V raziskovalnem mediju #Prava smo pred meseci predstavili trilogijo o čudnem in po našem mnenju spornem nakupu stolpa v Glemu. V člankih novinarja Domovine, Nenada Glücksa, se je dodatno razkrilo, da je kot nova zastopnica švicarske družbe Fair Wage v Sloveniji zapisana Urška Zajc, soproga Luke Zajca, sorodnika in dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.Foto: Prava.siV člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?, smo predstavili ozadje mreže Fair Wage in oseb, ki jo sestavljajo.Uporabnica Fajonka je na omrežju X razkrila, da je Maja Markežič (roj. Celin) – danes vodja kadrov v SB Izola – v preteklosti delovala v Fair Wage. Njena sestra Mira Celin dela pri ILO v Ženevi in je partnerica Daniela Vaughana Whiteheada, soustanovitelja Fair Wage.Foto: Prava.siNaši viri opozarjajo: Glem ni posel Fair Wage, temveč omrežja Čeferinovih bližnjih. Ob tem ne smemo pozabiti, da zelo verjetno predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in podžupan Mestne občine Koper domnevno varuje status mirovanja odvetniškega statusa Aleksandra Čeferina na zelo sporen način. Po mnenju novinarja Domovine Glücksa in kar smo mi ugotovili v članku z naslovom Sodba Sodišča EU razkriva: Aleksander Čeferin ??nezakonito!?? prejema milijone evrov iz lastništva odvetniške pisarne!???, da zadeva močno diši po nezakonitosti. Zato nas ne čudijo naše ugotovitve v zadevi Glem. Čas je, da se vrnemo na začetek zgodbe.Arhitekt Viljem Šantavec, lastnik podjetja Adria Domus, ki je bil po našem mnenju prisiljen prodati stolp v Glemu mestni občini Koper. (Foto: Posnetek zaslona-Archicons team)Ali je podjetje Adria Domus v lasti arhitekta Viljama Šantavca bil žrtev neformalne organizirane "kriminalne" skupine na področju pravosodja, prava, upravnih postopkov in poznavanje pridobitev zemljišč na podlagi vpisanih hipotek na zemljišča?V osrčju zgodbe o zemljišču Glem v Kopru se skriva tiha, a skrajno natančna operacija, ki je podjetje Adria Domus d.o.o., last arhitekta Viljama Šantovca, v manj kot desetih letih pripeljala od nepremičninskega nosilca strateških zemljišč v Glemu do popolne likvidacije.Prek sistematičnih vpisov hipotek, izvršb, upravnih zaustavitev projektov in naposled stečaja, se razkriva sum, da ni šlo za navadni tržni kolaps, temveč za namerno izvedeno operacijo finančnega izčrpanja.Ta operacija ima vse značilnosti t.i. organizirane neformalne mreže: skupine posameznikov, ki razpolagajo s strokovnim znanjem prava, bančništva, uprave in stečajnih mehanizmov ter ga uporabijo za prikrito razlastitev.Podjetje Adria Domus je bilo v letu 2011 še vedno lastnik večih parcel v območju Glem. To so bile ključne točke dostopa do obzidja, stolpa in notranjega kompleksa. Prvi znaki napada so se pokazali v obliki izvršbe, vpisane 7. novembra 2011, zoper podjetje, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka VL 100766/2011.Zanimivo je, da izvršba ni bila sprožena na lokalnem sodišču v Kopru, temveč iz Ljubljane, kar pomeni, da je bil upnik zmožen posredovati od zunaj in hitro zagotoviti pravno bremenitev zemljišča. Ta zaznamba je ostala vpisana več kot štiri leta. To pomeni, da je bila nepremičnina več let "streljačina", kar je bilo dovolj, da so se nanjo nanizali še drugi.Temu je sledila kaskada. Med leti 2012 in 2016 je bilo v zemljiški knjigi vpisanih več kot 15 različnih hipotek in izvršb. Nekatere so bile v visoki vrednosti, kot tista banke Intesa Sanpaolo d.d. v višini 2.200.000 €, kar je bila klasična hipotekarna garancija. A še bolj sumljive so bile hipotekarne zaznambe z nižjimi zneski v korist fizičnih oseb in manjših podjetij: Serving d.o.o. (11.489 €), Iris d.o.o. (6.720 €), Branka Skrt (6.702 €), Adrijano Rustja (3.200 €), Zulkarnejn Murtezić (59.000 €), Siniša Mičović (11.300 €), pa tudi zaznambe v korist subjektov iz Ljubljane. Tak vzorec ni naključen.V sodni praksi in praksi stečajnih upraviteljev velja, da se podjetja v lasti zaželenih zemljišč pogosto bremeni z nizkimi, a številnimi terjatvami, saj s tem lastniku zmanjšujejo sposobnost upravljanja in pospešijo pogoje za stečaj.Finančna analiza podjetja v istem obdobju (na podlagi bilanc, ki jih objavljajo eBonitete) razkrije identično zgodbo. Podjetje po letu 2012 ni imelo več prihodkov. Kapital je bil v štiri letih iz pozitivnih 533.000 € izničen v −233.000 €.Foto: Posnetek zaslona- e-boniteteObveznosti do upnikov so znašale več kot 1,4 milijona evrov. Podjetje ni iskalo reprograma, ni prodajalo premoženja, niti ni zaprosilo za investicijsko pomoč. Vse to pomeni, da je bilo podjetje že v letih pred stečajem izločeno iz realne poslovne možnosti.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteZato nas niti ne čudi, da je bil zaradi vseh poslovnih težav, je nekdo moral sistematično prepričati Šantavca, da se je zaradi vseh težav v podjetju odločil, da bo objekt prodal Mestni občini Koper. Ampak kot je že takrat povedal Šantavec, je občina na svoje obljube pozabila.Foto: Posnetek zaslona- E-boniteteOb vseh podatkih, ki smo jih nanizali v članku sploh ne čudi, da je nekdo od zunaj zelo odlično koordinaral vse ključne akterje v tej zgodbi, da je prišel do dragocenih zemljišč v lasti Šantavca v Glemu.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteStečaj podjetja je bil vpisan v zemljiško knjigo 18. aprila 2017, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. St 1333/2017. V istem dnevu je bila izbrisana lastninska pravica podjetja Adria Domus, nepremičnina pa je prešla v last Mestne občine Koper. Občina je nato po dveh letih to isto nepremičnino prodala švicarski družbi Fair Wage SA.V tem času so bile iz zemljiške knjige izbrisane vse hipoteke, vključno z milijonsko v korist banke. Ni znano, pod kakšnimi pogoji, saj cenitve niso bile javno objavljene, prav tako ni znanih podatkov o prodajnem postopku.Katarske meje zemljišč v Glemu, ki sedaj pripadajo švicarski globalistični organizaciji Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Zanimivo je, da se podoben vzorec bremenitev, zaznamb in končnega prehoda v last Fair Wage pojavi tudi pri sosednjih parcelah, ki so bile v lasti oseb, povezanih z Šantovcem. Skupna značilnost teh parcel (3084, 321/50, 2932, 2934/1) je, da so bile v letih 2017–2021 predmet stečajnih ali upravnih razlastitev, vmes vpisane na Mestno občino Koper, in na koncu prepisane na Fair Wage SA. Tudi tukaj se pojavlja vrsta istih hipotekarnih upnikov, nekateri celo z identičnimi zneski, kar dodatno potrjuje vzorec.Podoben pritisk se je v zadnjih letih začel kazati tudi pri podjetju Alfa Ars plus d.o.o., ki je želelo na območju Glem razviti dopolnilne objekte in storitvene površine. Upravna enota Koper, pod vodstvom Nataše Likar, je večkrat zavrnila zahteve za izločitev cest iz javnega dobra, četudi je bilo evidentirano, da ostala okoliška zemljišča niso v lasti občine – temveč v lasti družbe Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaMedtem ko je občina pasivno sodelovala pri razlastitvi Adria Domus, aktivno zavira projekte podjetij, ki želijo uveljaviti gradbene načrte na mejnih zemljiščih, ki očitno motijo dolgoročni načrt Fair Wage.Po zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) je stečaj dopusten, če je dolžnik trajno nelikviden. A pravna stroka opozarja, da morajo biti pri takem postopku upoštevani vsi ekonomski elementi: če ima podjetje premoženje, mora imeti možnost njegovega trženja. V tem primeru do tega ni prišlo. Še več, občina, ki je postala lastnica po stečaju, bi morala po Zakonu o stvarnem premoženju občin (ZSPDSLS-1) izvesti javni poziv, oceno vrednosti in omogočiti konkurenco. A tega ni bilo.Sodna praksa Vrhovnega sodišča (III Ips 72/2012) opozarja, da tudi formalno zakonit postopek, če je namenjen pridobitvi koristi na račun drugega, lahko pomeni zlorabo prava. Vse razpoložljive informacije kažejo na tak primer. Majhne terjatve, geografsko oddaljeni upniki, ponavljajoči se zneski, pasivnost dolžnika, tiha vloga občine, ki se pojavi kot prevzemnik zemljišč in hkrati prodajalec tujcem, vse to so znaki, da je bila tu vzpostavljena operacija, katere namen ni bil zgolj poravnava dolgov, temveč pridobitev strateških nepremičnin z minimalnimi stroški.Fotografije zemljišč sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Analitični vzorec hipotekarnih vpisov kot dokaz sistemske razgradnjeČe natančno primerjamo vseh šest zgodovinskih izpiskov parcel, ki so bile neposredno ali posredno v lasti Adria Domus in povezanih fizičnih oseb, ugotovimo:Na vseh parcelah se ponavljajo ista imena upnikov, z istimi ali skoraj identičnimi zneski. Na večini parcel so bile hipoteke in izvršbe vpisane v zelo kratkih časovnih presledkih – običajno v razponu nekaj mesecev do enega leta. Vse zaznambe so bile pred prenosom na občino izbrisane, kar pomeni, da so bile obravnavane kot „čiščenje bremen“ pred pripravo prenosa. Vrstni red vpisov in izbrisov kaže na jasen vzorec. Najprej vpis, potem vel zaznam, izbris in na koncu prenos.Občina Mestna občina Koper je izbrisala vse hipoteke na zemljiščih. Primer iz enega izmed zgodovinskih izpisov zemljišč iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si)To je klasičen pravno-finančni vzorec, ki ga prepoznavajo tudi v praksi Komisije za preprečevanje korupcije – uporablja se, kadar obstaja sum usklajenega delovanja v škodo dolžnika z namenom pridobitve strateške nepremičnine.Zato ima ta zgodba mnogo večjo težo. Gre za sum, da je bil slovenski pravni sistem uporabljen kot orodje za organizirano razlastitev podjetnika. Da je skupina oseb, povezanih z različnimi funkcijami (pravna, upravna, finančna), delovala usklajeno z namenom pridobitve koristi za tuji kapital. In da je bil Šantovec s podjetjem Adria Domus zgolj prva žetev tega mehanizma.Primer enega izmed upnikov opisan v enem izmed zgodovinskih izpisov iz zemljiške knjige ene od zemljišč v zadevi Glem. (Foto: Bralec Prava.si)Potrebna je neodvisna revizija vseh hipotek, sklepov, izvršb in postopkov. Vsako terjatev je treba preiskati: kdo je upnik, s kom je povezan, kakšen je bil vrstni red vpisov, kakšen je bil izkupiček za dolžnika in kdo je bil končni koristnik. Samo tako bo mogoče ugotoviti, ali je bil Glem resnično prodan na trgu, ali pa odvzet s pravoformnim, a ciljno zlorabnim mehanizmom, ki je izigraval duha pravne države.Zato je to zgodba, ki presega Glem. Je zgodba o tem, kako se v Sloveniji lahko v tišini odvije organiziran napad na podjetje, ki poseduje strateško zemljišče. In kako lahko sistem, ki bi moral varovati interese pravičnosti, deluje kot orodje za prenos lastnine iz domačih v roke neznanih tujih mrež. Časa za molk ni več.To, kar je bilo sprva predstavljeno kot povsem običajen prehod lastništva, je s pomočjo analiz zemljiških knjig, upravnih odločb in finančnih izkazov dobilo obrise operacije. Zato bo prihodnje preiskovanje še posebej pomembno – za razjasnitev vloge posameznih akterjev in njihovih povezav v tej verigi dogodkov.Zgodovinski izpisi iz zemljiške knjige o šestih zemljiščih, ki so sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage: 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758)Zgodovinski izpis zemljišča Katarska občina 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče Katarska občina 2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781). (Foto: Posnetek zaslona-Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223)Zgodovinski izpis zemljišča 2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223) iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si) 2623 BORŠT Parcela 3087/1 ( ID 573670)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče 2623 BORŠT parcela 3087/1 (ID 573670). (Foto: Bralec Prava.si)Luka Perš

V spletnem mediju Forbes smo pred dnevi prebrali novico z naslovom »Slovenski podjetnik leta je znanstvenik z dušo podjetnika«. Tako so razkrili, da je bil na 10. kongresu podjetništva za podjetnika leta izbran ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, Mark Pleško.Dr. Marko Pleško, ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Cosylab. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Kongres je Pleška, ki je Cosylab ustanovil leta 2001, opisal kot »znanstvenika z dušo podjetnika, ki s podjetjem Cosylab piše prihodnost svetovne medicine. Njegova vizija presega meje laboratorijev in držav. Rešuje življenja in dokazuje, da lahko tudi iz majhne Slovenije vodimo velike preboje človeštva,« so zapisali v sporočilu za javnost.Sporna pogodba oziroma ponudba med slovenskim podjetjem Cosylab in ruskim inštitutom Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS. (Foto: Posnetek zaslona- bralec Prava.si)Vendar v našem uredništvu že vsaj dobro leto posredujemo sporno dokumentacijo o podjetju Cosylab, iz katere je mogoče sklepati, da je podjetje prejelo določena sredstva z ruskih znanstvenih inštitutov, ki se predstavljajo kot neodvisne civilnodružbene organizacije, a so financirane s strani ruskih davkoplačevalcev.Kot kažejo naše ugotovitve, je do določenih pogodb prišlo že po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino.Morebiti smo na sledi enemu hujših mednarodnih-notranjih škandalov sedanje vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Dejstva, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju članka in ki so podprta z dokumentacijo, bi morala po objavi tega članka sprožiti urgentno reakcijo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in sprožiti preverjanje denarnih tokov podjetja Cosylab z njihovimi poslovnimi deležniki s strani Urada za preprečevanje pranja denarja.Del politične odgovornosti za trenutno stanje, v katerem lahko podjetje z občutljivimi povezavami do ruskega državnega kapitala nemoteno deluje, nosi tudi vlada dr. Roberta Goloba.Službe, ki bi morale takšna tveganja zaznati in nasloviti – kot sta Urad za preprečevanje pranja denarja in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) – niso ukrepale, čeprav so bile javno opozorjene na sporne elemente poslovanja podjetja Cosylab. Kot vse kaže, je slovenska država, kljub množici opozoril o obvozu sankcijskih pravil in tveganju prenosa občutljive tehnologije v Rusijo, odpovedala pri osnovni dolžnosti zaščite nacionalne in evropske varnosti.Alarmantni finančni podatki podjetja Cosylab!???V tem kontekstu je treba omeniti tudi vlogo določenih predstavnikov stranke Socialnih demokratov (SD), ki že vrsto let tvorijo gospodarsko-politični ustroj v slovenskem državnem in paradržavnem gospodarstvu. Med njimi izstopa Sandi Češko, dolgoletni vplivni akter gospodarskega krila SD, ki je od leta 2021 tudi nadzornik podjetja Cosylab.Njegovo dolgoletno poslovno ozadje v podjetju Studio Moderna je sicer znano, a zdaj se njegovo ime znova pojavlja v povezavi s podjetjem, ki sprejema milijonske avanse iz ruskega državnega proračuna. Samo pogodba z BINP predvideva vnaprejšnje plačilo v višini 1.207.950 dolarjev – neposredno ob podpisu pogodbe. Češko je kot nadzornik dolžan poznati ključne projekte in tveganja podjetja – še posebej kadar vključujejo države pod sankcijskim režimom. Kot boste videli, leta 2023 pa je Češko postal tudi član uprave podjetja Cosylab.Sandi Češko. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv in bralec Prava.si)Finančni izkazi Cosylaba za poslovno leto 2022/2023 pa razkrivajo še bolj zaskrbljujočo sliko. Kapital podjetja se je v enem letu znižal za več kot 6 milijonov evrov – iz 17,4 mio na 11,2 mio evrov.Drastičen porast kratkoročnih finančnih obveznosti in alarmantni kazalnik finančnega vzvoda – kar 123 %. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Tukaj lahko opazite, da je več kot 65 % prihodkov podjetja Cosylab izven EU, kar lahko podpira domnevo o občutni izpostavljenosti podjetja nerazkritim trgom (vključno z Rusijo). (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Podjetje je leto 2023 zaključilo z izgubo v višini kar 5.887.025 evrov, kar pomeni dramatičen obrat od skoraj 3 milijonskega dobička leto prej. Kratkoročne finančne obveznosti so zrasle s 1,13 mio na več kot 4,34 mio evrov – med drugim zaradi 4,5 milijona evrov posojila, ki je bilo zaradi kršitve pogodbenih določb v celoti preknjiženo med kratkoročne obveznosti.Slabitev naložbe v Advanced Oncotherapy za več kot 2,9 milijona EUR – v enem letu skoraj v celoti izničena. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Posebej izstopajo tudi slabitve finančnih naložb, ki so v letu 2023 dosegle 6,6 milijona evrov – več kot dvakrat več kot leto prej. Gre za popolne odpise investicij v odvisne družbe na Kitajskem, Japonskem in v Ukrajini, kar pomeni 100 % izgubo vrednosti teh naložb.Posojilo je bilo zaradi kršitve pogojev v celoti preknjiženo kot kratkoročna obveznost, kar kaže na finančno nestabilnost. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo 2022-2023, bralec Prava.si)Kazalnik finančnega vzvoda se je zvišal na alarmantnih 123 %, kar pomeni, da podjetje več dolguje kot ima lastnega kapitala – to presega vse razumske meje zdravega finančnega poslovanja. Nenazadnje se je znesek zabilančnih sredstev povečal s 2 na 5,4 milijona evrov, kar odpira vprašanja o potencialno prikritih obveznostih ali prihodnjih tveganjih.V tabeli je jasno vidno, da so bile vrednosti podjetij, v katerih Cosylab sodeluje (Ukrajina, Japonska, Kitajska), popolnoma razvrednotene. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Ob tem se pojavlja tudi vprašanje vloge zunanjepolitičnega vodstva v trenutku, ko je Cosylab sklenil pogodbo z ruskim BINP.Celotni prikaz finančnih kazalcev podjetja Cosylab med letoma 2020 in 2023 pa ponuja še dodatno dimenzijo suma. V letu 2021 je Cosylab ustvaril skoraj 3 milijone evrov dobička, v letu 2022 pa nenadoma zdrsnil v skoraj 6 milijonsko izgubo (–5.887.025 €). Kapital je v enem letu padel s 17,3 milijona na 11,2 milijona evrov. Kazalnik donosnosti kapitala (ROE) je z +18,63 % strmoglavil na –41,24 %. Leta 2023 se stanje sicer navidezno popravi, izguba se zmanjša, a število zaposlenih upade, kar sproža sum, da so bili poslovni kazalniki umetno stabilizirani s pomočjo prilivov neznanega izvora.Poslovni podatki podjetja Cosylab v letih 2020-2023. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ti podatki potrjujejo, da Cosylab ni bil v običajni poslovni cikličnosti, temveč v razmerju z zunanjimi vplivi – tako finančnimi kot političnimi. Ob dejstvu, da je v tem obdobju podjetje zaprlo ukrajinsko podružnico, utrpelo popolne odpise v Aziji, hkrati pa okrepilo ruske povezave, vse kaže na poslovno politiko, ki jo je treba nemudoma preveriti skozi finančne in varnostne institucije države.Ali bi morala leteti Tanja Fajon in Boštjan Poklukar, ker sta soodgovorna za podelitev slovenskega državljanstva spornemu ruskemu državljanu Jevgeniju Mailovu???Po preverljivih časovnicah je bila septembra 2022 slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, takrat še predsednica Socialnih demokratov. Čeprav ni dokazov o neposredni vlogi ministrstva v tem primeru, je relevantno vprašanje, ali je postopek, v katerem je ruski državljan Jevgenij Mailov – prokurist Cosylaba – pridobil slovensko državljanstvo, potekal v skladu z zakonodajo, ali je šlo za postopek s političnim ali diplomatskim posredovanjem.Pri tem pa je ključna še ena podrobnost: iz uradnega izpisa iz poslovnega registra AJPES izhaja, da je pravilen zapis njegovega imena Evgenij Majlov (ne Jevgenij Mailov, kot se je pogosto uporabljalo). Gre za uradno ime, ki je zabeleženo v slovenski evidenci. Neskladje v zapisih osebnega imena – zlasti če je bilo uporabljeno v postopku pridobitve državljanstva – bi lahko pomenilo nepopolnost identifikacije in posledično nezakonitost postopka, če uradne službe niso natančno preverile identitete glede na izvorne listine.Gre torej za vprašanje, ki presega formalno odgovornost in postaja zadeva nacionalne varnosti. Po dostopnem dokumentu iz notranjega ministrstva, ki je bil sestavljen kot del odločbe o podelitvi državljanstva, je razvidno, da je bil postopek izveden na podlagi 12. člena Zakona o državljanstvu RS, ki omogoča naturalizacijo tujca, če obstajajo »posebne koristi za državo«.Dokument ministrstva za notranje zadeve, kako je ruski državljan Evgenli Mailov pridobil slovensko državljanstvo. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.si)Toda ob upoštevanju trenutnega geopolitičnega konteksta, ruskega izvora osebe, njegove funkcije v podjetju z neposrednimi ruskimi posli ter dejstva, da so evropske institucije v istem obdobju okrepile sankcije proti ruskim povezavam, je vprašanje utemeljenosti dodelitve državljanstva izjemno občutljivo. Še posebej ker iz obrazložitve postopka ni razvidno, ali so bili vključeni organi za nacionalno varnost, ali je bila oseba preverjena v okviru mednarodnih varnostnih mehanizmov, in ali so bili ustrezno preverjeni njegovi poslovni interesi v Rusiji.Prav tako ni jasno, ali je bila obravnavana možnost, da bi podelitev državljanstva lahko predstavljala posredno legitimacijo ruskega gospodarskega vpliva v Sloveniji. Ker je Mailov oseba, ki v podjetju Cosylab neposredno usmerja projekte z Rusijo, podpisuje pogodbe in upravlja operacije, je utemeljeno pričakovati, da bodo SOVA, Urad za nadzor pranja denarja in pristojna ministrstva takoj preverila postopek pridobitve državljanstva, tokove kapitala in povezave s sankcioniranimi sektorji.V primeru Evgenija Majlova namreč ne gre za kateregakoli tujega strokovnjaka, temveč za osebo, ki je v slovenskem podjetju neposredno sodelovala pri realizaciji večmilijonske pogodbe z ruskim državnim inštitutom v času veljavnih sankcij. Če so bila ob podelitvi državljanstva podana zagotovila o »posebnih koristih za državo«, je nujno vprašati: ali je bila ta korist ocenjena izključno z vidika poslovnih interesov podjetja Cosylab, ali so bile upoštevane tudi varnostne in zunanjepolitične posledice?Če ne, potem odločitev Ministrstva za notranje zadeve – vključno s pomanjkljivo varnostno presojo – predstavlja resno institucionalno napako, katere posledice bi lahko vplivale na zaupanje v slovenski migracijski in državljanski sistem. Vse to še toliko bolj kliče po parlamentarnem nadzoru nad postopki, v katerih so bili v času vlade Roberta Goloba podeljeni državljanski statusi tujim državljanom iz visokorizičnih geopolitičnih okolij.Na tej točki se odpirata tudi vprašanji politične odgovornosti dveh ključnih ministrov. Prvič, zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je v času podpisovanja pogodbe med Cosylab in Budkerjevim inštitutom vodila resor, odgovoren za usklajevanje zunanje politike s sankcijami EU proti Rusiji.Jevgenij Majlov ali pa je njegovo resnično ime Evgenli Mailov, kot je razkrito iz dokumenta MNZ o dodelitvi slovenskega državljanstva. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Del dokumenta MNZ, ki razkriva resnično ime Jevgenija Majlova. (Foto: Dokument MNZ, bralec Prava.si)Glede na to, da gre za pogodbo, v kateri je bilo že ob podpisu predvideno plačilo več kot 1,2 milijona dolarjev iz ruskega proračuna slovenskemu podjetju za strateški tehnološki projekt, se postavlja vprašanje, ali je ministrstvo za zunanje zadeve zadostno nadzorovalo spoštovanje sankcij in ali je obvestilo ustrezne institucije. Po Zakonu o zunanjih zadevah (ZZZ-1), 6. člen, bi moralo MZZ zagotoviti usklajenost z evropskimi zavezami in nacionalno varnostjo.Drugič, notranjega ministra Boštjana Poklukarja, saj je Ministrstvo za notranje zadeve neposredno odgovorno za izvedbo postopka pridobitve državljanstva. Po 12. členu Zakona o državljanstvu RS (ZDRS) mora biti ob dodelitvi državljanstva tujcem iz tretjih držav – zlasti tistim, ki prihajajo iz sankcioniranih okolij – izvedena varnostna presoja in pridobljena ocena posebne koristi za državo.Spletna stran ruskega inštituta, ki je financiran v celoti s strani ruskih davkoplačevalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS)Če varnostni organi (kot je SOVA) v postopek niso bili vključeni ali če ni bila opravljena poglobljena analiza osebnih, poslovnih in političnih povezav prosilca, potem obstaja utemeljen dvom o zakonitosti in varnostni ustreznosti takšne odločitve. V takem primeru gre za institucionalni spodrsljaj, ki lahko vpliva na zaupanje v slovenski državljanski in migracijski sistem.Zato je naloga parlamenta, da nemudoma sproži nadzorne postopke, vključno s sklicem sej Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in obravnavo v pristojnih odborih Državnega zbora.Luka Perš

V času, ko pristnost pogosto zasenčijo filtrirani prikazi in zunanja pričakovanja, Jana v novi kampanji z najboljšim svetovnim kolesarjem Tadejem Pogačarjem prinaša močno in globoko človeško sporočilo – Začuti svoj jaz. V središču kampanje je zgodba o človeku, ki je kljub svetovni slavi in športnim rekordom ostal povsem zvest samemu sebi. In to je res redkost, vredna občudovanja.Slovenec Tadej Pogačar ni le najboljši kolesar na svetu, temveč tudi simbol moči, doslednosti in predanosti. S kampanjo Jana poudarja, da največji uspeh ni le tisti na zmagovalnem odru, temveč tisti, ki prihaja od znotraj – kadar veš, kdo si, in živiš skladno s tem.Foto: Voda JanaOglas, med drugim posnet tudi v Pogačarjevi rojstni Komendi in na cesti proti Krvavcu, simbolično sledi poti, ki ni vedno ravna in predvidljiva. V le enem dnevu snemanja so se izmenjali vsi štirje letni časi – od sončnega jutra do zasneženega popoldneva.Spremenljive vremenske razmere so dodatno obogatile produkcijo in spomnile, da prave zgodbe nastanejo ravno takrat, ko nimamo vsega pod nadzorom.Foto: Voda JanaRežiser Rino Barbir in direktor fotografije Damjan Radovanović sta z intimnim in čustvenim pripovednim in vizualnim jezikom prikazala zgodbo dečka, ki v Tadeju vidi vzornika.To je Jaka, devetletni ljubitelj kolesarstva z velikimi sanjami. Njegovo sodelovanje v kampanji ni bilo igrano, temveč res pristno, saj je pred snemanjem treniral s kolesom iz Pogačarjevega kluba. Jaka je bil navdušen, njegova iskrena reakcija pa lepo zaokrožuje sporočilo kampanje – najti navdih v tistih, ki ostajajo zvesti sebi.Foto: Voda JanaFotografije iz zakulisja, ki jih je posnel uradni fotograf Tadeja Pogačarja Alen Milavec, razkrivajo vzdušje, ki ga ni mogoče režirati: sinergijo ekipe, močno sporočilo in prisotnost iskrenih čustev.Produkcijo podpisuje zagrebška produkcijska hiša Komakino, s producentkama Tino Fras in Katarino Bobić, ki sta uspešno usklajevali zahtevno snemanje sredi Pogačarjeve tekmovalne sezone.Začuti svoj jaz ni le slogan, temveč poziv k notranjemu poslušanju, povezovanju s svojim bistvom in življenju, ki je skladno z osebnimi vrednotami. Jana s kampanjo Začuti svoj jaz dokazuje, da blagovna znamka lahko komunicira več kot le izdelek – lahko izraža vrednote, stališča in pogled na svet. Namesto da vsiljuje sporočila, nas opominja na poglavitno – pomembno je ostati zvest sebi.Foto: Voda JanaZ več kot 7000 let starim izvirom Jana ostaja dosledna svoji naravni čistosti – kot voda in kot blagovna znamka. Nova kampanja vabi k trenutku upočasnitve in vrnitvi k preprostosti, da bi se spet lahko povezali sami s seboj. V svetu, ki od nas pogosto zahteva, da smo nekaj drugega, nas Jana in kolesar Tadej Pogačar opominjata, da je največja zmaga prav to – ostati zvest sebi.Celotni kratki filmček si lahko ogledate TUKAJ.Luka Perš

Slovenija vstopa v odločilno obdobje pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami . Čeprav se je doslej večina tako imenovanih "novih obrazov" na levici zvrstila kot politične enodnevnice, trenutna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba kaže znake, da bi lahko preživela celoten mandat. Tudi zato, ker mora uresničiti enega svojih neizrečenih, a jasno zaznanih ciljev akterjev tranzicijske levice – zagotoviti si dolgoročni vpliv na Ustavno sodišče, s čimer bi obvladala pravne mehanizme odločanja v državi.Spomnimo se izjave Jasne Murgelj, nekdanje poslanke SMC in danes predsednice mariborskega okrožnega sodišča, ki je že leta 2017 javno omenila potrebo po »prevzemu Ustavnega sodišča«. V tej luči ni presenetljivo, da premier Golob samozavestno napoveduje, da bo "še najmanj pet let predsednik vlade", hkrati pa vztraja, da "tega filma ne bo nihče videl", češ da bi sam odstopil.Foto: Posnetek zaslona- PravaToda v ozadju delovanja te vlade in celotnega političnega prostora se bije veliko pomembnejša bitka — tiha vojna za nadzor nad ključnimi gospodarskimi in pravosodnimi institucijami, v kateri imata osrednjo vlogo dve neformalni omrežji, ki ju poosebljata Aleksander Čeferin in Borut Jamnik.Aleksander Čeferin, dolgoletni odvetnik in od leta 2016 predsednik UEFA, je vse bolj izpostavljen kot figurativni vodja novega vplivnega omrežja, ki prepleta šport, pravo, gradbeništvo in medije. Njegove povezave z odvetnikom Janezom Starmanom, predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije, niso skrivnost. Prav tako niso zanemarljive informacije, da naj bi Čeferin prek odvetniške pisarne še vedno prejemal visoke prihodke, čeprav formalno ne opravlja dejavnosti — kar je tema sodbe Sodišča EU in poročanja novinarja Domovine, Nenad Glücksa. Trilogija o zadevi Glem, ki jo je objavil naš medij, razkriva domnevno sporno ozadje nakupa stolpa v Glemu. Naslovi člankov, kot so "Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da mu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE?" ter "Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage?", kažejo na preplet obalnih interesov in globalnih kapitalskih tokov opehanega omrežja Komandos ali s drugimi besedami akterje okrog podjetja Splošna plovba Portorož.Foto: Prava.siDodaten vpogled ponuja Bojan Požar, ki je Čeferina označil kot neformalnega vodjo tretjega gradbenega kartela v Sloveniji. Požar in novinar Mirko Mayer sta oba opozorila na povezave med Čeferinom, poslovnežem Darijem Južno ter Andrejem Ribičem, predsednikom uprave DARS, ki je kljub večmilijonskim podražitvam nove osrednje stavbe Darsa in očitkom glede poslov z Južno ostal nedotaknjen.Na drugi strani politično-gospodarske fronte je Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke in dolgoletni kadrovski strateg državnih podjetij. Njegovo ime se pogosto omenja kot simbol "starega sistema", povezanega z omrežji iz obdobja LDS in kontinuitete. V članku Slovenskih novic z naslovom "Grobar ali kralj slovenskega gospodarstva?" so povzete obtožbe, da naj bi Jamnik z vodenjem Modre zavarovalnice in s svojimi nastavljenimi kadri v koprskem Cimosu povzročil domnevno več milijonsko škodo.Foto: Prava.siTudi Večer je že leta 2013 razkrival njegove domnevne povezave z Bruno Koreličem, nekdanjim direktorjem Luke Koper. Mi pa smo o tem pisali v članku z naslovom Borut Jamnik na eleganten način končal kariero Roberta Goloba v GEN-I, sedaj mu pa navidezno tlakuje pot v politiko?Po besedah Mirana Videtiča, gosta oddaje Ura resnice, je trenutno močnejši “Jamnikov klan”, oziroma kot ga je poimenoval — “tabor bankirjev”. Njegov vpliv naj bi se kazal tudi skozi povezave s sindikati in vlogo pri nekaterih lastniških premikih znotraj Delavske hranilnice. V preteklosti pa se je večkrat omenjala povezava med vplivnim sindikalistom in nekdanjim zetom Milana Kučana Branimirom Štrukljem, saj je le ta dolgoletni nadzornik v Modri zavarovalnici. O tem smo tudi pisali v naših člankih z naslovom DOSJE MODRA ZAVAROLNICA I. DEL: Razkrivamo besedilo, da MODRA ZAVAROVALNICA FINANČNO OŠKODUJE svojih 300 tisoč ZAVAROVANCEV?? in DOSJE MODRA ZAVAROLNICA II. DEL : BRUTALNO! Zakaj vas imajo Jamnik in sindikati za BEDAKE, ko vplačujete v Modro zavarolnico!. Foto: Prava.siZnotraj vladne koalicije pod Golobovim vodstvom ni malo trenj, a interes po ohranitvi oblasti in prevladi nad Ustavnim sodiščem je dovolj močan, da koalicijo drži skupaj. Ključno vprašanje ostajajo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primerih:• Korigor – primer Golobovega dopustovanja v Subotičevi vili,• Bobnar–Lindav – razkritja o notranjih sporih in političnih pritiskih na MNZ.Novinar Dejan Steinbuch je napovedal, da utegne biti Golob celo prvi premier, ki ga bodo "v lisicah odpeljali z Gregorčičeve". Dodatno negotovost prinašajo govorice o domnevni nemški obtožnici zaradi energetskih poslov družbe GEN-I na Balkanu, ki naj bi jo že obravnavali tamkajšnji organi pregona.Foto: Prava.siKo ekonomija neformalnih omrežij vlada državiOb vsem tem postaja jasno, da realna moč v Sloveniji ni več (če je sploh kdaj bila) v rokah izvoljenih politikov, temveč v rokah ekonomsko-pravosodnih omrežij, ki si prizadevajo za dolgotrajni nadzor ključnih sektorjev: bančništva, energetike, gradbeništva in medijev.Politična ideologija je v tem boju drugotna — dejanski spopad se bije za vire in institucije, kar še posebej potrjuje aktualna bitka za nadzor nad Petrolom, ki naj bi predstavljal križišče interesov obeh klanov.Slovenija je pred volitvami 2026 na razpotju: bo politika še vedno fasada za kapitalske igre, ali pa se bodo volivci uprli in razkrili globlje mehanizme oblasti?Vprašanje za volivce ni več zgolj ideološko – gre za odločitev, kateri klan bo nadzoroval pravosodje, energijo, gradbeništvo in medije v naslednjem desetletju.Luka Perš

V Sloveniji smo skozi desetletja zgradili razvejano mrežo društev, ki so ključna za razvoj kulture, športa, prostovoljstva in socialne povezanosti. Kljub temu pa pravna ureditev in praksa tem društvom – predvsem na podeželju – pogosto ne zagotavljata enakih pogojev za delovanje. Ena od perečih težav je pravica do točenja alkohola na društvenih prireditvah, ki je pogosto odvisna od povsem nesorazmernih kriterijev, predvsem od gradbene povezanosti prostorov s šolo.Kot je v Sloveniji običajno, hitro in pogosto politično odzivanje na take dogodke sproži burne reakcije. Primer je otvoritev novega vrtca, kjer je bilo na prireditvi v bližnji športni dvorani videti steklenico vina in nekaj kozarcev z alkoholom. Ta prizor je povzročil ostro reakcijo desnega političnega pola, ki ni pozabil na primer iz vasi Leskovec v občini Črnomelj. Tam je poslanka Tamara Vonta zastavila vprašanje, ali je dovoljeno točiti alkohol na dogodkih lokalnih društev v šolski telovadnici, ki je prostorsko povezana s šolo. Odgovor je bil jasen – ne.Osnovna šola Leskovec.Rezultat je nerazumljiva praksa, ki v nekaterih krajih (Puconci, Ljutomer) dovoljuje točenje alkohola v športnih dvoranah, drugod na podeželju (Leskovec in številna druga mesta) pa ne. Marsikatero društvo se zaradi tega odloči tveganje, saj se ne želi odpovedati ponudbi alkohola za svojih 20 do 50 obiskovalcev. Posledica so pogoste prijave inšpekciji s strani posameznikov, kar lahko pomeni konec manjših društev, ki si ne morejo privoščiti plačila kazni. V nadaljevanju želimo opozoriti na to, da trenutna zakonodaja društvom povzroča dejansko finančno škodo in jih postavlja v neenakopraven položaj glede na tiste, ki imajo privilegij točenja alkohola.Zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje strežbo alkohola v šolskih prostorih. Vendar pa je pravica do točenja odvisna zgolj od fizične povezanosti prostorov s šolo – ne glede na vsebino, čas ali namen dogodka. Takšna ureditev odpira pomembna ustavnopravna vprašanja.Zaradi dejstva, da se puconska telovadnica ne dotika s šolskim poslopjem in je v občinski lasti je v njenih prostorih dovoljeno toči alkohol. Kaj pa vsa ostala društva v Sloveniji, ki nimajo takšnih pogojev? (Foto : Posnetek zaslona- OŠ Puconci, Facebook profil Darko Kranjc)POGLOBLJENA USTAVNOPRAVNA ANALIZA – ŠTIRJE ČLENI USTAVE, KI SO LAHKO KRŠENI:• 14. člen Ustave (načelo enakosti pred zakonom):Ta člen zahteva enako obravnavo vseh subjektov, ki opravljajo enako dejavnost. Trenutna zakonodaja in praksa pa društva z enako dejavnostjo obravnavata različno – pravica do točenja alkohola je odvisna od naključnega kriterija, kot je gradbena povezanost prostora s šolo. Takšna arbitrarna razlika ni utemeljena na vsebini ali ciljih zakona in zato predstavlja kršitev načela enakosti.• 42. člen (svoboda zbiranja in združevanja):Društva, ki ne morejo organizirati dogodkov pod enakimi pogoji, so posredno prikrajšana pri svojem osnovnem pravnem in družbenem poslanstvu. Omejevanje teh pravic posega v jedro njihovega ustavnega položaja kot prostovoljnih organizacij, ki si s prireditvami zagotavljajo obstoj in financiranje.• 43. člen (svoboda gospodarske pobude):Čeprav društva niso podjetja, opravljajo gospodarsko pomembne dejavnosti, kot je prodaja pijače na dogodkih za financiranje svojega delovanja. Če je enemu društvu to dovoljeno zaradi fizične ločenosti objekta, drugemu pa ne – kljub enakemu namenu in vsebini – gre za nesorazmeren in neupravičen poseg v svobodo gospodarske pobude.• 44. člen (pravna in socialna država):Zakon mora biti jasen, predvidljiv in sorazmeren glede na svoj cilj, denimo zaščito otrok pred alkoholom. Trenutna ureditev, ki ne upošteva okoliščin dogodka – kot so starost obiskovalcev, čas ali narava prireditve – in ne omogoča tehtanja izjem, predstavlja kršitev načela sorazmernosti. To je temelj pravne države, ki zahteva, da so posegi v pravice omejeni na nujni minimum.V tem primeru bi ob teh dejstvih in trenutni zakonodaji zelo verjetno strokovnjaki za ustavno pravo soglašali, da trenutna praksa glede omejitev točenja alkohola v društvenih prostorih krši več temeljnih načel Ustave. Vsaka neenakopravna obravnava brez tehtnih razlogov je nesprejemljiva in v nasprotju z ustavnimi pravicami državljanov.Načelo enakosti ni zgolj formalnost, temveč temelj pravne države. Različna obravnava društev glede na fizično povezanost prostorov s šolo je diskriminacija, ki jo mora država odpraviti. Prav tako svoboda zbiranja (42. člen) in svoboda gospodarske pobude (43. člen) zahtevata, da so omejitve jasno utemeljene in sorazmerne, kar sedanja praksa ni.Ustava v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država, zato morajo biti zakoni jasni, predvidljivi in sorazmerni. Trenutna ureditev tega ne zagotavlja, kar ustvarja negotovost in neenakopravno prakso.Obstoječi razlogi so dovolj močni za vložitev pobude za ustavno presojo zakonske ureditve ali njene prakse. Pobudo lahko vložijo posamezniki, društva, Varuh človekovih pravic, poslanci ali državne institucije. Utemeljitev bi temeljila na arbitrarni neenakosti, nesorazmernem posegu v pravice in neupoštevanju okoliščin dogodkov.Društva so hrbtenica lokalnih skupnosti in morajo imeti enakopravne, sorazmerne in ustavno skladne pogoje za delovanje, ne glede na fizično povezanost prostorov s šolo. Pravo mora temeljiti na tehtnih in stvarnih kriterijih, ne pa na naključjih.Čas je, da se društva, pravniki in občine združijo za ustavno presojo nesorazmerne prakse in prenovo zakonodaje. Pomembno je najti ravnotežje med zaščito otrok in svobodo delovanja civilne družbe. Prav tako ni izključena možnost odškodninskega varstva, če se ugotovi sistematična kršitev pravic.Primeri telovadnic, kjer se lahko toči alkohol:Telovadnica v bližini OŠ PuconciTelovadnica v občini Vojnik. Je v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Vojnik)ŠIC Ljutomer. Dvorana v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- ŠIC Ljutomer)Primeri telovadnic, ki lokalnim društvom in ostalim zaradi slovenske zakonodaje ni dovoljeno točiti alkohol in so se po mnenju uredništva Prava.si znašli v DISKRIMITARNEM odnosu pri pripravi prireditev:Osnovna šola Leskovec.Osnovna šola Bogojina. (Foto: Posnetek zaslona- OŠ Bogojina)Osnovna šola 1 v Murski Soboti ima eno najmodernejših telovadnih dvoran v Pomurju. Ampak, ker se telovadnica stika skupaj s šolskim poslopjem je prepovedano točiti alkohol. (Foto: Posnetek zaslona- Osnovna šola I v Murski Soboti)Luka Perš

Obstajajo zgodbe, kjer začetki razkrijejo več kot le vrh ledene gore. Zgodba o nastanku imperija MSIN je ena takih. Če želimo razumeti, zakaj danes vsak državljan Republike Slovenije plačuje v sistem, ki ne deluje zanj, ampak ga izkorišča, moramo pogledati globlje v leto 2007 – v pozabljeni članek Financ z naslovom »Spregledani slovenski milijonarji«.Foto: Posnetek zaslona- FinanceTam je bilo prvič javno zapisano, kako sta Matjaž Satler in Marko Mohar, danes ključna lastnika skupine MSIN, prišla do nesluteno velikega premoženja prek Darka Horvata, enega najvplivnejših akterjev vzporednega mehanizma iz časov zgodnjega postsocializma.Horvat, ki je tedaj vodil skupino Aktiva, je skozi kompleksno mrežo povezanih podjetij (Certius, KIG, EGP ...) omogočil prelivanje kapitala med njimi, pogosto z uporabo slabih terjatev, notranjih preprodaj znotraj zaprtega kroga in izkoriščanjem institucionalnih lukenj pri upravljanju državnega premoženja.Foto: Prava.siŽe takrat so kritični viri opozarjali, da gre za mrežno strukturo, ki je omogočala privatizacijo javnega denarja brez realnega trga.Prav prek teh poti sta Satler in Mohar pridobila dostop do kapitala, ki je postal temelj poznejših prevzemov v skupini MSIN. Številni gospodarski pravniki še danes opozarjajo, da bi bilo treba to obdobje podvrči retroaktivni presoji upravičenosti do premoženja, saj so bili nekateri prenosi v nasprotju s temeljnimi načeli integritete javnih sredstev.Toda od tam naprej postane zgodba še bolj zaskrbljujoča.Danes MSIN ni le podjetje. Je sistem. Sistem, ki ne deluje brez sodelovanja vseh njegovih členov – tudi tistih, ki jih nihče ne vpraša. Državljani. MSIN jih ne potrebuje kot partnerje, temveč kot obvezne uporabnike.Zgodba o policijski hišici v vrednosti 96.500 evrov je simbol tega stroja. Ne gre za napako, ampak za pravilo. To je dokaz, da so pogodbe, razpisi in funkcije znotraj sistema že dolgo odvezane od zdrave pameti – povezane s poslovnimi omrežji, ki segajo do vrha države.S pomočjo podatkov iz sistema ERAR smo ugotovili, da so podjetja iz skupine MSIN v času vlade Roberta Goloba prejela več javnih sredstev kot v vseh letih od leta 2003 skupaj.Zato danes MSIN neposredno ali prek svojih hčerinskih podjetij obvladuje tisk osebnih dokumentov (CETIS), javni prevoz (AP Murska Sobota), tisk uradnih publikacij (Cetis-Graf), tisk glasovnic, šolskih gradiv in drugih državnih tiskovin. Državljan pa nima izbire.Ko poteče vozniško dovoljenje, mora k njim. Ko rabi vozovnico za subvencioniran prevoz, mora k njim. Ko gre na volitve, drži v roki dokument, ki je prišel iz njihovega tiskarskega stroja. V sistemu, kjer ni alternative, ni trga – je le monopol, prekrit s tančico zakonitosti.Foto: Prava.siZ vidika evropskega prava je to še posebej problematično. Člen 102 Pogodbe o delovanju EU namreč prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja, kadar ta vpliva na trgovino med državami članicami.Če podjetje sistematično omejuje konkurenco in onemogoča enakovreden dostop do trga, gre za kršitev konkurenčne zakonodaje. Če država to početje podpira ali ne preprečuje, lahko nastane tudi odgovornost države članice.Zato vprašanje, ali MSIN s svojo prakso, političnim vplivom in institucionalno podporo že prestopa to mejo, ni več le teoretično. Poleg tega evropsko pravo javnega naročanja (Direktiva 2014/24/EU) zahteva načela preglednosti, enake obravnave in konkurence.Praksa pa kaže, da se pri mnogih MSIN-ovih poslih pojavljajo elementi izigravanja teh načel: pogajalski postopki brez konkurence, razpisi s preferenčnimi pogoji, prevzemi z izločanjem konkurence.Na ravni EU bi to lahko vzbudilo zanimanje organov, kot sta Evropska komisija ali OLAF – še posebej, ker so vpletena podjetja s statusom invalidskega podjetja, kar vključuje tudi evropske subvencije.Za povprečnega državljana so ti pravni izrazi daleč. On vidi le, da sistem vsak dan deluje brez njega – a z njegovim denarjem. Plačuje storitve, za katere nikoli ni glasoval.Uporablja produkte podjetij, ki niso na prostem trgu, ampak so del zaprtega kroga. Ve, da se mora ukloniti, saj brez osebne izkaznice ni ne računa, ne zaposlitve, ne zdravstvene oskrbe. Brez vozovnice ni prevoza v šolo. Brez uradnih obrazcev ni dostopa do javnih storitev.Tisto, kar v poslovnem svetu imenujejo "zagotovljen tok prihodkov", v resnici pomeni človeka, ki nima izbire. Ki mora plačati, ne glede na kakovost storitve. V sistemu, kjer so državljani prikrajšani za pravico do izbire in kjer monopol ustvarja umetno odvisnost. Tiho prenaša nepravičnost, saj ve, da brez sodelovanja izgubi dostop do temeljnih življenjskih storitev in osnovne družbene integracije.Ki nima mehanizmov za pritožbo, saj je vsak korak sistemsko določen. Ki je tiho, ker je tišina edini preostali pogoj za preživetje v sistemu, kjer vprašanja nimajo naslovnika.In vse to omogoča sistem, kjer se zasebni dobički krepijo iz državnih žepov – brez tveganja, brez konkurence, brez nadzora.Zato ta zgodba ni zgolj o MSIN-u. Je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko država odneha opravljati svojo vlogo varuha javnega interesa. Ko regulatorji molčijo, ko nadzor odpove, ko državljan postane obvezni naročnik, medtem ko dobički rastejo na račun njegove nemoči.To je tehnokratska kolonizacija – podprta z legalnimi dokumenti, razpisi in uradnimi žigi. In zaenkrat še z molkom institucij.Ob tem ne smemo pozabiti na Darka Horvata. Ni bil le poslovni mentor – bil je arhitekt paraekonomije in po razpadu Jugoslavije postal osrednji igralec privatizacijskega zakulisja. S pomočjo skupine Aktiva je postavil temelje za finančne tokove, ki so omogočili nastanek celih omrežij. Njegova podjetja so bila vozlišče zank, v katerih so se vrtela državna sredstva, slabe terjatve, zavarovanja in premoženje državnih skladov.Ključno vlogo je imel pri vzpostavljanju struktur, kjer so se kapitali prenašali mimo konkurence – pogosto s pomočjo slabih posojil, dokapitalizacij ali »sistemskih rešitev«.Satler in Mohar sta bila del tega sistema. Čeprav je Horvat danes medijsko umaknjen, je za mnoge notranje poznavalce tihi zaščitnik hobotnice, ki jo državljani morda nevede financirajo vsak dan.Luka PeršFoto: Stavbe Cetisa v Celju. (Posnetek zaslona)