Radenko Mijatovič je ena ključnih oseb v poslovni strukturi skupine MSIN, ki je v zadnjem obdobju izpostavljena zaradi izrazitega povečanja javnih sredstev, dodeljenih podjetjem iz te skupine. Po javno dostopnih podatkih, kot je e-bonitete, Mijatovič zaseda več pomembnih funkcij v podjetjih MSIN, HIFI COLORSTUDIO, EGP in Cetis, kar mu omogoča neposreden vpliv na poslovanje teh družb.
Foto: Prava.si
Zaradi podatka, da je bil Radenko Mijatovič po naših informacijah tudi plačnik povolilne zabave največje vladne stranke Gibanje Svoboda aprila 2022 — kar smo razkrili v našem članku z naslovom „Fešta Svobode, posel za Mijatoviča: 465.000 € za 5 policijskih hišic velikih 2 m²!? Indikatorji korupcije vse glasnejši!?“ — smo postali pozorni na proračunska sredstva, ki jih je podjetje MSIN skupaj z njegovimi hčerinskimi družbami prejelo od nastopa aktualne Golobove vlade.
Podjetja iz skupine MSIN so po nastopu vlade Roberta Goloba prejela več deset milijonov evrov državnih sredstev. Samo družba MSIN je od leta 2022 prejela več kot milijon evrov, medtem ko so povezane družbe, kot so Cetis, KIG in EGP, skupaj prejele znatna finančna sredstva.
Foto: Prava.si
Ali se Mijatovič kot domnevni plačnik povolilne zabave Gibanje Svoboda odpira zaradi povezanosti njegovega položaja s povečanjem javnih sredstev v skupini MSIN sum nepravilnosti, klientalizma in nepotizma??????
Zaradi teh vzorcev so nujni takojšnji inšpekcijski postopki ter neodvisna preiskava pristojnih institucij, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče.
Podjetja v lasti skupine MSIN so v zadnjih letih prejela milijonska javna sredstva iz državnega proračuna, predvsem po nastopu vlade Roberta Goloba. Po podatkih sistema ERAR je samo družba MSIN od leta 2022 prejela preko milijon evrov, medtem ko so povezane družbe, kot so Cetis, KIG, EGP in druge, skupaj prejele več deset milijonov evrov državnih sredstev. Na primer, Cetis je prejel preko 41 milijonov evrov, EGP skoraj 3 milijone, KIG več kot 1,5 milijona v času aktualne vlade.
Radenko Mijatovič v funkcijah direktorja, predsednika uprave v družbi MSIN in njenih hčerinskih podjetjih. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)
Poleg izvršnih funkcij ima Mijatovič pomembno vlogo tudi v nadzornih svetih več podjetij, kjer nadzira poslovanje in vpliva na ključne odločitve. Trenutno je član nadzornega sveta družb Linija in Cetis, bil pa je tudi dolgoletni član nadzornega sveta Varnost Vič, nadzornik v Zarja Elektroniki ter namestnik predsednika nadzornega sveta v istem podjetju.
Povezava med njegovimi funkcijami in povečanim financiranjem skupine MSIN odpira številna vprašanja glede morebitnih nepravilnosti pri razdeljevanju javnih sredstev, predvsem zaradi pomanjkanja transparentnosti in nenavadnih vzorcev porabe. Tako hitro rast prejetih sredstev in koncentracija teh znotraj povezanih subjektov kažejo na tveganja klientelizma, nepotizma in korupcije, ki zahtevajo temeljito preiskavo. Zato je nujno, da pristojne institucije, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče, nemudoma preučijo vse okoliščine in preverijo zakonitost postopkov.
Jasno je, da vodenje in nadzor ključnih oseb, kot je Radenko Mijatovič, igrajo ključno vlogo pri usmerjanju finančnih tokov znotraj skupine MSIN, kar je neposredno povezano z alarmantnim povečanjem javnih sredstev. Zato je za zagotavljanje transparentnosti, zakonitosti in pravičnosti v razdeljevanju državnih sredstev nujno, da se takšne povezave podrobno raziščejo in po potrebi sankcionirajo, da se preprečijo nadaljnje zlorabe in okrepijo institucionalni mehanizmi nadzora.
Funkcije Radenka Mijatoviča v opravljanju vloge nadzornika. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)
Poleg pravnih vprašanj je treba poudariti tudi širše družbene posledice takšnih praks. Ko javna sredstva nenadzorovano in netransparentno končajo v rokah ozko povezanih poslovnih skupin, to ogroža zaupanje javnosti v državni sistem in pravno državo.
Izkrivljanje konkurenčnih pogojev na trgu pa lahko vodi tudi do ekonomskih učinkov, ki zavirajo razvoj in inovacije v širši gospodarstvu. Posledično je za ohranitev demokratičnih vrednot in zdravega poslovnega okolja ključno, da se podobni primeri obravnavajo z največjo resnostjo in strokovnostjo.
V tem članku bomo podrobno analizirali podatke vseh podjetij, kjer je skupina MSIN večinski lastnik ali ima večinski vpliv prek svojih strateških hčerinskih družb. Osredotočamo se na javna sredstva, ki jih ta podjetja prejemajo iz državnega proračuna, in prepoznavamo resne indikacije nepravilnosti ter možnih korupcijskih praks. Bralci lahko vse grafične prikaze podatkov in metodologijo najdejo na koncu članka.
MEDNASLOV
Po podatkih informacijskega sistema ERAR, ki ga upravlja Komisija za preprečevanje korupcije in omogoča javni vpogled v porabo državnega denarja, so se prihodki družbe MSIN iz državnega proračuna skoraj podvojili po začetku mandata aktualne vlade. V obdobju od leta 2016 do sredine 2022 je MSIN prejel 669.128,98 evra, medtem ko je v zadnjih treh letih pod Golobovo vlado ta znesek zrasel na 1.077.510,91 evra.
Podobna dinamika je zaznana pri podjetju KIG, ki je od leta 2003 do danes prejelo 3.771.796,62 evra. Od tega je v zadnjih treh letih prejelo kar 1.537.758,81 evra, kar pomeni občuten porast financiranja v aktualnem obdobju.
Še izrazitejši primer predstavlja Cetis, ki je v istem obdobju prejel 41.557.070,10 evra javnih sredstev, kar pomeni skoraj 38 % vseh sredstev, ki jih je podjetje prejelo od leta 2003. Podjetje Donit Tesnit pa je javna sredstva začelo prejemati šele po nastopu aktualne vlade, kar nakazuje nenaden preobrat v politiki dodeljevanja državnih sredstev.
Tudi hčerinske družbe KIG kažejo znatne premike. Podjetje KIG KGA d.o.o. je od leta 2003 prejelo skupno 158.141,72 evra, pri čemer je kar 76.174,25 evra prejelo v zadnjih treh letih. Meblo Signalizacija je v celotnem obdobju beleženja prejela 8.973.586,03 evra, pri čemer 3.798.731,86 evra odpade na obdobje aktualne vlade.
Podjetje Linija je leta 2021 prejelo 1.899,90 evra iz proračuna, medtem ko je njegov podrejeni subjekt AP MS (Avtobusni promet Murska Sobota d.d.) od leta 2003 prejel kar 68.147.068,95 evra. Od tega je v zadnjih treh letih prišlo 30.450.779,63 evra, čeprav je podjetje v letu 2023 ob devetih milijonih evrov prometa izkazalo 1,3 milijona evrov izgube.
Zarja Elektronika je prejela skupno 12.224.931,84 evra, od tega 4.461.160,66 evra v času aktualne vlade. Podobno velja za podjetje Varnost Vič, ki je od leta 2003 prejelo 13.516.170,61 evra, pri čemer je kar 4.430.031,97 evra bilo dodeljenih po letu 2022.
HIT Nova Gorica, kjer ima MSIN prek hčerinske družbe Cetis skoraj 20-odstotni delež, je prejel 22.279.083,24 evra, od tega skoraj polovico – 9.649.302,38 evra – v času vlade Roberta Goloba. Omeniti velja, da je v tej družbi zaposlena tudi nekdanja soproga predsednika vlade, kar dodatno izpostavlja vprašanje možnih konfliktov interesov.
Med manjšimi podjetji je Hifi Color Studio od nastopa aktualne vlade prejel 22.236,20 evra, medtem ko Donep, GT Naložbe in Papilio v tem obdobju niso beležili prejemkov iz državnega proračuna.
CETIS-GRAF je v zadnjih treh letih prejel 297.918,33 evra, skupno pa 560.928,01 evra. Hčerinsko podjetje CETIS FLEX je od junija 2022 prejelo 881.689,64 evra, skupno pa 1.189.073,37 evra. EGP d.o.o. je od leta 2003 prejel 2.831.559,31 evra, pri čemer je 42 % vseh sredstev prejel v obdobju zadnjih treh let.
Za bolj poglobljen vpogled si lahko bralci ogledajo tudi priložene grafe iz ERARA na koncu prispevka.
Foto: Posnetek zaslona- Reporter, Primož Lovre.
Strokovno mnenje MEDNASLOV
Analiza razkritij sistema ERAR kaže na izrazit in vztrajno naraščajoč trend dodeljevanja javnih sredstev podjetjem, povezanih s skupino MSIN. Ta pojav ni naključen. Gre za sistemski premik v smeri povečane koncentracije proračunskih sredstev v korist ozkega kroga gospodarskih subjektov, pri čemer obstajajo elementi, ki kažejo na resno tveganje koruptivnih praks.
Marko Mohar. (Foto: Posnetek zaslona- Finance)
Kritični časovni okvir, ki sovpada z začetkom mandata aktualne vlade, ter pojav osebnih in političnih povezav med prejemniki sredstev in javnimi funkcionarji dodatno utrjujeta sum, da dodeljevanje sredstev ni povsem neodvisno ali utemeljeno izključno na ekonomskih ali strokovnih kriterijih.
V tem kontekstu so posebej pomembna določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki javne funkcionarje in uradnike zavezujejo k ravnanju v skladu z najvišjimi standardi integritete in preglednosti. Vsaka odločitev o razdelitvi javnih sredstev mora temeljiti na objektivnih in transparentnih merilih, še posebej v okoliščinah, kjer obstaja možnost konflikta interesov.
Foto: Posnetek zaslona- Necenzurirano, Siol
Hkrati Zakon o javnih financah (ZJF) predpisuje namensko in učinkovito rabo sredstev, pri čemer mora biti vsak proračunski odliv utemeljen, sledljiv in podvržen nadzoru. Ob pregledu zbranih podatkov postane jasno, da obstaja več primerov, kjer je razmerje med dodeljenimi sredstvi in doseženimi rezultati vprašljivo – na primer v primeru AP MS, ki ob visokem dotoku sredstev izkazuje znatno poslovno izgubo.
Matjaž Satler, eden izmed lastnikov podjetniške hobotnice MSIN. (Foto: Posnetek zaslona-Mediaspeed)
Institucije, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče RS, imajo v tem primeru jasno odgovornost: sprožiti morajo neodvisne in celovite preiskave. Cilj mora biti ne le ugotovitev morebitnih nepravilnosti za nazaj, temveč tudi vzpostavitev učinkovitejšega nadzora nad prihodnjim razporejanjem sredstev.
Pomembno je tudi opozoriti na širše posledice za delovanje trga. Netransparentno in preferenčno dodeljevanje državnih sredstev izkrivlja konkurenco in onemogoča enake pogoje za vse gospodarske subjekte. Takšna praksa ni le domače pravne narave, temveč je lahko tudi predmet preiskav v okviru evropskih pravil o državnih pomočeh.
Na podlagi celotne analize ocenjujemo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum sistemskega izkoriščanja javnofinančnega mehanizma, kar predstavlja resno grožnjo za integriteto upravljanja državnih sredstev. Prava.si zato poziva k takojšnjemu ukrepanju nadzornih institucij, saj je pregledna poraba javnega denarja temelj zaupanja v demokracijo in pravno državo.
Že večkrat so mediji omenili, da se je začetni kapital skupine MSIN nabral v poslovni hobotnici razvpitega tajkuna Darka Horvata. (Foto: Prava.si)
V grafih sistema ERAR si lahko ogledate, koliko sredstev so posamezna podjetja iz skupine MSIN in njihove strateške hčerinske družbe prejela od začetka mandata sedanje vlade dr. Roberta Goloba, ki je začela svoj mandat 1. junija 2022 :
MSIN
Foto: Posnetek zaslona- Erar
KIG podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb d.d
Foto: Posnetek zaslona-Erar
KIG KGA proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o.
Foto: Posnetek zaslona- Erar
MEBLO SIGNALIZACIJA, prometna signalizacija d.o.o
Foto: Posnetek zaslona- Erar
Donit Tesnit
Foto: Posnetek zaslona-Erar
Cetis
Cetis Flex
Foto: Posnetek zaslona-Erar
Cetis graf
Foto: Posnetek zaslona-Erar
EGP, Embalažno grafično podjetje d.o.o.
Foto: Posnetek zaslona- Erar
HI FI COLOUR STUDIO
Foto: Posnetek zaslona- Erar
Linija
Foto: Posnetek zaslona- Erar
Avtobusni promet Murska Sobota d.d.
Foto: Posnetek zaslona-Erar
Zarja Elektronika
Foto: Posnetek zaslona-Erar
Varnost Vič
Foto: Posnetek zaslona- Erar
Hit hoteli, igralnice, turizem d.d.
Foto: Posnetek zaslona-Erar
Luka Perš