V Sloveniji smo že vajeni, da se v ozadju na videz banalnih dogodkov skrivajo politično-gospodarske naveze, ki sistem izkoriščajo za zasebne koristi. Tako tudi najnovejša zgodba o »puščajočih policijskih hišicah« pri Državnem zboru odpira resna vprašanja o korupciji, klientelizmu in netransparentnem delovanju oblasti.
Foto: Posnetek zaslona- Siol
V medijih Siol in N1 je bila objavljena novica o tehničnih težavah z varnostnimi hišicami, ki so jih postavili za potrebe policije.
A pravi problem se skriva drugje – v tem, kdo jih je dobavil, koliko so stale in pod kakšnimi pogoji je bil posel izpeljan. Ne pozabite, velike so le DVA KVADRATNA METRA!
Foto: Posnetek zaslona- Preiskovalno.si
Čudna kronologija in še bolj čudni zmagovalci
Kot je razkril spletni medij Preiskovalno v članku z naslovom Razkrivamo: Minister podražil policijske hišice za skoraj 100.000 evrov se zgodba začne že leta 2018, ko je takratni notranji minister Boštjan Poklukar želel izpeljati javni razpis za nakup stražarskih hišic. Posel takrat ni uspel, saj izbrani ponudnik ni imel ustreznih referenc. V času Janševe vlade so poskus ponovili, a ga je Ministrstvo zaradi previsokih cen zavrnilo. Ocenjena vrednost nakupa se je iz 270.000 evrov v letu 2021 zvišala na 365.000 evrov v letu 2022. Kljub temu je ponudba podjetja KIG, vredna 420.000 evrov, ponovno padla – predraga. In potem se zgodi klasični slovenski obrat.
Le nekaj dni pred odhodom ministrice Tatjane Bobnar izpeljejo nov razpis, ki ga nato dokončno potrdi Boštjan Poklukar – zdaj ponovno kot notranji minister. V tem razpisu se zgodi ključen premik: ocenjena vrednost projekta se nenadoma dvigne za dodatnih 100.000 evrov – kar brez tehtne utemeljitve. Zdaj je celoten posel, ki obsega pet hišic, vsaka velika dva kvadratna metra, ocenjen na 465.000 evrov.
To pomeni 93.000 evrov za eno majhno kovinsko hišico z vso operemo v velikosti DVEH KVADRATNIH METROV! Po naših informacijah, bi se primerne hiške z vso opremo za policiste na mednarodnih trgih dalo dobiti od 25 do 40 tisoč evrov. Kar vam lahko potrdi tudi vsak strokovnjak na področju policije.
Ob tem je treba opozoriti, da so to objekti brez trajne namembnosti, brez priključkov in z omejeno uporabnostjo. Gre za modularne konstrukcije, ki jih podjetja običajno tržijo po desetkrat nižji ceni.
Javnosti zato dolgujemo jasne odgovore: kdo je predlagal dvig cene, kdo je določil pogoje razpisa in zakaj se je v končni fazi vse odvilo tako, da je ustrezalo le enemu ponudniku?
Na razpisu zmaga podjetje KIG iz Iga, poznano po izdelavi registrskih tablic in prometne signalizacije. A kar zbudi dodatno pozornost, je lastniška struktura. KIG je v lasti podjetja MSIN, katerega direktor je Radenko Mijatović, sicer tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije in eden najtesnejših sodelavcev Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.
Poleg tega, da je predsednik NZS Radenko Mijatovič direktor družbe MSIN, je tudi dolgoletni predsednik uprave Cetis. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)
Fešta, ki je prinesla posel? Mijatovićevo financiranje Svobode in izbira KIG v večinski lasti družbe MSIN za drage policijske hišice vzbujata sum korupcije!??
Podjetje KIG nima referenc za izdelavo policijskih objektov je razkril spletni medij Preiskovalno. Kljub temu dobi posel. Zakaj?
Več virov nam je zaupalo, da je Radenko Mijatović plačnik povolilne zabave sedanje največje parlamentarne in vladne stranke Gibanje Svoboda. Je bila nagrada dobljeni posel hčerinskega podjetja iz družbe MSIN, podjetje KiG? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Anže Petkovšek)
Morda odgovor ponuja dogodek iz aprila 2022. Aprila 2022 je Gibanje Svoboda slavilo svojo volilno zmago v ljubljanski Cvetličarni. Po poročanju medija Nova24TV naj bi povolilno zabavo financiral prav Radenko Mijatović. Če to drži, potem govorimo o neprijavljeni donaciji politični stranki, kar slovenska zakonodaja prepoveduje. Manj kot leto in pol po tem dogodku pa podjetje, ki ga lastniško obvladuje družba MSIN, v kateri je Mijatović direktor družbe, dobi posel, ki ga podeli vlada iste politične opcije. Ali pa bolj opcije vzporednega mehanizma.
Foto: Prava.si
Gre torej za domnevno povratno korist – darilo (zabava), nato pa posel. Model »quid pro quo«, ki smo ga videli že prevečkrat. Vse to bi bilo zgolj sumljivo, če ne bi obstajali tudi konkretni pravni razlogi za dvom v zakonitost posla.
297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) prepoveduje sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje. Prav tako 262. člen govori o dajanju podkupnin političnim strankam ali uradnim osebam z namenom vplivanja na odločitve v postopkih javnega naročanja.
Foto: Posnetek zaslona- Uradni list Republike Slovenije
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije še dodatno razširi pojem korupcije kot vsako kršenje dolžnega ravnanja za zasebni interes – tudi v obliki daril, gostoljubnosti ali sponzorstev.
Če je torej Mijatović organiziral ali financiral zabavo za Gibanje Svoboda in če ta ni bila prijavljena kot donacija, hkrati pa hčerinsko podjetje družbe, v kateri je direktor pridobi državni posel, imamo opravka z vsemi indikatorji tveganja za korupcijo.
Na tej točki je že presežen prag, kjer bi morali reagirati Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in državno tožilstvo. Kronologija dogodkov, dvig sredstev tik pred izvedbo razpisa in izjemno visoka cena (93.000 evrov za dve kvadratna metra površine) kažejo, da bi lahko bil razpis prilagojen izbranemu podjetju.
Če zasebnik financira politično stranko in nato pridobi državni posel, to pomeni močan konflikt interesov, kršitev zakona o integriteti, morda celo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali podkupovanja. Če organi ne bodo ukrepali, bo to jasen signal, da je sistem neodziven ali celo ujet v mrežo političnih povezav.
Radenko MIjatovič je direktor družbe MSIN. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)
Ali bo primer policijskih hišic dokazal, da je Slovenija še vedno moralna in pravna država?
Primer stražarskih hišic ni samo pravno vprašanje. Je preizkus za slovensko pravno državo, za politično odgovornost, za delovanje medijev in za civilno družbo. Je tudi ogledalo delovanja vlade Roberta Goloba – in še bolj – ogledalo političnega odnosa do spoštovanja pravil igre, ki naj bi vladala v demokraciji. Če bo ta primer ostal brez epiloga, bo to še ena potrditev, da za »naše« veljajo drugačna pravila kot za »vaše«.
Ključni lastnik podjetja KIG je MSIN in z njim povezane družbe. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)
Je bila plačana zabava v Cvetličarni domnevno s strani direktorja družbe MSIN Radenka Mijatoviča naključje? Je bilo zvišanje ocenjene vrednosti javnega naročila na 465.000 evrov res nujno? Je podjetje KIG res najboljši izvajalec? In končno: zakaj dve kvadratna metra z vso opremo Kprostora stanejo skoraj 100.000 evrov?
Slovenija si zasluži odgovore. Če jih ne dobimo, bo še ena »hišica« – tokrat pravna in moralna – spet zgrmela pod težo domnevne politične korupcije.
Luka Perš