, ne odpre javne razprave. Namesto tega straši z domnevno nevarnostjo, ki jo utelešajo »zarotniški« rojstni dnevi in »zlonamerne sile«, katerih skupna lastnost je, da obstajajo predvsem v njegovi domišljiji.Bržan ne predstavi rezultatov svojega županovanja in ne razvojne vizije koprske občine; raje napove osebni križarski pohod proti domnevnemu protikandidatu, ki ni dal niti bežnega namiga, da bi se znova politično aktiviral v Kopru, ga pa Bržan kljub temu razglasi za glavnega sovražnika.Vrhunec Bržanovega političnega teatra nastopi, ko svoj »program« strne v eno točko: »Dokler bom živ, se bom boril, da zlonamerna oseba ne prevzame občine.« Bržan se torej ne bo boril z boljšim programom ali boljšimi idejami; glavna točka njegovega programa za naslednje štiri leta je očitno boj proti Popoviču. Njegovo sporočilo bi lahko razumeli kot poziv volivcem, naj ga volijo kar »preventivno«.V tej politično-fantazijski predstavi je simbol boja postalo dvigalo na Markovec – projekt brez zagotovljenega financiranja, brez trdne podpore svetnikov in brez jasnega smisla ali racionalne utemeljitve. Načeloma gre za infrastrukturni polizdelek, ki naj bi navpično povezal dve mestni četrti, v resnici pa je to verjetno zadnji Bržanov poskus, da bi pred volitvami za sabo pustil vsaj nekaj konkretnega.Foto: Posnetek zaslona- Preiskovalno.siTo pa nas sploh ne čudi, glede na to, kaj kot osrednja politična figura v Kopru trenutno počne župan Aleš Bržan. V spletnem mediju Preiskovalno smo lahko prebrali dva članka z naslovoma Ekskluzivno: objavljamo načrt za ustanovitev holdinga Marjetica Koper in Marjetica Koper: milijonski dolgovi, detektivska zasledovanja in sumi korupcije.Glede na javno objavljene podatke in razkritja v obeh člankih nas ne preseneča, da se je Bržan verjetno prvič v karieri znašel pod plazom resnih medijskih kritik. Za to se lahko zahvali predvsem tistim osebam na Mestni občini Koper, ki obvladujejo pravne zadeve. Po zadnjih Bržanovih izjavah za to skrbi podžupan in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. Ne bi nas presenetilo, če bi prihodnji koprski holding prevzel kdo izmed akterjev znanega obalnega odvetnika.Ob tem pa smo na zadnjem protestu zaposlenih v podjetju Marjetica opazili zelo zanimiv transparent z naslednjimi besedami:»Kar naroči stric iz ozadja M. H., to nemudoma naredim.«Marinko Hrvatin. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Bržan je javno že večkrat zanikal, da bi na njegovo delo vplivali tako imenovani »strici iz ozadja«. A jih očitno ne potrebuje – saj jih je sam pripeljal na vrh Mestne občine Koper!Ker pa nas radovednost ni popustila, smo med našimi lokalnimi obalnimi viri raziskovali, kdo bi se lahko skrival za inicialkami M. H. Več različnih, nepovezanih virov nam je zatrdilo, da se za temi črkami domnevno skriva Marinko Hrvatin.Spoštovani bralci, zdaj pa se odločite sami – ali sedanji koprski župan Aleš Bržan res nima svojega »strica iz ozadja«, kot to tako rad očita svoji politični konkurenci v Kopru?Luka Perš