V Sloveniji smo že vajeni, da se v ozadju na videz banalnih dogodkov skrivajo politično-gospodarske naveze, ki sistem izkoriščajo za zasebne koristi. Tako tudi najnovejša zgodba o »puščajočih policijskih hišicah« pri Državnem zboru odpira resna vprašanja o korupciji, klientelizmu in netransparentnem delovanju oblasti.Foto: Posnetek zaslona- SiolV medijih Siol in N1 je bila objavljena novica o tehničnih težavah z varnostnimi hišicami, ki so jih postavili za potrebe policije.A pravi problem se skriva drugje – v tem, kdo jih je dobavil, koliko so stale in pod kakšnimi pogoji je bil posel izpeljan. Ne pozabite, velike so le DVA KVADRATNA METRA!Foto: Posnetek zaslona- Preiskovalno.siČudna kronologija in še bolj čudni zmagovalciKot je razkril spletni medij Preiskovalno v članku z naslovom Razkrivamo: Minister podražil policijske hišice za skoraj 100.000 evrov se zgodba začne že leta 2018, ko je takratni notranji minister Boštjan Poklukar želel izpeljati javni razpis za nakup stražarskih hišic. Posel takrat ni uspel, saj izbrani ponudnik ni imel ustreznih referenc. V času Janševe vlade so poskus ponovili, a ga je Ministrstvo zaradi previsokih cen zavrnilo. Ocenjena vrednost nakupa se je iz 270.000 evrov v letu 2021 zvišala na 365.000 evrov v letu 2022. Kljub temu je ponudba podjetja KIG, vredna 420.000 evrov, ponovno padla – predraga. In potem se zgodi klasični slovenski obrat.Le nekaj dni pred odhodom ministrice Tatjane Bobnar izpeljejo nov razpis, ki ga nato dokončno potrdi Boštjan Poklukar – zdaj ponovno kot notranji minister. V tem razpisu se zgodi ključen premik: ocenjena vrednost projekta se nenadoma dvigne za dodatnih 100.000 evrov – kar brez tehtne utemeljitve. Zdaj je celoten posel, ki obsega pet hišic, vsaka velika dva kvadratna metra, ocenjen na 465.000 evrov.To pomeni 93.000 evrov za eno majhno kovinsko hišico z vso operemo v velikosti DVEH KVADRATNIH METROV! Po naših informacijah, bi se primerne hiške z vso opremo za policiste na mednarodnih trgih dalo dobiti od 25 do 40 tisoč evrov. Kar vam lahko potrdi tudi vsak strokovnjak na področju policije.Ob tem je treba opozoriti, da so to objekti brez trajne namembnosti, brez priključkov in z omejeno uporabnostjo. Gre za modularne konstrukcije, ki jih podjetja običajno tržijo po desetkrat nižji ceni.Javnosti zato dolgujemo jasne odgovore: kdo je predlagal dvig cene, kdo je določil pogoje razpisa in zakaj se je v končni fazi vse odvilo tako, da je ustrezalo le enemu ponudniku?Na razpisu zmaga podjetje KIG iz Iga, poznano po izdelavi registrskih tablic in prometne signalizacije. A kar zbudi dodatno pozornost, je lastniška struktura. KIG je v lasti podjetja MSIN, katerega direktor je Radenko Mijatović, sicer tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije in eden najtesnejših sodelavcev Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.Poleg tega, da je predsednik NZS Radenko Mijatovič direktor družbe MSIN, je tudi dolgoletni predsednik uprave Cetis. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv) Fešta, ki je prinesla posel? Mijatovićevo financiranje Svobode in izbira KIG v večinski lasti družbe MSIN za drage policijske hišice vzbujata sum korupcije!??Podjetje KIG nima referenc za izdelavo policijskih objektov je razkril spletni medij Preiskovalno. Kljub temu dobi posel. Zakaj?Več virov nam je zaupalo, da je Radenko Mijatović plačnik povolilne zabave sedanje največje parlamentarne in vladne stranke Gibanje Svoboda. Je bila nagrada dobljeni posel hčerinskega podjetja iz družbe MSIN, podjetje KiG? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Anže Petkovšek)Morda odgovor ponuja dogodek iz aprila 2022. Aprila 2022 je Gibanje Svoboda slavilo svojo volilno zmago v ljubljanski Cvetličarni. Po poročanju medija Nova24TV naj bi povolilno zabavo financiral prav Radenko Mijatović. Če to drži, potem govorimo o neprijavljeni donaciji politični stranki, kar slovenska zakonodaja prepoveduje. Manj kot leto in pol po tem dogodku pa podjetje, ki ga lastniško obvladuje družba MSIN, v kateri je Mijatović direktor družbe, dobi posel, ki ga podeli vlada iste politične opcije. Ali pa bolj opcije vzporednega mehanizma.Foto: Prava.siGre torej za domnevno povratno korist – darilo (zabava), nato pa posel. Model »quid pro quo«, ki smo ga videli že prevečkrat. Vse to bi bilo zgolj sumljivo, če ne bi obstajali tudi konkretni pravni razlogi za dvom v zakonitost posla.297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) prepoveduje sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Prav tako 262. člen govori o dajanju podkupnin političnim strankam ali uradnim osebam z namenom vplivanja na odločitve v postopkih javnega naročanja.Foto: Posnetek zaslona- Uradni list Republike SlovenijeZakon o integriteti in preprečevanju korupcije še dodatno razširi pojem korupcije kot vsako kršenje dolžnega ravnanja za zasebni interes – tudi v obliki daril, gostoljubnosti ali sponzorstev.Če je torej Mijatović organiziral ali financiral zabavo za Gibanje Svoboda in če ta ni bila prijavljena kot donacija, hkrati pa hčerinsko podjetje družbe, v kateri je direktor pridobi državni posel, imamo opravka z vsemi indikatorji tveganja za korupcijo.Na tej točki je že presežen prag, kjer bi morali reagirati Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in državno tožilstvo. Kronologija dogodkov, dvig sredstev tik pred izvedbo razpisa in izjemno visoka cena (93.000 evrov za dve kvadratna metra površine) kažejo, da bi lahko bil razpis prilagojen izbranemu podjetju.Če zasebnik financira politično stranko in nato pridobi državni posel, to pomeni močan konflikt interesov, kršitev zakona o integriteti, morda celo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali podkupovanja. Če organi ne bodo ukrepali, bo to jasen signal, da je sistem neodziven ali celo ujet v mrežo političnih povezav.Radenko MIjatovič je direktor družbe MSIN. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ali bo primer policijskih hišic dokazal, da je Slovenija še vedno moralna in pravna država?Primer stražarskih hišic ni samo pravno vprašanje. Je preizkus za slovensko pravno državo, za politično odgovornost, za delovanje medijev in za civilno družbo. Je tudi ogledalo delovanja vlade Roberta Goloba – in še bolj – ogledalo političnega odnosa do spoštovanja pravil igre, ki naj bi vladala v demokraciji. Če bo ta primer ostal brez epiloga, bo to še ena potrditev, da za »naše« veljajo drugačna pravila kot za »vaše«.Ključni lastnik podjetja KIG je MSIN in z njim povezane družbe. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Je bila plačana zabava v Cvetličarni domnevno s strani direktorja družbe MSIN Radenka Mijatoviča naključje? Je bilo zvišanje ocenjene vrednosti javnega naročila na 465.000 evrov res nujno? Je podjetje KIG res najboljši izvajalec? In končno: zakaj dve kvadratna metra z vso opremo Kprostora stanejo skoraj 100.000 evrov?Slovenija si zasluži odgovore. Če jih ne dobimo, bo še ena »hišica« – tokrat pravna in moralna – spet zgrmela pod težo domnevne politične korupcije.Luka Perš

V našem mediju smo pred dnevi objavili članek z naslovom Poslovno-politična vojna: Združba Aleksandra Čeferina proti združbi Boruta Jamnika – boj za milijarde in oblast?, v katerem smo izpostavili, da se bo ključni boj na področju ekonomije, gospodarstva, medijev in pravosodja odvijal med združbama zbranima okrog predsednika UEFA Aleksandra Čeferina in predsednika SID banke Boruta Jamnika.Foto: Prava.siO naši tezi pa je tudi v nedavnem intervjuju v oddaji Ura resniceintervjuju v oddaji Ura resnice Bojan Požar povprašal predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janša. Le ta je odgovoril, da na področju ekonimije se to opazi, medtem ko pravosodje in medije še vedno v večji meri obvladujejo strukture iz Murgl.Borut Jamnik, dolgoletni vplivni državni uradnik, se je znašel v središču politično-ekonomske afere, ki ogroža javni denar in razvojne projekte v Sloveniji. Mi smo že v članku z naslovom HALO, NADZORNIKI SID BANKE! PREVARA VSEH PREVAR! Borut Jamnik želi svoje nasedle NALOŽBE REŠITI Z EVROPSKIMI PROJEKTI SID BANKE, objavljenem 14. decembra 2022, opozarjali, da je njegovo imenovanje za predsednika uprave SID banke sprožilo alarmantna opozorila o preusmerjanju kohezijskih sredstev v zasebne roke, kar bi lahko pomenilo milijonsko škodo za davkoplačevalce.Foto: Prava.siOPOZORILO ŽVIŽGAČA J.S. o prihodnosti SID banke pod vodstvom Boruta Jamnika!: ALARMANTNE PRAKSE PRI UPRAVLJANJU JAVNIH SREDSTEV V SID BANKI?Po informacijah žvižgača z inicialkama J.S., javno predstavljenih na omrežju X s strani enega najvplivnejših slovenskih novinarjev, Bojana Požarja, naj bi minister za gospodarstvo Matjaž Han v sodelovanju z Borutom Jamnikom vzpostavljal nov sistem posrednega financiranja (Holdinški sklad). Po njegovih trditvah naj bi ta sistem omogočal preusmerjanje evropskih sredstev iz javnih investicij v zasebne projekte – pogosto pod krinko »trajnostnih« in »inovativnih« pobud.Ključno vlogo v tem procesu naj bi imela SID banka, ki jo vodi Jamnik. Po trditvah žvižgača ta institucija deluje brez ustreznega nadzora in transparentnosti. Poleg tega SID banka ne bo upravljala zgolj enega sklada – v prihodnjih letih naj bi sodelovala tudi pri razpisih v skupni vrednosti več kot 700 milijonov evrov in celo pri financiranju obrambne industrije. Mi pa smo v članku z naslovom Ali se rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič zaveda, kdo stoji za projektom "sklad Vesna"??? razkrili, da bodo skupaj z akterji poslovnega kroga "poslovnega angela" Branka Drobnaka imeli ključno besedo pri upravljanju sklada Vesna. V ta namen se je prvič v zgodovini delovanja SID banke ustanovila hčerinsko družbo SID Svetovanje, ki naj bi določala pogoje poslovanja med banko in prejemniki sredstev. Kritiki opozarjajo, da se pod krinko sodobnega razvojnega financiranja vzpostavlja sofisticiran sistem nadzora nad kapitalom, ki pa naj ne bi služil širšemu razvoju, temveč interesom ozkega kroga izbranih posameznikov in podjetij. Obstaja strah, da bo – podobno kot v nekaterih primerih v preteklosti – breme morebitnega finančnega zloma ponovno padlo na davkoplačevalce.Če bi SID banka v prihodnosti postala nelikvidna, bi se odgovornost najverjetneje skušala pripisati zunanji krizi, medtem ko bi se pravi razlogi skrivali v spornih odločitvah, ki se mogoče sprejemajo že danes.Razpoložljiva evropska sredstva, ki naj bi bila usmerjena v razvojne projekte, bi bila tako dejansko porabljena za interese določenih struktur. Če pride do napačne porabe, bo vračilo teh sredstev ponovno breme slovenske javnosti. Foto: Posnetek zaslona-Slovenske novice.Pismo žvižgača J.S. (nelektorirano in objavljeno v izvirniku na profilu X Bojana Požarja objavljen 7.4.2025 )Državljan J.S. piše:"Pozdravljen Bojan,upam, da novica Slovenske tiskovne agencije ne bo šla neopazno mimo – gre za zgodbo o 280 milijonih ‘razvojnega denarja’, kjer nastopajo trije ključni akterji, vsak s svojo nalogo. Opozarjam na nov finančni sistem, ki ga oblikujeta Han in Jamnik, kjer se pripravlja preusmeritev kohezijskih sredstev – zmanjšanje vlaganj v občine in osnovno javno infrastrukturo v razne ‘start-upe’ in papirnate ‘trajnostne’ projekte določenih kapitalskih in upravljalskih struktur.*1. Matjaž Han z javnim denarjem ustvarja nov sistem posrednega financiranja, ki bo omogočal, da bodo sredstva iz evropskih skladov in državnega proračuna preusmerjena v nov državno-zasebni finančni mehanizem. Država bo sicer formalno nastopala kot vlagatelj, a brez funkcije nadzornika. Denar bo razdeljevan preko posrednikov – kakšni bodo kriteriji izbora, ostaja nejasno. Gre za morebitno ponovno nagrajevanje »pravih« podjetij?2. SID banka – Borut Jamnik: SID banka postaja dejanski upravljalec državnega razvojnega kapitala, s čimer pridobiva izjemno moč odločanja. Čeprav gre za javna sredstva, naj bi bilo odločanje prestavljeno v sfero z minimalnim nadzorom. Jamnik ni neodvisna figura – velja za enega najvplivnejših ljudi v slovenskem državnem gospodarstvu. Če SID banka upravlja z 280 milijoni evrov, pomeni, da nadzor nad porabo javnih sredstev praktično ne obstaja. To banko spreminja v tihi državni holding – brez nadzora, a z vsemi vzvodi odločanja. Ta nova funkcija SID banke ni več razvojno usmerjena, ampak predstavlja politično-ekonomski aparat za financiranje zasebnih interesov z javnim denarjem. »Naši« bodo prejeli poceni kapital, subvencionirane obresti, dolge roke odplačevanja in nepovratna sredstva.3. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj, naj bi v tej zgodbi odigral vlogo ‘PR legalizatorja’. Njegova naloga je upravičevanje preusmeritve kohezijskih sredstev iz javnih projektov (npr. ceste, vodovodi, kanalizacija, občinske investicije) v zasebni sektor. Kohezijska politika, ki je nekoč pomenila vlaganje v skupno dobro, se zdaj spreminja v sistemske finančne injekcije za »ambiciozne start-upe« – kar v praksi pomeni vire za zaprti krog izbranih interesnih skupin."Foto: Posnetek zaslona- X Bojan PožarSID Svetovanje – filter za »naše«?SID banka je za izvajanje tega modela ustanovila hčerinsko družbo SID Svetovanje, ki naj bi uradno nudila tehnično pomoč in svetovanje podjetjem pri pridobivanju javnih sredstev. Vendar pa naj bi po trditvah žvižgača dejansko šlo za mehanizem selektivne distribucije kapitala.SID Svetovanje tako naj ne bi predstavljal podporne enote, temveč filter – instrument selekcije prejemnikov sredstev po sistemu poznanstev, in ne glede na realno razvojno upravičenost. Če se te informacije potrdijo, gre za obliko strukturne korupcije.Foto: Posnetek zaslona-DeloNajvečja težava, na katero opozarja J.S., ni zgolj napačna raba sredstev, temveč celotna sprememba razvojne paradigme države. Namesto naložb v javno infrastrukturo (vodooskrbo, šolstvo, zdravstvo, občinske projekte), se politika usmerja v »mehke« segmente, kjer je učinek sredstev težko merljiv – in pogosto povsem netransparenten.Družba SID svetovanje je bila ustanovljena oktobra 2024. Direktor hčerinske družbe je Bojan Pecher. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Zato bi bilo nujno, da predvsem ministrstvo za gospodarstvo ter ostali vpleteni deležniki in na koncu predvsem predsednik vlade dr. Robert Golob poskrbijo:1. Neodvisna preiskava upravljanja kohezijskih sredstev v SID banki in povezanih subjektih.2. Javno poročanje o kriterijih dodeljevanja sredstev in seznamih prejemnikov – v realnem času.3. Preverjanje zakonitosti poslovanja SID Svetovanja in ostalih povezanih institucij.Novinarka Dnevnika Anja Hreščak zapisala, da predstavlja Borut Jamnik prototip "strica iz ozadja." (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)Jamnik je že v času vodenja Modre zavarovalnice postavil sistem, ki je pripeljal do neizbežne implozije kot smo razkrili v našem mediju že decembra 2022. Takrat smo trdili, da se bo implozija v SID banki pričela tri leta kasneje. Zdaj, tri leta po prihodu v SID banko, je na pragu upravljanja skoraj milijarde evrov. Naključje? Če se zgodba ponovi, bo SID banka postala novo finančno razdejanje. Stroške bodo nosili državljani, Evropska unija pa bo zahtevala vračilo napačno porabljenih sredstev. To bi bil močan udarec zaupanju v slovenske razvojne institucije – in hkrati pogreb možnosti za resnično trajnostno preobrazbo države.Luka Perš

V slovenskem pravnem prostoru še naprej vztrajajo dvojna merila. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v zadnjem letu znova usmerila pozornost na domnevno nezdružljivost funkcij občinskih funkcionarjev – županov in svetnikov – s članstvom v Svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS). Paradoksalno pa zakonodaja istočasno izrecno dovoljuje enako funkcijsko prepletanje poslancem italijanske in madžarske narodnosti.Gre za pravno nedoslednost ali politično selektivnost? Vse kaže, da slednje. Z dopolnitvijo Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 119/22) je Državni zbor že leta 2022 izrecno določil, da je funkcija poslanca madžarske ali italijanske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi v narodnostnih samoupravnih skupnostih. Zakon je torej priznal naravno in legitimno povezavo med predstavništvom v zakonodajni veji oblasti in upravljanjem interesov narodnostne skupnosti.A na lokalni ravni KPK vztrajno zavzema drugačno stališče. Čeprav župani in občinski svetniki nimajo neposrednega nadzora nad delovanjem PMSNS, kar je osnovni pogoj za nezdružljivost po 27. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), KPK v določenih primerih – denimo v primeru lendavskega župana Janeza Magyara – ugotavlja nezdružljivost funkcij. V skoraj identičnih primerih (npr. Dušan Orban, Robert Požonec, Teodor Varga) pa nezdružljivosti ni bilo ugotovljene. Selektivno odločanje KPK ni več samo pravno vprašanje, temveč ustavno-politični problem.v 43. členu je napisano, da ima vsak polnoletni državljan pravico voliti in biti voljen. (Foto: Ustava RS)Ustavna raven: pasivna volilna pravica, enakost in lex certa43. člen Ustave RS vsakomur zagotavlja pravico biti voljen, kar pomeni, da lahko državljani kandidirajo in opravljajo funkcije, za katere so dobili podporo volivcev. Vsaka omejitev te pravice je dopustna le pod pogojem nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti (glej odločbo U-I-64/14).Kadar KPK poseže v opravljanje funkcije posameznika, ki je bil legitimno izvoljen, mora za to obstajati izrecna in nedvoumna zakonska podlaga, skladna z načelom lex certa. Če takšna podlaga ne obstaja, gre za nezakonit poseg v človekovo pravico do sodelovanja v javnih zadevah (44. člen Ustave RS).Poleg tega gre tudi za kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), saj zakonodaja poslancem narodnosti dopušča točno tisto funkcijsko prepletanje, ki ga KPK županom in svetnikom prepoveduje. Če poslanci, ki odločajo o milijardnem državnem proračunu, lahko opravljajo funkcijo v PMSNS, potem je pravno nevzdržno, da bi bilo to prepovedano lokalnim funkcionarjem, ki imajo manjši, bolj omejen vpliv na razporeditev sredstev.KPK je v preteklosti odločila, da funkcija Janeza Magyara ni združljiva s članstvom v PMSNS. A ni isto presodila za druge primerljive župane in svetnike. Pravna merila niso bila jasno določena, kar pomeni, da je bila odločitev prepuščena prosti presoji organa – to pa krši načelo pravne varnosti (2. člen Ustave RS).Vrhovno sodišče RS je v več sodbah (npr. X Ips 16/2022) že poudarilo, da mora biti vsaka razlaga zakona skladna z ustavnimi pravicami posameznika in da se ne sme uporabljati širših ali politično motiviranih interpretacij, ki posegajo v temeljne svoboščine.Ali bo županu Lendave Janezu Magyaru uspelo prepričati glede PMNS Vrhovno sodišče Republike Slovenije? (Foto: Posnetek zaslona- Državni zbor)Tudi v primeru Janeza Magyara je bilo že jasno izraženo stališče upravnega sodišča, ki je odločilo v prid KPK. Zadevo zdaj presoja Vrhovno sodišče, a ključno vprašanje ostaja: ali ima Komisija sploh pravico razlagati zakon na način, ki krši temeljne človekove pravice?V razpravo se vključuje tudi nekdanji poslanec Ferenc Horvath, ki je sam več let opravljal funkcijo poslanca in člana PMSNS, kljub opozorilom KPK. A ta v letu 2023 ni dobil več podpore v lendavskem svetu PMSNS in ni bil imenovan za nov mandat v svetu PMSNS. Zato nas preseneča njegova reakcija. Skupina poslancev s prvo podpisano poslanko Slovenske demokratske stranke Jelko Godec je oktobra 2024 vložila predlog sprememb k zakonodaji, a je Ferenc Horvath tik pred vložitvijo sprememb zakonodaj umaknil svoj podpis k spremembam kot sopredlagatelj. Ali to pomeni, da izključuje potencialno konkurenco? Na to vprašanje si bo moral poslanec madžarske narodnostne skupnosti odgovoriti sam. Če ne prej, pa na prihajajočih parlamentarnih volitvah.Podpis k predlogu Zakona o Lokalni samoupravi je poslanec Ferenc Horvath namenil 23. oktobra 2024. (Foto: Državni zbor)Dne 28.10.2024 pa je poslal sporočilo predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, da umika svoj podpis k predlogu sprememb Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Državni zbor)Politična razlaga njegovega ravnanja ni zanemarljiva. Povezave med Horvathom in določenimi kadri PMSNS, nasprotja z aktualnim lendavskim županom ter finančni tokovi iz javnih zavodov, kot je Minta, kažejo na možno ozadje političnega manevriranja v pravno občutljivih zadevah.Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi. (Foto: Posnetek zaslona-KPK)KPK: Lov na čarovnice namesto varovanja integritete???Naloga KPK je varovati integriteto javnega sektorja. A kadar Komisija deluje na podlagi nedoločenih zakonskih norm, brez konsistentnih standardov, ter pri tem selektivno in arbitrarno presoja, izgublja svojo kredibilnost in preneha biti varuh pravne države. Postane zgolj orodje politične izključitve.Še huje: trenutna ureditev pomeni, da ista funkcija – članstvo v PMSNS – velja za dopustno pri poslancih, a sporno pri županih ali svetnikih. To ne pomeni zgolj pravne nedoslednosti – pomeni sistemsko diskriminacijo pripadnikov narodnih skupnosti na lokalni ravni.64. člen Ustave RS določa, da pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji uživajo posebno varstvo, tudi glede politične participacije in samoupravnih struktur. Če država te ustavne pravice ne implementira dosledno in simetrično, potem pravica ostaja samo na papirju, realnost pa pomeni izključevanje – prav tistih, ki bi morali biti najbolj zaščiteni.Dokler zakon ne bo nedvoumno določil, da so funkcije občinskih funkcionarjev združljive s članstvom v narodnostnih svetih, bo pravna praznina omogočala selektivno in politično vodeno delovanje institucij, kot je KPK.Rešitev je že na mizi – predlog spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki ga je vložila skupina poslancev s prvo podpisano Jelko Godec. Predlog predvideva izrecno združljivost funkcij, kot že velja za poslance.V pravni državi ni dovoljeno, da se ustavne pravice izigravajo z interpretacijo zakonov, ki temeljijo na nedoločnih in nestabilnih merilih. Ustava je nad vsakim zakonom. Če nekaj velja za najvišji zakonodajni nivo – mora veljati tudi za lokalni, ki je najbolj neposreden stik med državljani in oblastjo.Spodaj si lahko preberete KPK, občine Moravske Toplice in občine Šalovci na naša novinarska vprašanja.Odgovor Komisije za preprečevanje korupcije glede zadeve PMNS:Odgovor občine Moravske Toplice:Odgovor občine Šalovci:Luka Perš

Predsednik UEFA Aleksander Čeferin je doživel še enega izmed vrhuncev letošnje nogometne sezone. Njegov dolgoletni prijatelj, predsednik nogometnega kluba PSG, Nasser Al-Khelaifi, si je končno uresničil dolgoletne sanje – po desetletju neuspešnih poskusov so njegovi igralci osvojili naslov prvaka Lige prvakov.Foto: Posnetek zaslona- Nova24tvMorda bosta prijatelja ta uspeh proslavila kar v Čeferinovi priljubljeni "bazi" – Dnevnem baru pr’ Mrtinet v vasi Luče pri Grosupljem. Ta kraj je dobro poznan ne le Čeferinu in Al-Khelaifiju, temveč tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Po informacijah naših virov naj bi se prav v času koronskih ukrepov omenjena trojica udeležila t. i. "nočnega rekreativnega teka" po okoliških njivah in gozdovih.V javnosti so se že večkrat pojavili namigi, da je Dnevni bar pr* Mrtinet gostil veliko vplivnih Čeferinovih prijateljev. (Foto: Posnetek zaslona- Dobregostilne.si)Gre za skrivnostni sestanek, ki ga je že pred časom v enem svojih člankov razkril dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar (Ekskluzivno, razkrivamo: pred razkolom na Uefi Čeferin spornega Katarca iz PSG skrivaj pripeljal do Jankovića?!, objavljen dne 20. april 2021). Čeprav gre navzven morda zgolj za prijateljsko druženje, številni poznavalci opozarjajo, da so takšna srečanja lahko vse prej kot nedolžna – še posebej, ko združujejo najvplivnejše ljudi v evropskem nogometu, lokalni politiki in skrbno izbrani kraji daleč stran od oči javnosti.Foto: Posnetek zaslona-PozareportIn zakaj se isti posamezniki vedno znova pojavljajo v središču poslovnih, športnih in političnih mrež, ki vodijo do istih vrat?Ko so povezave med Aleksandrom Čeferinom, Nasserjem Al-Khelaifijem in Zoranom Jankovićem prepletene z milijonskimi interesi, mednarodnim športnim lobijem in domačimi vplivi v pravosodju in medijih, postane vsak nočni tek vprašanje javnega interesa.Sodba Sodišča Evropske Unije z dne 18.1. 2023 v zadevi C-333/ 21 (zadeva Superliga). (Foto: Posnetek zaslona- Curia dokumenti)Težave za Čeferina! Sodba Sodišča Evropske Unije z dne 18. januar 2023 v zadevi Superliga razkriva, da je Čeferin le navaden direktor gospodarske mednarodne družbe! S tem krši 22 in 37. člen Zakona o odvetništvu in je v desetih letih nezakonito prejel slabe tri milijone evrov kot delni lastnik odvetniške pisarne???Sodba Sodišča Evropske unije z dne 18. januarja 2023 v zadevi C-333/21, poznani kot zadeva Superliga, prinaša prelomno pravno stališče o naravi UEFA in drugih športnih organizacij.V tej sodbi je Sodišče jasno določilo, da UEFA ni nevladna ali neprofitna organizacija, kot jo pogosto napačno predstavljajo v javnosti, ampak da gre za gospodarski subjekt, ki deluje na konkurenčnem trgu športnih storitev.Sodišče je obrazložilo, da ima UEFA pravno obliko gospodarske družbe, saj je registrirana kot delniška družba – Societe Anonyme. Uefa deluje kot podjetje, ki trži svoje športne proizvode in storitve (nogometna tekmovanja, televizijske pravice, sponzorstva). V nadaljevanju, da ima svoje finančne interese, ki jih uresničuje na trgu. To pomeni, da ni zgolj športna zveza, ampak pravni in ekonomski subjekt! Je podvržena evropskemu pravilu o konkurenčnem pravu, torej mora spoštovati pravila trga in konkurence. Zadeva Superliga je nastala zaradi spora med UEFA in skupino najbogatejših nogometnih klubov, ki so želeli ustanoviti lastno tekmovanje izven okvirov UEFA.Sodišče je presodilo, da UEFA nima pravice preprečevati takšnih konkurentov na trgu, saj je sama gospodarski subjekt.Sodba Sodišča EU dokončno potrjuje tisto, kar se bojijo predvsem v Odvetniški zbornici Slovenije. Sodba dokazuje, da v primeru Aleksandra Čeferina že desetletje dopuščajo domnevne sporne nezakonitosti. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o odvetništvu)Sodba sodišča Evropske Unije dokončno potrjuje, da Aleksander Čeferin krši 22. in 37. člen ZAKONA O ODVETNIŠTVU ŽE SKORAJ DESET LET! V 37. členu Zakona o odvetništvu je jasno razvidno, da Aleksander Čeferin zaradi službe na UEFI kot njen predsednik NE BI SMEL BITI od zasedbe funkcije LASTNIK ODVETNIŠKE PISARNE! (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o odvetništvu)Aleksander Čeferin je od leta 2016 predsednik UEFA, torej dejansko vodja oziroma direktor podjetja, ki kot gospodarski subjekt posluje na trgu športnih storitev. To pomeni, da njegova funkcija ni zgolj simbolična ali neprofitna, temveč vključuje vodenje družbe, ki ustvarja prihodke, sklepa komercialne pogodbe in ima poslovne interese.V slovenskem pravnem sistemu je poklic odvetnika reguliran z Zakonom o odvetništvu, ki med drugim prepoveduje, da odvetnik opravlja funkcije, ki so v konfliktu z neodvisnostjo in neprekinjenim opravljanjem odvetniške službe. Ker je Čeferin direktor gospodarske družbe (UEFA), ne more hkrati aktivno opravljati odvetniškega poklica in zaradi tega bi moral imeti status odvetnika v mirovanju ali pa biti izbrisan iz registra. Čeprav Čeferin od leta 2016 ne opravlja odvetniške dejavnosti, pa ostaja lastnik odvetniške družbe in prejemnik dobičkov, kar je po slovenskem pravu nezdružljivo in nezakonito.Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o. je v zadnjih letih ustvarila med 3 in 4 milijoni evrov prihodkov letno, s čistim dobičkom okoli milijon evrov. Čeferin, kot 30-odstotni lastnik, naj bi prejemal približno 300.000 evrov letno, skupaj že okoli tri milijone evrov po naših izračunih od leta 2016.Poslovni izkazi odvetniške pisarne Čeferin v letih 2021-2024. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ta dejstva so v direktnem nasprotju s pravili o nezdružljivosti funkcij po Zakonu o odvetništvu, saj Čeferin kot predsednik UEFA deluje kot menedžer zasebnega gospodarskega subjekta, kar preprečuje opravljanje odvetniškega poklica in prejemanje odvetniških dobičkov.Odvetniška zbornica Slovenije, pod vodstvom Janeza Starmana, ki je bil v času odločanja o Čeferinovem statusu tudi podpredsednik zbornice, ni ukrepala v skladu z zakonskimi obveznostmi. Starmanove povezave z omrežji in sumljivimi posli so predmet dodatnih vprašanj glede integritete in neodvisnosti zbornice. Mi pa smo oba akterja razkrivali ob čudnem nakupu stolpa v Glemu, ki ga je zelo verjetno za Čeferinovo omrežje izvedla globalistična organizacija Fair Wage s sedežem v Nyonu. O tem smo pisali v člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?Foto: Prava.siRaziskovalni novinar Domovine Nenad Glücks je razkril, da je Odvetniška zbornica Slovenije, kljub jasnim zakonskim določbam, zavestno zadržala status odvetnika Aleksandra Čeferina, kar omogoča njegovo nadaljnje prejemanje dobičkov iz odvetniške družbe. Njegova analiza vključuje tudi povezave z RTV Slovenija in drugimi pomembnimi akterji, ki so del omrežja, ki ščiti Čeferina pred pravnimi posledicami.Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je ključna oseba, da zadržuje sporne sprejete nezakonite sklepe v primeru Aleksandra Čeferina. Velja za enega ključnih operativcev za Čeferinove zadeve na področju pravosodja. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)Sodba Sodišča Evropske unije v zadevi C-333/21 (Superliga) predstavlja jasen pravni okvir, ki razkriva, da UEFA deluje kot gospodarska družba. Posledično to pomeni, da Aleksander Čeferin kot njen predsednik opravlja funkcijo, ki je po 22. in 37. členu Zakona o odvetništvu nezdružljiva z ohranjanjem statusa odvetnika in prejemanjem dobičkov iz odvetniške dejavnosti.Kljub temu Odvetniška zbornica Slovenije – ki bi morala kot varuhinja pravne stroke ukrepati v skladu z zakonodajo – pod vodstvom predsednika Janeza Starmana ne izvaja zakonskih obveznosti.Zbornica tako še naprej dopušča očitne in pravno nesporne kršitve, s čimer omogoča, da Aleksander Čeferin v nasprotju z zakonom že skoraj desetletje prejema dobičke iz odvetniške družbe, kljub temu da bi moral biti v skladu z veljavno zakonodajo izbrisan iz registra odvetnikov ali najmanj začasno izločen.Luka Perš

Zdaj je dokončno jasno: v Sloveniji poteka tiha, a vse bolj razvidna poslovno-politična vojna med dvema vplivnima klanoma – enim, ki se zbira okoli predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, in drugim, ki ga vodi dolgoletni kadrovski strateg države Borut Jamnik. V ospredju ni le boj za položaje, temveč za nadzor nad ključnimi vzvodi oblasti in kapitala. Zadnji dogodki potrjujejo, da sta se oblikovali dve glavni omrežji, ki vplivata na najpomembnejše gospodarske in politične odločitve v državi.Znaki spopada: državna podjetja, RTV, milijardni razpisiSporna pogodba med RTV Slovenija in odvetniško pisarno Čeferin, zadrževanje odvetniške licence Aleksandra Čeferina s strani Janeza Starmana, dogajanje v podjetjih kot so Petrol, Slovenske železnice, DARS, širitev vpliva SID banke, in gradbeni posli Daria Južna v Ljubljani – vse to niso več nepovezani incidenti, temveč deli večje slike.Na eni strani se vzpostavlja novo omrežje okoli Čeferina, kamor se selijo tudi nekdanji člani izginjajočega omrežja Komandos, povezani z dediščino Janeza Zemljariča in gospodarstvom nekdanje Splošne plovbe. Ob tem je že v preteklosti eden najbolje obveščenih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar v članku z naslovom Umaknil se je iz politike in vrgel v biznis: Menda vodi tretji gradbeni kartel, prek bratranca pa naskok na Petrol povedal, da Čeferinovo omrežje ima vpliv na svoj tako imenovani gradbeni imperij, ki ga sestavlja poleg Južne tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in lastnik gradbena podjetja GH Holding Blaž Miklavčič. Na drugi strani se utrjuje finančno-poslovni klan Boruta Jamnika, ki izhaja iz obdobja njegovega vpliva v Luki Koper.Posnetek zaslona- Info360Novinar Aleksander Lucu je v članku Zasedba na košarki vznemirila desnico in Boštjančičevo druščino (25. marec 2025, Nedeljski dnevnik) razkril zbiranje pomembnih akterjev Čeferinovega kroga: Zoran Janković, Radenko Mijatović, Tomaž Berločnik, Blaž Brodnjak, Sašo Berger, Damjan Kralj, Izet Rastoder, Goran Barišić. Darko Horvat pa po besedah Lucuja velja za tihega financerja podjetja MSIN, kjer eno osrednjih vlog igra predsednik NZS Mijatović.Aleksander Lucu je v svojem zapisu z dne 25. marca 2025 v Nedeljskem šepetu lepo nakazal, kakšna politična gospodarska vojna čaka našo državo. Jasno je definiral oba klana, ki se spopadata za oblast. (Foto: Posnetek zaslona-Nedeljski dnevnik)Ta »košarkarska zasedba« naj bi sprožila nelagodje ne le na desnici, temveč tudi v krogih okoli finančnega ministra Klemna Boštjančiča in predsednice države, ki podpirata guvernerko Sašo Jazbec. Tu so še Marko Jazbec (Sava Re), Andrej Slapar (Triglav) in seveda Borut Jamnik, ki po novem preko Mateja Narata že širi svoj vpliv na Makedonijo.Aleksander Čeferin – novi »kralj« vzporednega mehanizma globoke države?Čeferin ni več le športni funkcionar. V očeh poznavalcev politično-poslovnega ozadja postaja ključna oseba vzporednega mehanizma globoke države. Njegove močne vezi na Madžarskem (OTP, Planet TV, MOL) ter vpliv na medijsko mrežo družine Odlazek kažejo na strateško širitev moči.Primer Miloša Njegoslava Milovića, katerega intervjuja niso objavili ne v Večeru ne na Planet TV, je jasen primer medijske cenzure in potrjuje, kako daleč sega moč Čeferinove mreže – tudi do utišanja kritičnih glasov.Poleg tega Čeferin ima več kot vidno zaščito osrednjih slovenskih medijev. Tudi, ko se je predsednik UEFE v tujini znašel v škripcih, so njegovo podobo kot brezmadežno predstavljali večinski slovenski mediji. Glede na to, da se Čeferin počuti popolnoma nedotakljivega in "sad se fse mene pita u Sloveniji" ni čudno, da se ga nobena večja afera razkrita v manjših alternativnih medijev sploh ne dotakne.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaBorut Jamnik – milijarda evrov in nova struktura vplivaNa drugi strani Borut Jamnik znotraj SID banke gradi svoj vzporedni sistem vpliva. Dva ministra iz vrst Socialnih demokratov, Matjaž Han in Aleksander Jevšek, sta mu omogočila dostop do skoraj milijarde evrov evropskih in državnih sredstev.SID banka je za izvajanje teh politik ustanovila novo hčerinsko družbo – SID Svetovanje, ki bo postavljala pogoje poslovanja med banko in podjetji, ki bodo prejemniki kohezijskih sredstev. Kritiki opozarjajo, da gre za sofisticiran mehanizem nadzora nad kapitalom in ne nujno za razvojno orodje.Tvit Bojana Požarja, ki razkriva, kako se bo 280 milijonov evrov steklo k akterjem posameznikov blizu predsednika SID banke Boruta Jamnika. (Foto: Posnetek zaslona- X Bojan Požar)Svetovalne pogodbe utegnejo postati posreden način odvzema deleža sredstev, pri čemer manjša podjetja, ki nimajo ne znanja ne resursov, ne morejo enakovredno sodelovati.Eden izmed boljših poznavalcev gospodarskih razmer v Sloveniji nam je namignil, da te "upravljanje parkirišč te stane 20 %." V petih letih lahko izgubiš več kot 100 milijonov evrov, če si narobe upravljal preostanek milijarde. In če preplačaš še parkirišče, si brez manevrskega prostora za nadaljnje naložbe.Edino, kar ostane? Državna in evropska sredstva. A ključni problem ostaja: ni jasnega lastnika, torej tudi ni odgovornosti. Upravljavci, ki niso tudi lastniki, dolgoročno niso motivirani za odgovorno ravnanje. To je osrednja težava slovenskega tranzicijskega modela.SID banka Boruta Jamnika bo ena ključnih akterjev pri delitvi 700 milijonov evrov gospodarske pomoči, ki jo namenja resorni minister za gospodarstvo in predsednik stranke SD Matjaž Han. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Mi – avantgarda brez obrazaPojmi kot "strici iz ozadja", SDV, UDBA, avantgarda – vse to so množinski izrazi za kolektiv brez obraza in odgovornosti. In prav v tej sistemski neodgovornosti tiči srž problema slovenskega lastninjenja.V desetletjih so pod tem kolektivnim imenom zatrli številne razvojne pobude, uničili podjetniško energijo in onemogočili posameznike, ki so želeli delovati neodvisno in pošteno. Zato nas danes prehitevajo države nekdanjega vzhodnega bloka, ker so uspele vzpostaviti bolj pregledne in odgovorne sisteme.Vprašanje za konec ni več, ali obstajajo omrežja, ampak za katero bomo navijali: za tisto okoli Aleksandra Čeferina ali za strukturo, ki jo utrjuje Borut Jamnik?Ali pa je morda napočil trenutek, ko bodo politične sile pomladnega bloka leto dni pred volitvami jasno spregovorile o delovanju teh interesnih skupin in začele graditi alternativo – na vrednotah transparentnosti, zakonitosti in odgovornosti?Gre za javno razviden spopad dveh struktur, ki si prizadevata za nadzor nad ključno infrastrukturo države. A prihodnost bo določila javnost: družba povezav ali družba pravil?Luka Perš

Saj smo vedeli, da bo tudi naš medij slej ko prej vpleten v zgodbo o varovanju tožilke SDT Mateje Gončin v zadevi Kavaški klan. In res – razlog za to je bil članek z naslovom Ali se je "uradnica skupine KOMANDOS" na kraljici vseh postopkov – tožilstvu – Mateja Gončin odrekla varovanju in sledenju?, objavljen 23. marca 2024. Trije dnevi pozneje je na Brdu pri Kranju varnostnik Karel Krečič, med opravljanjem službene dolžnosti, v pogovoru s sodelavci komentiral vsebino omenjenega članka. In pri tem – tožilko označil z besedo »bitch«.Zaradi tega zdaj sedi na tnalu kazenskega pregona. Halo? Se res vračamo v čase verbalnega delikta? Se bomo bali na glas komentirati vsebino člankov in izraziti mnenje? Bo naslednjič kazensko ovaden tudi univerzitetni profesor, ki bo v kavarni izjavil, da je rektor »prasec«, če bo ta izjava povezana s člankom iz katerega od domačih medijev?Dogodek 26. marca 2024 – uradni obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza na Brdu – je tožilka Gončin v kazenski ovadbi izpostavila kot ključni trenutek domnevne razžalitve. Po poročanju Požareporta naj bi varnostnik Krečič v družbi več uradnih oseb javno izjavil, da v našem članku pišemo resnico, in tožilko označil kot »bitch«, kar je – pozor – slišalo več navzočih. To naj bi zadoščalo za kazenski postopek?Omenjeni članek, zaradi katerega se je varnostnik CVZ Karlo Krečič znašel v težavah, bomo v tem prispevku objavili tudi v obliki slikovnih prilog. Bralci lahko sami presodite, zakaj je Krečič trdil, da v njem pišemo resnico. Boste po ogledu še vedno verjeli v zgodbo tožilke Mateje Gončin?Prišel je čas, da se preneha z javnim medijskim in pravnim diskreditiranjem profesionalcev, ki že več kot tri desetletja varujejo najvišje politične predstavnike Republike Slovenije. V 33 letih samostojnosti se ne spomnimo niti ene večje afere, ki bi problematizirala delo varnostnikov Centra za varovanje (CVZ). Zdaj pa naj bi bili ravno v primeru Mateje Gončin popolni amaterji ali celo zarotniki?Takšen zasuk je absurd. Kazenska ovadba, ki temelji na tem, da je varnostnik v ožji družbi izjavil, da se z vsebino našega članka strinja in da je tožilka v tej zgodbi – citiramo – »bitch«, bolj kot na resno pravno zadevo spominja na poskus oživljanja preganjanja za t. i. verbalni delikt.Ali bomo ljudi zdaj kazensko preganjali – ali celo zapirali – zgolj zato, ker izrazijo osebno mnenje o članku v medijih? To ni pot, ki bi jo smela ubirati sodobna, demokratična družba. Vse skupaj bolj spominja na ostanke postkomunističnega duha v pravosodju – duha, ki bi moral biti že davno izkoreninjen.Svoboda govora vs. verbalna prepoved?Tožilka Gončin je vložila obsežno kazensko ovadbo proti več zaposlenim na Centru za varovanje (CVZ) in vodstvu GPU – med njimi so Jurij Šubic, Karel Krečič, Tomaž Brezic, Branko Bedič, Robert Kočevar, Dejan Padovec, Ivo Kovačič, Franc Šešerko, Matevž Likar Tratar, Igor Ciperle in Senad Jusić. Vseh devet so bremenili sumi o domnevnih nepravilnostih pri njenem varovanju v času postopka Kavaški klan. A skoraj celotna ovadba je bila zavržena – z izjemo dela, ki zadeva nekdanjega generalnega direktorja Policije Senada Jusića. Odločitev je sprejel samostojni Oddelek za pregon uradnih oseb pod vodstvom tožilke Mojce Gruden.Gončinova se je pred kamerami izpostavila kot »žrtev sistemskih nepravilnosti«, celo nastopila v oddaji Tarča. Toda ovadba ni zdržala pravne presoje. Razlog za to je očiten: ovadba ni temeljila na konkretnih dokazih, temveč na domnevah, osebni prizadetosti in poskusu diskreditacije.Iz prve roke – deset mesecev med varnostniki v času spremljanja sodnega procesa Kavaški klanKot edini medij v Sloveniji smo vsakodnevno spremljali proces Kavaški klan, kar deset mesecev. Od aprila 2023 do januarja 2024. Opazovali smo delo vseh vpletenih varnostnih organov, ki so skrbeli za varnost na procesu. Lahko z gotovostjo trdimo, da je bila varnost na zelo visokem nivoju. Opazovali smo delo varnostnikov CVZ – in lahko z gotovostjo trdimo, da gre za profesionalce, ne za amaterje, kot jih skuša prikazati Gončinova. Njihovo delo je bilo vestno, diskretno in učinkovito. Varnost vseh prisotnih – vključno z nami – nikoli ni bila ogrožena.Zato je še toliko bolj nenavadno, da naj bi se ravno v primeru tožilke Gončin izvajali nezakoniti ukrepi. Zakaj bi ravno njej namenjali sumljive pristope, če so varovali še vrsto drugih visokih uradnikov – brez težav?Resnični motiv za ovadbo?Vsebina ovadbe daje občutek, da je šlo bolj za osebno obračunavanje kot pa za zaščito pravne države. Mnogi opažajo, da je dokument spisan po pravniškem kopitu – taksativno, učbeniško, a brez teže. Nekateri pravni strokovnjaki celo sumijo, da je bila pri tem uporabljena pomoč znane koprske odvetniške družbe. Vsekakor pa struktura ovadbe ne skriva bistva: Gončinova je želela preveriti, ali kateri izmed varnostnikov razpolaga z občutljivimi informacijami o njej – morda celo z videoposnetki, ki bi jo lahko kompromitirali.In če bi se tak posnetek pojavil v javnosti, bi za uradni postopek postal neuporaben, za kariero tožilke pa usoden.Zato je razumljivo, zakaj varnostniki molčijo. Če so se znašli pod pritiskom, ker "vedo preveč", potem je molk najboljša obramba. In če je bil cilj ovadbe prestrašiti, preizkusiti lojalnost in preveriti teren – potem smo priča zelo nevarni zlorabi sistema.Da se naše ime pojavlja v kazenski ovadbi, nas ne preseneča. Gončinova očitno pozorno spremlja naše objave. In očitno ji ni bilo všeč, da so naši članki sprožili diskusijo – tudi med varnostniki, ki jo dobro poznajo. Če pa je že omemba članka in izraženo mnenje o njegovi vsebini razlog za kazensko ovadbo, potem se lahko poslovimo od svobodne javne razprave.Vprašanje zdaj ni več, ali so varnostniki res kaj zakrivili – ampak: ali so bili kaznovani zato, ker si jih je nekdo izbral za tarčo.Vsaka prihodnja vlada bi morala kot eno izmed prednostnih nalog obravnavati reformo kazenskega pregona, ki mora biti osredotočen na dejanske zlorabe – ne pa na obračune z besedami.Luka Perš