Spoštovani bralci,pred nami je nova pravna uganka, v katero se bomo postavili v vlogo člana Državnega tožilskega sveta. Ta svet sestavljajo zdaj: predsednik Harij Furlan, namestnik Zvonko Fišer ter člani dr. Samo Bardutzky, Vlasta Nussdorfer, Ivan Žaberl, mag. Ivan Pridigar, Nadja Sovinc, Damir Kusić in magMar. Janja Bernard Korpar. Trenutna sestava Državnega tožilskega sveta. (Foto: Posnetek zaslona-Državno tožilski svet)Pred vami je primer, kjer bo Državni tožilski svet odločal o kandidatu za mesto okrožnega tožilca. Kandidat sicer formalno izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, vendar pa iz pozornejšega pregleda izstopata dve pomembni okoliščini, ki vzbujata strokovne pomisleke za zasedbo funkcije okrožnega tožilca.Kandidat je bil prej zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja in hkrati opravlja funkcijo člana nadzornega odbora ene izmed slovenskih občin. Ta dva podatka zahtevata temeljit strokovni premislek glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta stebra pravne države in temelj zaupanja javnosti v pravosodni sistem.28.člen Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o lokalni samoupravi)Neodvisnost, nepristranskost in princip »cooling-off«Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) jasno določa, da morajo državni tožilci delovati neodvisno in nepristransko. Neodvisnost pomeni svobodo od kakršnih koli vplivov, nepristranskost pa zahteva odsotnost osebnih ali institucionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na odločanje.Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice dodatno poudarja, da mora biti izključen ne samo dejanski konflikt interesov, ampak tudi zaznani konflikt, ki bi lahko spodkopal zaupanje v pravosodni sistem. Ravno zaradi tega je ključen princip »cooling-off« – časovni presek, ki preprečuje, da bi posameznik neposredno prešel iz ene občutljive funkcije v drugo, kjer bi lahko nastal konflikt interesov. Ta mehanizem ni le formalnost, ampak eden od stebrov pravne države, ki ščiti neodvisnost in krepi zaupanje javnosti.Ali je torej smiselno, da kandidat za okrožnega tožilca, ki prihaja iz okolja Urada za preprečevanje pranja denarja in hkrati še vedno opravlja funkcijo nadzornika v občinskem nadzornem odboru, prevzame to ključno pravosodno vlogo?Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kandidat vložil tožbo glede izbora za predsednika nadzornega odbora, kar nakazuje na aktivno politično udejstvovanje. Še bolj problematično je, da funkcijo nadzornika opravlja v občini, ki je neposredno pod jurisdikcijo okrožnega tožilstva, kjer kandidira za mesto okrožnega tožilca.Čeprav so nadzorni odbori občin formalno nadzorne institucije, so njihovi člani imenovani s strani občinskih svetnikov, ki so sami politično izvoljeni . Ta funkcija sicer ni poklicna, vendar nosi močan politični predznak, saj nadzoruje porabo javnih sredstev in vpliva na delovanje občinske uprave.Kandidat je sicer v postopku imenovanja za predsednika nadzornega odbora doživel neuspeh, a je ostal član odbora, kar pomeni, da je še vedno vpet v lokalno politično infrastrukturo in nadzorno funkcijo, ki ima lahko neposredne učinke na razpise, subvencije in druge pomembne odločitve.Foto: Posnetek zaslona-Zakon o lokalni samoupraviKonflikt interesov in tveganje za zaupanje javnostiKot okrožni državni tožilec bi lahko kandidat lahko sprožal postopke proti osebam ali institucijam, ki jih je kot član nadzornega odbora pravzaprav nadziral. Ta dvojna vloga ustvarja realno tveganje za konflikt interesov in lahko resno zniža zaupanje javnosti v nepristranskost tožilstva.Prav tu se kaže, zakaj ni dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, temveč je ključna skladnost z duhom zakona. Zakon o državnem tožilstvu govori o nezdružljivosti določenih funkcij zaradi vpliva na nepristranskost, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa zahteva transparentnost in odpravo konfliktov interesov.Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da so organi občine župan, občinski svet in nadzorni odbor . Ker občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, je ta funkcija politično določena in ni povsem ločena od političnega okolja.Glede na to, da kandidat še vedno opravlja funkcijo nadzornika občine, ki je v neposredni pristojnosti okrožnega tožilstva, je njegova nepristranskost lahko upravičeno vprašljiva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice jasno zahteva izključitev tudi samega videza konflikta interesov, saj je zaupanje javnosti v pravosodni sistem prav tako dragoceno kot nepristranskost.Kombinacija politične funkcije nadzornika občine, prehoda iz represivne inšpekcijske vloge in imenovanja na tožilsko mesto, ki nadzira isto občino, odpira veliko pravno in etično dilemo.Pred potrditvijo kandidata bi se morali člani Državnega tožilskega sveta vprašati, ali je kandidat pred začetkom postopka vsaj podal podpisano odstopno izjavo kot član nadzornega odbora. S tem bi izničil morebitno politično "okuženost" svojega novega položaja.A tega ni storil. Zakaj? Zakaj vztraja pri funkciji, ki mu prinaša le simbolično plačilo, a ga hkrati lahko izpostavi političnim vplivom, ki ogrožajo njegovo nepristranskost kot okrožnega tožilca?Tukaj vidite, da je bil petega junija 2025 Marko Masleša predstavljen kot novi okrožni tožilec v Kopru. Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvoPresenečenje! S takšnim življenjepisom je bil za mesto okrožnega tožilca v Kopru izbran Marko Masleša. sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše!In zdaj najbolj šokanten del zgodbe. Kandidat, ki je kljub vsemu dobil podporo Državnega tožilskega sveta in bil imenovan za okrožnega tožilca v Kopru, ni kdo drug kot Marko Masleša, sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše.Marko Masleša kot višji inšpektor zaposlen na Uradu za preprečevanje pranje denarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Od sredine junija 2023 je bil Masleša zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, hkrati pa opravlja funkcijo člana nadzornega odbora Občine Ankaran, ki spada pod jurisdikcijo tožilstva v Kopru. Leta 2023 je celo vložil tožbo na upravno sodišče v Novi Gorici, ker ni bil zadovoljen z izbiro postopka za predsednika nadzornega odbora Občine Ankaran.Zapis na spletni strani Občine Ankaran, da Marko Masleša še vedno deluje kot član nadzornega odbora občine Ankaran. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Postkomunistični vplivi in "zlata deca" nekdanjega režima še vedno držijo pomembne položaje v ključnih institucijah pravne države. Kaj zdaj? Ali si res želimo, da se takšne povezave in konflikti interesov pojavljajo v naših pravosodnih institucijah? Ali bomo pristali na izgovore in nevidne povezave ali bomo zahtevali odgovornost in transparentnost?Zaupanje javnosti v pravosodje ni samoumevno – pravosodni organi morajo biti svetišče nepristranskosti in ne teren političnih vplivov. To je bistvo, ki ga ta primer še enkrat jasno osvetljuje.Branko Masleša, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in oče Marka Masleše. (Foto: Prava.si)Če želite spremljati takšne zgodbe in podpirati neodvisno novinarstvo, nas podprite: Prava.si | TRR: SI56 0234 0174 2349 707Luka Perš

V našem mediju Prava smo objavili članek z naslovom [EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!. V njem smo razkrili insajderske informacije žvižgača iz družbe Stelkom, kako je potekalo sistematično oškodovanje para državnega podjetja zaradi poslov z IRU pogodbami na področju koriščenja kablov za nemoteno delovanje dejavnosti telekomunikacijskih podjetjih. V svoji izpovedi je zelo močno obremenil Andreja Ribiča, ko je še bil predsednik uprave Elektro Ljubljana. Med drugim mu je očital, da je posredno oziroma neposredno soodgovoren za 30 milijonov evrov škode na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato smo se odločili, da se lotimo obširne finančne analize in preiskave s pomočjo letnih finančnih poročil Elektra Ljubljane, Elesa in bilanc družbe Stelkom. Kot smo ugotovili, sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Andrej Ribič skoraj desetletje v dvojni funkciji predsednika uprave Elektra Ljubljana in predsednika oziroma člana nadzornega sveta družbe Stelkom. Tako je realno skoraj deset let Ribič imel pred sabo vse ključne poslovne podatke. Kako je prišel žvižgač do ugotovitev, da bi lahko Andrej Ribič nosil vsaj politično, moralno in etično odgovornost, se skriva v množici številk in računovodskih izkazov. Kot boste videli, tudi javno objavljeni finančni podatki nakazujejo, da je prišlo do oškodovanja družbe Stelkom v preteklosti med 15 do 30 milijonov evrov. Sodeč po dokumentaciji, bi morali nemudoma ukrepati na Finančni upravi Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za nadzor javnih financ. Spoštovani državljani, spoštovani strokovnjaki za računovodske finančne izkaze, vabimo vas, da se sami poigrate s številkami. Stavimo simbolni evro, da boste prišli do podobnih zaključkov kot nam jih je zaupal žvižgač in avtor tega članka. Vabimo vas, da si pozorno preberete dvajset sledi zapisanih skozi poglavja, kako smo razkrili sporno dvojno vlogo Andreja Ribiča ob domnevnem oškodovanju slovenskega proračuna v višini med 15 do 30 milijonov evrov!???1. poglavje: Ko se oglasi žvižgačV uredništvo Prava.si smo prejeli dva dokumenta. Prvi je pogodba o uporabi optičnega voda med BTC in WTC iz leta 2005, ki jo je podpisal Elektro Ljubljana s ponudnikom kablov. Drugi je interni izpis vseh kablov po Ljubljani, ki jih uporablja podjetje Stelkom d.o.o. Dokumenta je dostavil žvižgač v Stelkomu. Zatrjeval je, da je javna infrastruktura dolga leta tržena brez povratka koristi državi. Trdil je, da je bil sistem viden, znan in zavestno ignoriran.Foto: Prava.si2. poglavje: Dvojna vloga Andreja RibičaOd 23. februarja 2010 do novembra 2021 je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. Istočasno je bil od leta 2012 oziroma 2013 dalje tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Stelkom. Elektro Ljubljana je bila večinska ustanoviteljica Stelkoma. To pomeni, da je Ribič nadzoroval podjetje, ki je tržilo infrastrukturo podjetja, ki ga je sam vodil. Sistem brez zavor.Tukaj lahko vidite, kdaj je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Tukaj se jasno vidi, kdaj je bil Andrej Ribič v nadzornem svetu družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)3. poglavje: Prihodki, ki niso nikoli vrnjeniFinančna poročila podjetja Stelkom kažejo, da je med letoma 2011 in 2024 ustvarilo povprečno 7,8 milijona evrov prihodkov letno. V enakem obdobju v bilancah Elektra Ljubljana ni zaslediti nobenih prihodkov, ki bi izhajali iz najema kablov, infrastrukture ali uporabe optičnega omrežja. Kar je Stelkom pridobil, je tam tudi ostalo.Bilance poslovnih izzidov med leti 2011-2014 družbe Stelkom. (Foto: E-bonitete)4. poglavje: Sledi amortizacijeStelkom je v obdobju 2011 do 2024 vsako leto amortiziral osnovna sredstva v vrednosti od 400.000 do 1.000.000 evrov. V vseh bilancah je prikazano več kot 11 milijonov evrov kumulativne amortizacije. Vendar nikjer ni zabeleženo, da bi ta sredstva pridobili z investicijo, leasingom ali odkupi. Kar pomeni, da amortizirajo infrastrukturo, ki je formalno nikoli niso kupili. Lahko sumimo, da je infrastruktura najeta, a brez nadomestila kažejo naši indici v obširni preiskavi.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)5. poglavje: Prikrivanje skozi zabilančna sredstvaMed letoma 2011 in 2015 so v bilancah Stelkoma navedena zabilančna sredstva. Gre za pogodbe ali pravice, ki niso lastništvo, a imajo uporabno vrednost. Višine se gibljejo med 1,2 milijona in 200.000 evrov. Več finančnih analitikov je potrdilo, da gre skoraj gotovo za dolgoročne pogodbe IRU, ki bi morale imeti tudi protiknjižno postavko – denarno nadomestilo lastniku infrastrukture. Vendar se tega v javno dostopnih finančnih podatkih ne opazi.Izkazi poslovne izzida družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)6. poglavje: Stroški storitev brez pojasnilaV istem obdobju je podjetje Stelkom izkazovalo med 2,5 in 3,5 milijona evrov stroškov storitev letno. Skupaj več kot 40 milijonov evrov v desetih letih. V poročilih ni navedeno, komu so bile storitve plačane. V nobenem primeru to niso bila podjetja, ki so zgradila kablovod. Sredstva so torej domnevno odtekala iz sistema, ne da bi bilo javnosti znano kam.Računovodski izkazalniki družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)7. poglavje: Denarni tok – denar je bilDenarni tok iz poslovanja je bil med 2020 in 2022 vsako leto pozitiven in je presegal milijon evrov. Podjetje je imelo na voljo realni denar, ki pa ga ni investiralo nazaj v infrastrukturo, ni ga izplačalo kot nadomestilo Elektru Ljubljana, niti ni zmanjševalo dolga. Namesto tega se je stanje denarja zmanjševalo, dolgoročni cilji pa so izginjali.Denarni tok družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)8. poglavje: Plačilna disciplina, ki je niV letu 2024 ima Stelkom bonitetno oceno 2 – kar pomeni visoko tveganje, zamude plačil nad 120 dni in potencialne insolvenčne nevarnosti. Iz podjetja, ki je desetletje ustvarjalo milijonske prihodke in je amortiziralo kablovod, je ostala lupina z blokiranimi računi in neporavnanimi obveznostmi.Ocena družbe Stelkom na spletni strani e-bonitete. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)9. poglavje: Zamenjava lastništva – zadnji maneverLeta 2022 je lastništvo Stelkoma prešlo iz lasti Elektra Ljubljana v zasebne roke. Novi lastnik je postal Metrima d.o.o. Po tem datumu se je poslovanje poslabšalo. Dobri denarni tokovi so usahnili. Povezava med kabli in javno infrastrukturo je bila pretrgana. Pred tem pa je sistem deloval skoraj dve desetletji. Vse kaže, da se naši sumi iz napisane trilogije Stelkom uresničujejo. Foto: Prava.si10. poglavje: Vse poti vodijo k odgovornostiAndrej Ribič je imel kot predsednik uprave Elektra Ljubljana (2010–2021) in kot predsednik nadzornega sveta Stelkoma (od 2012/2013 dalje) neposreden in stalen vpogled v pogodbe, bilance in finančne tokove.Ni sklenil tržne pogodbe o oddaji infrastrukture. Ni zahteval nadomestil. Ni ustavil sistema. Namesto tega je vodil in nadzoroval entitete, ki so omogočale prikrito trženje javnih sredstev brez vračila. Tudi mi smo mislili, da žvižgač pretirava z oceno oškodovanja slovenskega proračuna. Vendar smo tudi sami ugotovili, da je lahko skozi dolgoletno delovanje Stelkoma v teh letih zaradi sistematičnega delovanja lastnikov se povzročila domnevna škoda v višini 25 do 30 milijonov evrov.Foto: ChatGPT11. poglavje: Kako so kabli izginili iz bilancKo v bilancah ni investicije, ni nakupa, ni leasinga, ni dolgoročnega najema, a so osnovna sredstva amortizirana, pomeni to le eno: kabli, ki jih Stelkom uporablja, niso nikoli bili njihovi. A vendar so jih računovodsko pripoznali kot del svoje dejavnosti. S tem so ustvarjali prihodke na podlagi infrastrukture, ki je ostala v lasti drugega podjetja. V tem primeru Ribečevi Elektro Ljubljana.IRU pogodba sklenjena s strani Elektra Ljubljana v letu 2005. (Foto: Bralec Prava.si)12. poglavje: Pravni manever, imenovan IRUPogodba iz leta 2005 dokazuje uporabo infrastrukture brez formalnega prenosa lastništva. Takšna pravica uporabe se imenuje IRU. Računovodsko je takšna pravica vedno dvostranska: uporabnik jo mora pripoznati kot dolgoročni dolg, lastnik pa kot dolgoročni prihodek. Stelkom jo je pripoznal. Elektro Ljubljana nikoli. Kar pomeni, da nikoli ni dobil nadomestila.Foto: Bralec Prava.si13. poglavje: Kdo je zares plačeval? Nihče.Med pregledom finančnih poročilih Elektra Ljubljana ni zaznati prihodkov iz najema kablovodov, je edina logična razlaga, da se sistem nikoli ni obravnaval tržno. Ni bilo nadomestil. Ni bilo ocene tržne vrednosti. Ni bilo knjigovodskega vračanja investicije. Država je investicijo pokrila. Izvajal jo je Stelkom. Dobiček je bil njegov.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)14. poglavje: Plačila, ki izginejo v storitveVsako leto so iz podjetja Stelkom izginili milijoni evrov pod postavko "stroški storitev". Teh storitev ni moč povezati z investicijami, s kabli, niti z infrastrukturo. Gre za operativne izdatke, ki so najverjetneje služili kot notranji prevzemi vrednosti. Denar je krožil znotraj sistema, lastnik infrastrukture pa ni dobil ničesar.15. poglavje: Finančna analiza – kako do 30 milijonov?Povprečna letna vrednost uporabe infrastrukture bi morala znašati vsaj 1,6 milijona evrov. Toliko znaša 20 % tržna vrednost prihodkov Stelkoma (okrog 8 milijonov letno). V 15 letih to znese najmanj 24 milijonov. Ob dodatnih stroških amortizacije, zabilančnih sredstev in neknjiženih obveznosti se končna ocena ustavi med 25 in 30 milijoni evrov. Po mnenju več neodvisnih davčnih in računovodskih strokovnjakov gre za jasen primer prikritih prihodkov, ki bi morali biti knjigovodsko izkazani in davčno obravnavani. Če podjetje trži nekaj, kar ni v njegovi lasti, in s tem ustvarja dohodek, mora obstajati pogodben odnos in tok denarja nazaj do lastnika. Če tega ni, obstaja resna verjetnost oškodovanja.Računovodski kazalniki družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)16. poglavje: Zakaj ni nihče ukrepal?Ker je imel Andrej Ribič funkcijo predsednika uprave Elektra Ljubljana od februarja 2010 do novembra 2021 in od leta 2012/2013 dalje tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Stelkoma, je bila vsakršna notranja opozorila ali zahteva po pogodbeni poravnavi vnaprej izničena. Nihče v sistemu ni imel motivacije, da to popravi. Ribič bi moral sam sprožiti revizijo. Pa je ni.Foto: Prava.si17. poglavje: Časovna linija prikrivanjaOd leta 2005 do 2022 ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala plačila za uporabo kablov. V bilancah Elektra Ljubljana se to nikoli ne odraža. Po letu 2022, ko je Stelkom prešel v zasebne roke, se sistem zlomi. Povezave se pretrgajo. Bonitetne ocene padejo. Denarni tok izgine. A pred tem je sistem tiho deloval skoraj dve desetletji.Foto: Prava.si18. poglavje: Revizorji, ki so molčaliVsako leto so tako Stelkom kot Elektro Ljubljana oddajali letna poročila z mnenji pooblaščenih revizorjev. Nobeden izmed njih ni opozoril na neobstoječe prihodke iz uporabe infrastrukture, na odsotnost nadomestil, na zabilančna sredstva brez ustreznega prihodka. Kar pomeni, da je sistem imel tudi računovodsko tišino.19. poglavje: Številke, ki dokončno potrjujejo naše domnevne sumeNa podlagi javno dostopnih finančnih poročil družbe Stelkom d.o.o. za obdobje od leta 2011 do 2021 je razvidno, da je podjetje ustvarjalo povprečno med 7 in 8 milijonov evrov letnih prihodkov. Istočasno je vsako leto izkazovalo amortizacijo osnovnih sredstev v vrednosti med 580.000 in 850.000 evrov.Ti zneski se neposredno nanašajo na uporabo fizične infrastrukture – kablovodov in optičnih povezav, ki jih podjetje formalno ni nikoli kupilo, pač pa je temeljilo na dolgoročnih pravicah uporabe.V ključnih letih, kot so 2012, 2013 in 2014, se v bilancah pojavljajo tudi zabilančna sredstva v višini med 900.000 in 1.200.000 evrov. Gre za obveznosti, ki niso del aktivnega knjigovodstva, temveč izhajajo iz t. i. pravice do uporabe – pogodbeno razmerje znano kot IRU. To pomeni, da je Stelkom lahko tržil infrastrukturo, ne da bi jo imel v lasti, a bi moral za to lastniku – v tem primeru Elektru Ljubljana – plačevati nadomestilo. Tega v nobenem trenutku ni zaznati v prihodkovnih izkazih Elektra Ljubljana.V letih, ko so ti prihodki iz uporabe kablov najvišji, so v bilancah Elektra Ljubljana ti prihodki enostavno izginili. V bilancah ni zaslediti nobene postavke, ki bi potrjevala, da je za uporabo lastne infrastrukture Elektro Ljubljana prejemal denarno nadomestilo.Izračunano po konzervativnem modelu, bi moral Elektro Ljubljana letno prejeti med 1,5 in 2 milijona evrov. V desetih letih to znaša najmanj 15 do 20 milijonov evrov. Skupaj z amortizacijo, prikritimi terjatvami in izločenimi prihodki se številka povzpne nad 25 milijonov evrov.Pomemben dokaz predstavlja tudi sprememba lastništva v letu 2022, ko je podjetje Stelkom iz rok Elektra Ljubljana prešlo v zasebno last. Po tem trenutku se v poročilih Stelkoma začnejo kazati negativni denarni tokovi, bonitetne ocene podjetja padejo, plačilna sposobnost upade, struktura odhodkov se poruši.Ta prelomnica jasno kaže, da je bil poslovni model dolgoročno nevzdržen in da je lahko deloval le ob institucionalni podpori, ki jo je omogočal nadzorni odnos Elektra Ljubljana kot ustanovitelja in nadzornika.Najpomembnejša ugotovitev pa izhaja iz neposredne časovne povezave med funkcijo Andreja Ribiča kot predsednika uprave Elektra Ljubljana od leta 2010 do 2021 in njegovim istočasnim nadzorom nad Stelkomom, kjer je zasedal mesto predsednika nadzornega sveta od leta 2012/13 dalje.Ribič je torej skoraj desetletje sedel na obeh straneh pogodbenega razmerja: bil je odgovoren za zaščito državne infrastrukture in hkrati za nadzor podjetja, ki jo je tržilo brez kompenzacije.Če bi bil sistem zasnovan po tržnih načelih, bi morala obstajati pogodba, ki določa ceno uporabe, obračun IRU pravic, nadomestilo amortizacije in tok denarja med uporabnikom in lastnikom infrastrukture.Ker vsega tega v bilancah ni, je mogoče govoriti o sistemski finančni vrzeli, katere vrednost presega 25 milijonov evrov. In to ni več zgolj strokovna ocena – to je izračun, podprt z dokumenti, številkami in knjigovodskimi dejstvi.20. poglavje: Dokazano. Sistem je obstajalKo raziskuješ komunikacijske vode, pričakuješ, da bo država imela celovito evidenco, kdo uporablja fizično infrastrukturo, po kakšnih pogodbah in s kakšnim nadomestilom. A takega registra v Sloveniji ni. Ne GURS, ne AKOS, ne SODO, ne ELES ne vodijo javno dostopnega katastra optičnih kablov, kjer bi bilo mogoče pregledno razbrati, katero podjetje ima pravico uporabe določenega voda in ali za to plačuje.Obstajajo delni sloji na geoportalih, kot sta Prostor.si in Geoportal AKOS, kjer je mogoče na zemljevidu vizualizirati dele pasivne infrastrukture. A ti sloji so nepopolni, ne vsebujejo informacij o pogodbah, ne prikazujejo IRU dogovorov in ne omogočajo identifikacije finančnih tokov, ki bi jih moral prejemati lastnik infrastrukture.To pomeni, da uporabniki kablov lahko dejansko poslujejo, tržijo in ustvarjajo prihodke iz državne infrastrukture – brez kakršnekoli centralne evidence, brez javne preglednosti in brez opozorila. Z drugimi besedami: kar ni vpisano, lahko obstaja. Lahko se trži. Lahko ustvarja milijonske prihodke. In lahko izgine – brez sledi.Ta sistemski vakuum je v Sloveniji omogočil, da je podjetje, kot je Stelkom, lahko tržilo državne kable brez dokumentiranega vračila koristi lastniku – ker ni bilo nadzora. Ker ni bilo registra. Ker je obstajal sistem, ki se je zanašal na to, da nihče ne bo vprašal, kdo so pravi lastniki in ali je infrastruktura res prodana – ali pa le brezplačno uporabljena.Po vseh analiziranih dokumentih, bilancah, pogodbah in finančnih tokovih je jasno: obstajal je sistem, ki je skoraj dve desetletji tržil javno infrastrukturo, ne da bi njen lastnik dobil plačano. Andrej Ribič je bil na obeh straneh sistema. Ni ukrepal. Ni zahteval plačila. Ni zavaroval javnega interesa. Država je izgubila desetine milijonov evrov.Na vrsti so ustrezno usposobljeni strokovni neodvisni organi, da na podlagi javno dostopnih podatkov sprožijo ustrezne postopke in ukrepajo skladu s svojimi pristojnostmi zapisano v slovenski zakonodaji.Luka Perš

Pojavljajo se resni indici in sumi, da gre v resnici za odličen poslovni projekt srbskega-ameriškega poslovneža Milana Mandarića. Ta naj bi skupaj z Bržanom načrtoval gradnjo tako imenovane Bržanove arhitekturne mojstrovine. Poleg dvigala naj bi bil Mandarić že dogovorjen z ukrajinskimi investitorji, ki naj bi zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov. V članku pojasnjujemo tudi nekaj tehtnih tehničnih pomislekov glede izvedljivosti in smiselnosti tega projekta. A to je šele začetek – zgodbo bomo pri našem mediju spremljali zelo natančno. Spoštovani župan Kopra Aleš Bržan, če bo kdo razkril morebitne finančne povezave, bomo to zagotovo mi. Zato vam iskreno svetujemo, da še enkrat temeljito premislite, ali je smiselno projekt nadaljevati.V preteklosti je tesno sodelovanje med Bržanom in Mandarićem razkril Boštjan Aver, nekdanji svetovalec srbskega-ameriškega poslovneža. V primeru Bržanovega dvigala bi morali občani Kopra nujno reagirati in zahtevati občinski referendum. Si res želijo dopustiti tako potraten in sporen projekt?V našem članku z naslovom OBALA, ALI IMATE TEŽAVO LEGALNO PRIPELJATI IZ TUJINE 140 MILIJONOV DOLARJEV V SLOVENIJO! TO JE EDINI DENAR, KI JE OSTAL!!! smo zapisali:"Slovenija ni žrtev tako imenovanih levih in desnih političnih polov, temveč konkretnih posameznikov z Obale, na katere smo že večkrat opozorili v naših člankih. Gre za popolno ugrabitev države – obalni dnevni migranti v Ljubljani imajo pod nadzorom vse ključne institucije. Težava je, da jih je Žugelj dobesedno razkrinkal, kar je tudi sam poudaril v izjavi. Spoštovana Obala, ali res imate težavo legalno prenesti 140 milijonov dolarjev v Slovenijo? Si zato želite novo Adrio? Kaj pa zakon o tonaži? Stadina, kaj to pomeni?"Foto: Prava.siKot boste opazili v nadaljevanju članka, naj bi ukrajinski investitorji res nameravali zgraditi hotel za 150 milijonov evrov. 140? 150? Dve številki, ki se pojavljata skoraj simetrično in – kot se pogosto zgodi – bo zgodba najverjetneje zaključena z implozijo.V nadaljevanju članka bomo razkrili tehnične spornosti projekta, vse ključne politične akterje, ki kažejo največji interes za izvedbo, in zakaj bi moral biti projekt nemudoma ustavljen. Gremo lepo po vrsti...Projekt mobilne povezave med Žusterno in Markovcem v Kopru, v katerega je vključeno dvigalo v stebru z razgledno ploščadjo in viaduktom za kolesarje in pešce, od svojega nastanka dalje razburja javnost zaradi dvomov o smiselnosti takšne astronomske investicije.Potem ko je bil aprila 2025 na seji občinskega sveta predlog župana Aleša Bržana zavrnjen zaradi resnih pomislekov glede varnosti, vplivov na okolje in nejasnih stroškov, je bil projekt maja na presenečenje mnogih potrjen.Župan MO Koper in eden ključnih pobudnikov spornega projekta Aleš Bržan. (Foto: Posnetek zaslona- Obrazi slovenskih pokrajin)Vendar ne zaradi spremenjene vsebine, saj je dokumentacija ostala skorajda identična, temveč zaradi političnega obrata dveh svetnikov. Kaj se je torej zgodilo? In čemu služi projekt, ki naj bi premostil nekaj deset metrov višinske razlike, a je vreden skoraj deset milijonov evrov – do konca gradnje pa se bo, tako kot se to redno dogaja, skoraj zagotovo še bistveno podražil?Kot je znano, na dogajanje v koprski občini poleg župana Aleša Bržana vplivata še dva vplivna lokalna politika in podžupana – advokat Janez Starman in Mateja Hrvatin Kozlovič, sicer prijateljica bolj znane Tamare Kozlovič, bivše direktorice občinske uprave. Slednja je bila na listi Gibanja Svoboda leta 2022 izvoljena v Državni zbor, pred tem pa so se pojavljali zapisi o ljubezenski telenoveli med njo in Bržanom; nekateri so celo namigovali, da bi bil zakon Bržana resno ogrožen, če Kozlovičeva ne bi odšla v Ljubljano je poročal naš medij Prava.Foto: Prava.siČeprav so mestni svetniki gradnjo dvigala sprva zavrnili zaradi številnih pomislekov, so ga na zadnji seji maja letos potrdili. A dokument, ki so ga znova prejeli v odločanje, smo natančno pregledali in ugotovili, da ne prinaša bistvenih vsebinskih sprememb. Kaj se je torej spremenilo? Nič.Vmes sta se »zgodila« dva mestna svetnika, ki sta mnenje brez pojasnila spremenila. Je v ozadju politična korupcija????, se mnogi sprašujejo.Vsebina projekta: dvigalo, viadukt in gostinski objektKot je razvidno iz gradiva, investicija obsega viadukt z dvigalom in razgledno ploščadjo, dve nadkriti kolesarnici, gostinski objekt in sanitarije, oporni zid in zunanjo ureditev, urbano opremo (klopi, osvetlitev, koši), priključitev na vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje ter pešpoti, kolesarske steze in preureditev parkirišča pri OŠ Antona Ukmarja na Markovcu. Kot piše, bo dvigalo omogočilo »vzpostavitev nove in funkcionalno prijaznejše povezave« med Markovim hribom, Semedelo in obalnim območjem z mestnim središčem, projekt bo prispeval tudi k spodbujanju »pešačenja kot pomembnega potovalnega načina« ter izboljšanju kakovosti zraka in znižanju toplogrednih izpustov.Podžupanja MO Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, prijateljica poslanke Gibanje Svoboda Tamare Kozlovič, nekdanje direktorice občinske uprave v prejšnjem mandatu pri sedanjem županu Bržanu. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Koper)Prometni in prostorski posegi: manj parkirišč, zožene cesteObmočje gradnje leži v pobočju klifa in na delu obalne izravnave med Semedelo in Žusterno. Zgornja vstopno-izstopna ploščad je predvidena na nivoju zgornje ureditve na Markovcu, nekoliko pod nivojem »Kroga«.V sklopu projekta je predvidena vzpostavitev 300 metrov dolge kolesarske povezave in nove kolesarske površine. Prostor za umestitev kolesarske steze se želi pridobiti na račun preureditve obstoječega parkirišča pri osnovni šoli, tako da se bo del parkirnih mest za avtomobile – kjer zdaj parkirajo predvsem starši, ko oddajo svoje otroke v vrtec in šolo – preprosto ukinil. Dvom mnogih pa vzbuja tudi načrt, da naj bi se na račun nove kolesarske poti zožala obstoječa cesta. »Kolesarski pas se umesti na račun zožitve lokalne ceste s sedem metrov na 5,5 metra, kar še dovoljuje zaris sredinske ločilne črte,« beremo v gradivu. Kaj bo to pomenilo za varnost prometa, ni zapisano.Prah, hrup in gradbišče tik ob šoli in vrtcuV času gradnje se pričakuje »vpliv na zrak, vodo in tla ter obremenitev območja gradnje s hrupom, vibracijami, prašenjem in osvetlitvijo«. Avtorji gradiva sicer navajajo, da se zaradi gradbenih posegov »ne pričakuje porušitve, škode ali deformacij, večjih od dopustne ravni na sosednjih hišah«. Pri tem ne posebej omenjajo, da med »sosednje hiše« sodi tudi osnovna šola, ki je tik ob predvidenem gradbišču.Zapisano je tudi, da lahko zaradi uporabe gradbene mehanizacije pride »do tresljajev oziroma vibracij«, vendar »ni mogoče predvideti ocene vplivov na sosednje objekte oziroma zemljišča, ker so ti odvisni od temeljenja teh objektov, sestave tal, kompaktnosti itd.«To torej pomeni, da investitor – občina – sploh ni predvidela, kako bodo vibracije ob gradnji dvigala v neposredni bližini osnovne šole vplivale na zgradbo, v kateri se dnevno zadržuje 900 otrok?!Hrup »ne bo čezmeren« – a zgolj ob upoštevanju naslednjih pogojev: »gradbeni stroji ne smejo obratovati sočasno«, »tovorna vozila morajo biti v času nakladanja materiala ugasnjena«, »gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6. in 18. uro«. Z drugimi besedami: gradbena dela se bodo izvajala točno v času obratovanja šole!????Kot je še mogoče razbrati iz dokumentacije, se zaradi gradbenih del pričakuje tudi povečana onesnaženost zraka, predvsem s prašnimi delci, emisije iz prometa zaradi obratovanja gradbenih strojev in prometa s tovornimi vozili. Prav tako je pričakovati nastajanje gradbenih, komunalnih in drugih odpadkov, kot tudi »manjših količin nevarnih odpadkov«.Ameriški-srbski poslovnež Milan Mandarić pričakuje, da v zameno oddajo svojega zasebnega zemljišča za graditev Bržanovega stolpa dobi vsa dovoljenja, kjer naj bi ukrajinski investitorji zgradili hotel v vrednosti 150 milijonov evrov!?? (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal 24)Nenaden politični preobrat brez vsebinskih spremembZaradi številnih pomislekov je večina svetnikov aprila glasovala proti Bržanovemu dvigalu. To je bil tudi prvi poraz župana v njegovem mandatu. A če je kdo mislil, da je s tem njegovih sanj o dvigalu konec, se je uštel.Sledila je ponovna uvrstitev dvigala na sejo mestnega sveta; o njem so svetniki glasovali 22. maja ter ga potrdili. So jih prepričali novi argumenti? Poglejmo, če je prišlo v novem gradivu do kakšnih sprememb. Dokumenta sta praktično enaka. Kaj se je torej zgodilo?Občinska svetnica italijanske narodnostne skupnosti v MOK Roberta Vincoletto. (Foto: Posnetek zaslona- Cancapodistria.si)Po poročanju nekaterih medijev sta se »zgodila« dva mestna svetnika – oziroma svetnica in svetnik – ki sta nenadoma spremenila mnenje. Pred sejo so zaokrožile govorice o izsiljevanju svetnice italijanske narodne skupnosti Roberte Vincoletto, ki naj bi ji Bržan neposredno pogojeval glas za dvigalo z usodo italijanskega vrtca v Hrvatinih. Če to drži, gre za prvovrstni primer politične korupcije.Za obrat je poskrbel tudi svetnik Levice Alan Medveš, ki je pri prvem glasovanju glasno nasprotoval dvigalu, a si je v drugem poskusu očitno premislil – spremembe svojega stališča na seji mestnega sveta ni pojasnil. Morda bo razloge pokazal čas, ko bo vidno, ali je bila v ozadju tudi pri Medvešu kakšna politična »kupčija« z Bržanom.Občinski svetnik v MO Koper Alan Medveš. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv, STA)Iz državnega na zasebno zemljišče – ali kdo je v resnici zmagovalec?Vendar pa tehnične posebnosti Bržanove investicije v dvigalo niso edino, kar razburja javnost. Razprava v mestnem svetu je namreč razkrila, da je bilo dvigalo brez vednosti občinskih svetnikov premeščeno s prvotne lokacije na državnem zemljišču na zasebno parcelo v lasti Milana Mandarića, srbsko-ameriškega poslovneža, ki je bil z Bržanom povezan že v preteklosti.Zakaj se bo dvigalo gradilo na privatnem zemljišču Mandarića in ne na državnem zemljišču, kot je bil planiran t. i. Fuksasov stolp, ki ga je načrtoval bivši župan Boris Popovič leta 2018, ni jasno.Tega tudi občinski svetniki niso izvedeli. Ne ve se niti, kako bo koprska občina pridobila pravico do gradnje na Mandarićevem zemljišču in pod kakšnimi pogoji bo Mandarić občini omogočil stavbno pravico. Kakšni dogovori so v ozadju, v tem trenutku nihče ne ve.Vendar pa se ve, da Mandarić namerava na svojem zemljišču na koprskem klifu graditi hotel. Mandarić naj bi preostanek zemljišča prodajal ukrajinskim investitorjem za tri milijone evrov. Ti naj bi tam zgradili luksuzni hotel s petimi zvezdicami, vreden 150 milijonov evrov.Če se projekt uresniči, bi lahko del občinske plaže postal zasebna hotelska plaža, pridobljena prek koncesije – čeprav je bila ta plaža urejena z javnim denarjem.Koliko bo bližina dvigala z vso infrastrukturo vplivala na povečanje vrednosti njegovega zemljišča, ostaja vprašanje, na katerega si bodo v Kopru prej ali slej morali odgovoriti prav tisti svetniki, ki so glasovali za to – za mnoge zelo sporno – investicijo.Mandarić, luksuzni hotel in stari znanciPrav v času odločanja o dvigalu so se pojavili tudi medijski zapisi, povezani s spremembo občinskega prostorskega načrta (OPPN) parka ob Ferrarski ulici, ki jo je omogočil župan Bržan in njegova večina v mestnem svetu po izvolitvi. Ta sprememba je omogočila gradnjo stanovanjske soseske prav Mandariću.O tem je javno spregovorila tudi priča, ki trdi, da je Mandarić Bržanovo kampanjo financiral z 30.000 evri gotovine – 15.000 evrov naj bi članu Bržanove ekipe izročila prav omenjena priča, bivši Mandarićev svetovalec Boštjan Aver. Tudi teh informacij Bržan na seji ni pojasnil – raje je prst usmeril v bivšega župana Popoviča.Janez Starman, sedanji nepoklicni podžupan mestne občine Koper Janez Starman, pred leti tudi skupni kandidat za župana Kopra strank levega političnega pola. Sedaj pa opravlja funkcijo predsednika Odvetniške zbornice Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur)Simbol nepreglednosti, ki kliče po odgovorihV ozadju Bržanove investicije v dvigalo na Markovec so torej ene in iste politično-poslovne povezave. Mandarić je bil z Bržanom povezan že v preteklosti, zdaj pa se ponovno pojavlja v povezavi z enim največjih občinskih gradbenih projektov. Obenem pa anonimka, ki opozarja na sum koruptivnih poslov iz časa Bržanove kampanje, ostaja nepojasnjena. Investicija v 10-milijonsko dvigalo je, še preden se je začela gradnja, obremenjena s sumom koruptivnosti in nepreglednosti, ki kliče po odgovorih – ne le zaradi višine zneska, temveč predvsem zaradi vzorcev političnih spreg, ki se ponavljajo.Ko se isti obrazi pojavljajo v milijonskih projektih, brez jasne razmejitve med javnim interesom in zasebnimi koristmi, postane tudi dvigalo več kot zgolj infrastrukturni projekt – postane metafora politične vzpenjače, ki se napaja iz javnih sredstev in pelje v labirint s sumom korupcije obremenjenih povezav.Luka Perš

Notranji vir iz paradržavne družbe Stelkom razkriva, da je bil Stelkom v preteklosti oškodovan za vsaj 30 milijonov evrov zaradi podpisanih IRU pogodb Elektra Ljubljana z drugimi poslovnimi subjekti. Žvižgač zatrjuje, da je imel v preteklosti dostop do vseh poslovnih in finančnih podatkov družbe. Za svoje besede ima tudi dokumente, ki potrjujejo njegove besede. Na kak način se je dogajalo oškodovanje slovenskega proračuna? Elektro Ljubljana ima položenih 2000 kilometrov kablov v kanalizacijskem sistemu na širšem območju okolice Ljubljane. Na podlagi IRU pogodb tako dobi v last infrastrukturo najemnik. Vendar ves čas mu sistem vzdržuje država, v tem primeru v ta namen ustanovljena družba s strani večjih državnih podjetjih s sektorja električne energije Stelkom. Vendar težava nastopi, ko se pogodbe iztečejo in najemnik še vedno ostaja lastnik kabelskega omrežja. Vzdrževanje pa mu ves čas na račun slovenskih davkoplačevalcev izvaja STELKOM. Zaradi tega se je Stelkomu načrtno povzročala v preteklih letih poslovna škoda s strani državnih družb, med njimi tudi Elektra Ljubljana pod takratnim vodstvom Andreja Ribiča. Kot nam je zaupal vir, bi naj vodstvo Stelkoma razpolagalo s pravnim mnenjem pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata, ki je močno obremenjujoče za Ribiča, a je kot kaže novo vodstvo omenjeno mnenje pospravilo v predal. Kot so razkrili v medijih Požareport in Info360 postaja sodeč po objavljenih člankih v teh medijih Ribič eden najbolj vplivnih gospodarskih političnih kadrov sedanje Golobove vlade. Lahko bi zapisali, da je svoj položaj vodje volilne kampanje za parlamentarne volitve iz leta 2022 zelo dobro unovčil. Poleg tega pa mu hrbet krijeta v ozadju predsednik UEFA Aleksander Čeferin in dežurni Ribičev DARS gradbeni izvajalec- lastnik gradbenega podjetja CGP Dari Južna. Zato bomo o tem primeru zelo natančno spregovorili v obliki trilogije. V prvem delu vam razkrijemo bistvene informacije insajderja iz Stelkoma. V drugem bomo njegove besede podprli z ustrezno dokumentacijo. V tretjem delu pa se bomo predvsem spraševali o tistih, ki bi morali ukrepati, pa tega ne storijo.V preteklosti smo v našem mediju pisali o paradržavnem podjetju Stelkom. Gre za podjetje, ki so ga ustanovili državni elektrodistributerji z namenom upravljanja in trženja državne optične infrastrukture, predvsem tiste, ki poteka po elektroenergetskih trasah. Njegova naloga naj bi bila centralizirano in pregledno upravljanje z optičnimi kabli, ki jih je država gradila oziroma financirala z javnimi sredstvi.Opis paradržavne družbe Stelkom na njihovi spletni strani. (Foto: Posnetek zaslona- Stelkom)V trilogiji člankov z naslovi I. DEL STELKOM: Privatizacijska vojna med "Švicarji" in SAVA BOYS je le ponovitev scenarija iz leta 2008, II. DEL STELKOM: Kako "Švicarji" niso vedeli, da jih uničuje omrežje SAVA BOYS pod lastništvo sklada YORK, in III. DEL STELKOM: SAVA BOYS s pomočjo vzporednega podjetja v Srbiji v lasti sklada York bo uničila in privatizirala Stelkom? smo razkrivali zakulisne spopade neformalnih omrežij, ki upravljajo pomembna državna podjetja. Kljub 40-odstotnemu lastništvu Švedov v Stelkomu imajo vsaj uradno na papirju ti še vedno manjšino.Foto: Prava.siKako je Andrej Ribič v vlogi predsednika uprave Elektro Ljubljana po mnenju žvižgača s podpisanimi IRU pogodbami domnevno poskrbel za oškodovanje slovenskega proračuna?Tokrat razkrivamo novo trilogijo. V središču pozornosti je vidni predstavnik Gibanja Svoboda in predsednik uprave DARS-a Andrej Ribič. Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Elektro Ljubljana, zdaj vidni predstavnik največje vladne stranke Gibanje Svoboda in predsednik državne družbe DARS. (Foto: Posnetek zaslona-Forbes)Naš vir iz Stelkoma, ki je imel dostop do zaupnih dokumentov, trdi, da je Elektro Ljubljana pod Ribičevim vodstvom zlorabljala svoj lastniški delež v Stelkomu za prenos stroškov na druga državna podjetja. Pri tem naj bi Elektro Ljubljana preko IRU pogodb povzročila finančno škodo državi in davkoplačevalcem.Naš vir natančno opisuje, kako je Ribič domnevno sklepanje spornih pogodb zlorabil za oškodovanje Stelkomovega poslovanja. Stelkom naj bi imel le 2,8 km lastnega omrežja, medtem ko ima Telekom 1200 km, Telemach 500 km, Elektro Ljubljana pa kar 2000 km. To bi zadoščalo za povezavo od Ljubljane do Moskve.Ključni del zgodbe so IRU pogodbe (Indefeasible Right of Use) – dolgoročne pogodbe, s katerimi najemnik pridobi nepreklicno pravico uporabe infrastrukture, pogosto za 20 let ali več. IRU pogodbe v praksi pomenijo skoraj lastniški prenos nad infrastrukturo, brez formalnega prenosa lastništva.Naš vir razlaga, da so bile IRU pogodbe sklenjene zato, da se nekateri deležniki Stelkoma ne bi več mogli umakniti z državne infrastrukture. Gre za prikrito prodajo državne infrastrukture, saj najemniki s pogodbo pridobijo možnost vknjižbe v poslovne knjige in jih lahko celo zastavijo pri bankah. Tako naj bi določene strukture dolgoročno prevzele nadzor nad kabli, ki jih nato vzdržuje država.Vir opozarja, da po preteku IRU pogodb infrastruktura ostane v uporabi najemnikov, kar pomeni trajno breme za davkoplačevalce. Kljub predpostavljeni krajši življenjski dobi, so kabli vzdržljivi tudi do 40 let. Naš vir zatrjuje, da je Ribič kot predsednik uprave Elektra Ljubljana zaradi IRU pogodb domnevno oškodoval slovenski proračun za trideset milijonov evrov. (Foto: Posnetek zaslona- Elektro Ljubljana)Ali so ustanovitelji Stelkoma pozabili, zakaj so ga ustanovili? Je Ribič povzročil 30-milijonsko oškodovanje na račun slovenskih davkoplačevalcev in družbe STELKOM? Omenjenim tezam našega vira pritrjuje tudi priznani pravnik dr. Rajko Pirnat??????Stelkom bi moral imeti ekskluzivno pravico do vzdrževanja te infrastrukture, saj je bil za to ustanovljen, vendar naj bi bila vloga podjetja postopoma razvrednotena. V naslednjih delih bomo objavili dokumentacijo iz javnega registra, ki potrjuje navedbe vira, ter prikazali pravni vidik celotnega primera. Naš vir trdi, da je država s tem sistemom oškodovana za najmanj 30 milijonov evrov, del tega škandala pa neposredno povezuje z obdobjem Ribičevega vodenja Elektro Ljubljana. Ribič naj bi nato s pomočjo političnih povezav postal predsednik uprave DARS-a, kjer je podražitev gradnje nove stavbe za 12 milijonov evrov sumljivo povezana po poročanju Požareporta z njegovim bratom Brankom Ribičem in podjetjem CGP v lasti Darija Južne.Naš vir opozarja, da so se nekateri akterji s pomočjo IRU pogodb poceni dokopali do infrastrukture, medtem ko so podjetja, kot je T-2, morala omrežje zgraditi sama. IRU pogodbe naj bi predstavljale prikrit mehanizem prodaje javne infrastrukture mimo javnih razpisov in brez transparentnosti, kar naj bi omogočili tudi nekateri ugledni pravniki. Poslovne knjige naj bi jasno pokazale na najmanj 30-milijonsko oškodovanje Stelkomovega premoženja. Podjetje je s tem postalo nekakšna "slaba banka za kable", pri čimer pa bi Stelkom moral prejemati vsaj 25-odstotno provizijo za vzdrževanje infrastrukture.V prihodnjih nadaljevanjih bomo natančneje analizirali dokumente, ki jih je na razpolago posredoval naš vir. Bralci se bodo lahko sami prepričali o teži domnevnih nepravilnosti, ki bremenijo predsednika uprave DARS-a Andreja Ribiča in njegov krog.Luka Perš

V raziskovalnem mediju #Prava smo pred meseci predstavili trilogijo o čudnem in po našem mnenju spornem nakupu stolpa v Glemu. V člankih novinarja Domovine, Nenada Glücksa, se je dodatno razkrilo, da je kot nova zastopnica švicarske družbe Fair Wage v Sloveniji zapisana Urška Zajc, soproga Luke Zajca, sorodnika in dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.Foto: Prava.siV člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?, smo predstavili ozadje mreže Fair Wage in oseb, ki jo sestavljajo.Uporabnica Fajonka je na omrežju X razkrila, da je Maja Markežič (roj. Celin) – danes vodja kadrov v SB Izola – v preteklosti delovala v Fair Wage. Njena sestra Mira Celin dela pri ILO v Ženevi in je partnerica Daniela Vaughana Whiteheada, soustanovitelja Fair Wage.Foto: Prava.siNaši viri opozarjajo: Glem ni posel Fair Wage, temveč omrežja Čeferinovih bližnjih. Ob tem ne smemo pozabiti, da zelo verjetno predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in podžupan Mestne občine Koper domnevno varuje status mirovanja odvetniškega statusa Aleksandra Čeferina na zelo sporen način. Po mnenju novinarja Domovine Glücksa in kar smo mi ugotovili v članku z naslovom Sodba Sodišča EU razkriva: Aleksander Čeferin ??nezakonito!?? prejema milijone evrov iz lastništva odvetniške pisarne!???, da zadeva močno diši po nezakonitosti. Zato nas ne čudijo naše ugotovitve v zadevi Glem. Čas je, da se vrnemo na začetek zgodbe.Arhitekt Viljem Šantavec, lastnik podjetja Adria Domus, ki je bil po našem mnenju prisiljen prodati stolp v Glemu mestni občini Koper. (Foto: Posnetek zaslona-Archicons team)Ali je podjetje Adria Domus v lasti arhitekta Viljama Šantavca bil žrtev neformalne organizirane "kriminalne" skupine na področju pravosodja, prava, upravnih postopkov in poznavanje pridobitev zemljišč na podlagi vpisanih hipotek na zemljišča?V osrčju zgodbe o zemljišču Glem v Kopru se skriva tiha, a skrajno natančna operacija, ki je podjetje Adria Domus d.o.o., last arhitekta Viljama Šantovca, v manj kot desetih letih pripeljala od nepremičninskega nosilca strateških zemljišč v Glemu do popolne likvidacije.Prek sistematičnih vpisov hipotek, izvršb, upravnih zaustavitev projektov in naposled stečaja, se razkriva sum, da ni šlo za navadni tržni kolaps, temveč za namerno izvedeno operacijo finančnega izčrpanja.Ta operacija ima vse značilnosti t.i. organizirane neformalne mreže: skupine posameznikov, ki razpolagajo s strokovnim znanjem prava, bančništva, uprave in stečajnih mehanizmov ter ga uporabijo za prikrito razlastitev.Podjetje Adria Domus je bilo v letu 2011 še vedno lastnik večih parcel v območju Glem. To so bile ključne točke dostopa do obzidja, stolpa in notranjega kompleksa. Prvi znaki napada so se pokazali v obliki izvršbe, vpisane 7. novembra 2011, zoper podjetje, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka VL 100766/2011.Zanimivo je, da izvršba ni bila sprožena na lokalnem sodišču v Kopru, temveč iz Ljubljane, kar pomeni, da je bil upnik zmožen posredovati od zunaj in hitro zagotoviti pravno bremenitev zemljišča. Ta zaznamba je ostala vpisana več kot štiri leta. To pomeni, da je bila nepremičnina več let "streljačina", kar je bilo dovolj, da so se nanjo nanizali še drugi.Temu je sledila kaskada. Med leti 2012 in 2016 je bilo v zemljiški knjigi vpisanih več kot 15 različnih hipotek in izvršb. Nekatere so bile v visoki vrednosti, kot tista banke Intesa Sanpaolo d.d. v višini 2.200.000 €, kar je bila klasična hipotekarna garancija. A še bolj sumljive so bile hipotekarne zaznambe z nižjimi zneski v korist fizičnih oseb in manjših podjetij: Serving d.o.o. (11.489 €), Iris d.o.o. (6.720 €), Branka Skrt (6.702 €), Adrijano Rustja (3.200 €), Zulkarnejn Murtezić (59.000 €), Siniša Mičović (11.300 €), pa tudi zaznambe v korist subjektov iz Ljubljane. Tak vzorec ni naključen.V sodni praksi in praksi stečajnih upraviteljev velja, da se podjetja v lasti zaželenih zemljišč pogosto bremeni z nizkimi, a številnimi terjatvami, saj s tem lastniku zmanjšujejo sposobnost upravljanja in pospešijo pogoje za stečaj.Finančna analiza podjetja v istem obdobju (na podlagi bilanc, ki jih objavljajo eBonitete) razkrije identično zgodbo. Podjetje po letu 2012 ni imelo več prihodkov. Kapital je bil v štiri letih iz pozitivnih 533.000 € izničen v −233.000 €.Foto: Posnetek zaslona- e-boniteteObveznosti do upnikov so znašale več kot 1,4 milijona evrov. Podjetje ni iskalo reprograma, ni prodajalo premoženja, niti ni zaprosilo za investicijsko pomoč. Vse to pomeni, da je bilo podjetje že v letih pred stečajem izločeno iz realne poslovne možnosti.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteZato nas niti ne čudi, da je bil zaradi vseh poslovnih težav, je nekdo moral sistematično prepričati Šantavca, da se je zaradi vseh težav v podjetju odločil, da bo objekt prodal Mestni občini Koper. Ampak kot je že takrat povedal Šantavec, je občina na svoje obljube pozabila.Foto: Posnetek zaslona- E-boniteteOb vseh podatkih, ki smo jih nanizali v članku sploh ne čudi, da je nekdo od zunaj zelo odlično koordinaral vse ključne akterje v tej zgodbi, da je prišel do dragocenih zemljišč v lasti Šantavca v Glemu.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteStečaj podjetja je bil vpisan v zemljiško knjigo 18. aprila 2017, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. St 1333/2017. V istem dnevu je bila izbrisana lastninska pravica podjetja Adria Domus, nepremičnina pa je prešla v last Mestne občine Koper. Občina je nato po dveh letih to isto nepremičnino prodala švicarski družbi Fair Wage SA.V tem času so bile iz zemljiške knjige izbrisane vse hipoteke, vključno z milijonsko v korist banke. Ni znano, pod kakšnimi pogoji, saj cenitve niso bile javno objavljene, prav tako ni znanih podatkov o prodajnem postopku.Katarske meje zemljišč v Glemu, ki sedaj pripadajo švicarski globalistični organizaciji Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Zanimivo je, da se podoben vzorec bremenitev, zaznamb in končnega prehoda v last Fair Wage pojavi tudi pri sosednjih parcelah, ki so bile v lasti oseb, povezanih z Šantovcem. Skupna značilnost teh parcel (3084, 321/50, 2932, 2934/1) je, da so bile v letih 2017–2021 predmet stečajnih ali upravnih razlastitev, vmes vpisane na Mestno občino Koper, in na koncu prepisane na Fair Wage SA. Tudi tukaj se pojavlja vrsta istih hipotekarnih upnikov, nekateri celo z identičnimi zneski, kar dodatno potrjuje vzorec.Podoben pritisk se je v zadnjih letih začel kazati tudi pri podjetju Alfa Ars plus d.o.o., ki je želelo na območju Glem razviti dopolnilne objekte in storitvene površine. Upravna enota Koper, pod vodstvom Nataše Likar, je večkrat zavrnila zahteve za izločitev cest iz javnega dobra, četudi je bilo evidentirano, da ostala okoliška zemljišča niso v lasti občine – temveč v lasti družbe Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaMedtem ko je občina pasivno sodelovala pri razlastitvi Adria Domus, aktivno zavira projekte podjetij, ki želijo uveljaviti gradbene načrte na mejnih zemljiščih, ki očitno motijo dolgoročni načrt Fair Wage.Po zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) je stečaj dopusten, če je dolžnik trajno nelikviden. A pravna stroka opozarja, da morajo biti pri takem postopku upoštevani vsi ekonomski elementi: če ima podjetje premoženje, mora imeti možnost njegovega trženja. V tem primeru do tega ni prišlo. Še več, občina, ki je postala lastnica po stečaju, bi morala po Zakonu o stvarnem premoženju občin (ZSPDSLS-1) izvesti javni poziv, oceno vrednosti in omogočiti konkurenco. A tega ni bilo.Sodna praksa Vrhovnega sodišča (III Ips 72/2012) opozarja, da tudi formalno zakonit postopek, če je namenjen pridobitvi koristi na račun drugega, lahko pomeni zlorabo prava. Vse razpoložljive informacije kažejo na tak primer. Majhne terjatve, geografsko oddaljeni upniki, ponavljajoči se zneski, pasivnost dolžnika, tiha vloga občine, ki se pojavi kot prevzemnik zemljišč in hkrati prodajalec tujcem, vse to so znaki, da je bila tu vzpostavljena operacija, katere namen ni bil zgolj poravnava dolgov, temveč pridobitev strateških nepremičnin z minimalnimi stroški.Fotografije zemljišč sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Analitični vzorec hipotekarnih vpisov kot dokaz sistemske razgradnjeČe natančno primerjamo vseh šest zgodovinskih izpiskov parcel, ki so bile neposredno ali posredno v lasti Adria Domus in povezanih fizičnih oseb, ugotovimo:Na vseh parcelah se ponavljajo ista imena upnikov, z istimi ali skoraj identičnimi zneski. Na večini parcel so bile hipoteke in izvršbe vpisane v zelo kratkih časovnih presledkih – običajno v razponu nekaj mesecev do enega leta. Vse zaznambe so bile pred prenosom na občino izbrisane, kar pomeni, da so bile obravnavane kot „čiščenje bremen“ pred pripravo prenosa. Vrstni red vpisov in izbrisov kaže na jasen vzorec. Najprej vpis, potem vel zaznam, izbris in na koncu prenos.Občina Mestna občina Koper je izbrisala vse hipoteke na zemljiščih. Primer iz enega izmed zgodovinskih izpisov zemljišč iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si)To je klasičen pravno-finančni vzorec, ki ga prepoznavajo tudi v praksi Komisije za preprečevanje korupcije – uporablja se, kadar obstaja sum usklajenega delovanja v škodo dolžnika z namenom pridobitve strateške nepremičnine.Zato ima ta zgodba mnogo večjo težo. Gre za sum, da je bil slovenski pravni sistem uporabljen kot orodje za organizirano razlastitev podjetnika. Da je skupina oseb, povezanih z različnimi funkcijami (pravna, upravna, finančna), delovala usklajeno z namenom pridobitve koristi za tuji kapital. In da je bil Šantovec s podjetjem Adria Domus zgolj prva žetev tega mehanizma.Primer enega izmed upnikov opisan v enem izmed zgodovinskih izpisov iz zemljiške knjige ene od zemljišč v zadevi Glem. (Foto: Bralec Prava.si)Potrebna je neodvisna revizija vseh hipotek, sklepov, izvršb in postopkov. Vsako terjatev je treba preiskati: kdo je upnik, s kom je povezan, kakšen je bil vrstni red vpisov, kakšen je bil izkupiček za dolžnika in kdo je bil končni koristnik. Samo tako bo mogoče ugotoviti, ali je bil Glem resnično prodan na trgu, ali pa odvzet s pravoformnim, a ciljno zlorabnim mehanizmom, ki je izigraval duha pravne države.Zato je to zgodba, ki presega Glem. Je zgodba o tem, kako se v Sloveniji lahko v tišini odvije organiziran napad na podjetje, ki poseduje strateško zemljišče. In kako lahko sistem, ki bi moral varovati interese pravičnosti, deluje kot orodje za prenos lastnine iz domačih v roke neznanih tujih mrež. Časa za molk ni več.To, kar je bilo sprva predstavljeno kot povsem običajen prehod lastništva, je s pomočjo analiz zemljiških knjig, upravnih odločb in finančnih izkazov dobilo obrise operacije. Zato bo prihodnje preiskovanje še posebej pomembno – za razjasnitev vloge posameznih akterjev in njihovih povezav v tej verigi dogodkov.Zgodovinski izpisi iz zemljiške knjige o šestih zemljiščih, ki so sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage: 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758)Zgodovinski izpis zemljišča Katarska občina 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče Katarska občina 2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781). (Foto: Posnetek zaslona-Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223)Zgodovinski izpis zemljišča 2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223) iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si) 2623 BORŠT Parcela 3087/1 ( ID 573670)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče 2623 BORŠT parcela 3087/1 (ID 573670). (Foto: Bralec Prava.si)Luka Perš

V spletnem mediju Forbes smo pred dnevi prebrali novico z naslovom »Slovenski podjetnik leta je znanstvenik z dušo podjetnika«. Tako so razkrili, da je bil na 10. kongresu podjetništva za podjetnika leta izbran ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, Mark Pleško.Dr. Marko Pleško, ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Cosylab. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Kongres je Pleška, ki je Cosylab ustanovil leta 2001, opisal kot »znanstvenika z dušo podjetnika, ki s podjetjem Cosylab piše prihodnost svetovne medicine. Njegova vizija presega meje laboratorijev in držav. Rešuje življenja in dokazuje, da lahko tudi iz majhne Slovenije vodimo velike preboje človeštva,« so zapisali v sporočilu za javnost.Sporna pogodba oziroma ponudba med slovenskim podjetjem Cosylab in ruskim inštitutom Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS. (Foto: Posnetek zaslona- bralec Prava.si)Vendar v našem uredništvu že vsaj dobro leto posredujemo sporno dokumentacijo o podjetju Cosylab, iz katere je mogoče sklepati, da je podjetje prejelo določena sredstva z ruskih znanstvenih inštitutov, ki se predstavljajo kot neodvisne civilnodružbene organizacije, a so financirane s strani ruskih davkoplačevalcev.Kot kažejo naše ugotovitve, je do določenih pogodb prišlo že po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino.Morebiti smo na sledi enemu hujših mednarodnih-notranjih škandalov sedanje vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Dejstva, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju članka in ki so podprta z dokumentacijo, bi morala po objavi tega članka sprožiti urgentno reakcijo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in sprožiti preverjanje denarnih tokov podjetja Cosylab z njihovimi poslovnimi deležniki s strani Urada za preprečevanje pranja denarja.Del politične odgovornosti za trenutno stanje, v katerem lahko podjetje z občutljivimi povezavami do ruskega državnega kapitala nemoteno deluje, nosi tudi vlada dr. Roberta Goloba.Službe, ki bi morale takšna tveganja zaznati in nasloviti – kot sta Urad za preprečevanje pranja denarja in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) – niso ukrepale, čeprav so bile javno opozorjene na sporne elemente poslovanja podjetja Cosylab. Kot vse kaže, je slovenska država, kljub množici opozoril o obvozu sankcijskih pravil in tveganju prenosa občutljive tehnologije v Rusijo, odpovedala pri osnovni dolžnosti zaščite nacionalne in evropske varnosti.Alarmantni finančni podatki podjetja Cosylab!???V tem kontekstu je treba omeniti tudi vlogo določenih predstavnikov stranke Socialnih demokratov (SD), ki že vrsto let tvorijo gospodarsko-politični ustroj v slovenskem državnem in paradržavnem gospodarstvu. Med njimi izstopa Sandi Češko, dolgoletni vplivni akter gospodarskega krila SD, ki je od leta 2021 tudi nadzornik podjetja Cosylab.Njegovo dolgoletno poslovno ozadje v podjetju Studio Moderna je sicer znano, a zdaj se njegovo ime znova pojavlja v povezavi s podjetjem, ki sprejema milijonske avanse iz ruskega državnega proračuna. Samo pogodba z BINP predvideva vnaprejšnje plačilo v višini 1.207.950 dolarjev – neposredno ob podpisu pogodbe. Češko je kot nadzornik dolžan poznati ključne projekte in tveganja podjetja – še posebej kadar vključujejo države pod sankcijskim režimom. Kot boste videli, leta 2023 pa je Češko postal tudi član uprave podjetja Cosylab.Sandi Češko. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv in bralec Prava.si)Finančni izkazi Cosylaba za poslovno leto 2022/2023 pa razkrivajo še bolj zaskrbljujočo sliko. Kapital podjetja se je v enem letu znižal za več kot 6 milijonov evrov – iz 17,4 mio na 11,2 mio evrov.Drastičen porast kratkoročnih finančnih obveznosti in alarmantni kazalnik finančnega vzvoda – kar 123 %. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Tukaj lahko opazite, da je več kot 65 % prihodkov podjetja Cosylab izven EU, kar lahko podpira domnevo o občutni izpostavljenosti podjetja nerazkritim trgom (vključno z Rusijo). (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Podjetje je leto 2023 zaključilo z izgubo v višini kar 5.887.025 evrov, kar pomeni dramatičen obrat od skoraj 3 milijonskega dobička leto prej. Kratkoročne finančne obveznosti so zrasle s 1,13 mio na več kot 4,34 mio evrov – med drugim zaradi 4,5 milijona evrov posojila, ki je bilo zaradi kršitve pogodbenih določb v celoti preknjiženo med kratkoročne obveznosti.Slabitev naložbe v Advanced Oncotherapy za več kot 2,9 milijona EUR – v enem letu skoraj v celoti izničena. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Posebej izstopajo tudi slabitve finančnih naložb, ki so v letu 2023 dosegle 6,6 milijona evrov – več kot dvakrat več kot leto prej. Gre za popolne odpise investicij v odvisne družbe na Kitajskem, Japonskem in v Ukrajini, kar pomeni 100 % izgubo vrednosti teh naložb.Posojilo je bilo zaradi kršitve pogojev v celoti preknjiženo kot kratkoročna obveznost, kar kaže na finančno nestabilnost. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo 2022-2023, bralec Prava.si)Kazalnik finančnega vzvoda se je zvišal na alarmantnih 123 %, kar pomeni, da podjetje več dolguje kot ima lastnega kapitala – to presega vse razumske meje zdravega finančnega poslovanja. Nenazadnje se je znesek zabilančnih sredstev povečal s 2 na 5,4 milijona evrov, kar odpira vprašanja o potencialno prikritih obveznostih ali prihodnjih tveganjih.V tabeli je jasno vidno, da so bile vrednosti podjetij, v katerih Cosylab sodeluje (Ukrajina, Japonska, Kitajska), popolnoma razvrednotene. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Ob tem se pojavlja tudi vprašanje vloge zunanjepolitičnega vodstva v trenutku, ko je Cosylab sklenil pogodbo z ruskim BINP.Celotni prikaz finančnih kazalcev podjetja Cosylab med letoma 2020 in 2023 pa ponuja še dodatno dimenzijo suma. V letu 2021 je Cosylab ustvaril skoraj 3 milijone evrov dobička, v letu 2022 pa nenadoma zdrsnil v skoraj 6 milijonsko izgubo (–5.887.025 €). Kapital je v enem letu padel s 17,3 milijona na 11,2 milijona evrov. Kazalnik donosnosti kapitala (ROE) je z +18,63 % strmoglavil na –41,24 %. Leta 2023 se stanje sicer navidezno popravi, izguba se zmanjša, a število zaposlenih upade, kar sproža sum, da so bili poslovni kazalniki umetno stabilizirani s pomočjo prilivov neznanega izvora.Poslovni podatki podjetja Cosylab v letih 2020-2023. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ti podatki potrjujejo, da Cosylab ni bil v običajni poslovni cikličnosti, temveč v razmerju z zunanjimi vplivi – tako finančnimi kot političnimi. Ob dejstvu, da je v tem obdobju podjetje zaprlo ukrajinsko podružnico, utrpelo popolne odpise v Aziji, hkrati pa okrepilo ruske povezave, vse kaže na poslovno politiko, ki jo je treba nemudoma preveriti skozi finančne in varnostne institucije države.Ali bi morala leteti Tanja Fajon in Boštjan Poklukar, ker sta soodgovorna za podelitev slovenskega državljanstva spornemu ruskemu državljanu Jevgeniju Mailovu???Po preverljivih časovnicah je bila septembra 2022 slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, takrat še predsednica Socialnih demokratov. Čeprav ni dokazov o neposredni vlogi ministrstva v tem primeru, je relevantno vprašanje, ali je postopek, v katerem je ruski državljan Jevgenij Mailov – prokurist Cosylaba – pridobil slovensko državljanstvo, potekal v skladu z zakonodajo, ali je šlo za postopek s političnim ali diplomatskim posredovanjem.Pri tem pa je ključna še ena podrobnost: iz uradnega izpisa iz poslovnega registra AJPES izhaja, da je pravilen zapis njegovega imena Evgenij Majlov (ne Jevgenij Mailov, kot se je pogosto uporabljalo). Gre za uradno ime, ki je zabeleženo v slovenski evidenci. Neskladje v zapisih osebnega imena – zlasti če je bilo uporabljeno v postopku pridobitve državljanstva – bi lahko pomenilo nepopolnost identifikacije in posledično nezakonitost postopka, če uradne službe niso natančno preverile identitete glede na izvorne listine.Gre torej za vprašanje, ki presega formalno odgovornost in postaja zadeva nacionalne varnosti. Po dostopnem dokumentu iz notranjega ministrstva, ki je bil sestavljen kot del odločbe o podelitvi državljanstva, je razvidno, da je bil postopek izveden na podlagi 12. člena Zakona o državljanstvu RS, ki omogoča naturalizacijo tujca, če obstajajo »posebne koristi za državo«.Dokument ministrstva za notranje zadeve, kako je ruski državljan Evgenli Mailov pridobil slovensko državljanstvo. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.si)Toda ob upoštevanju trenutnega geopolitičnega konteksta, ruskega izvora osebe, njegove funkcije v podjetju z neposrednimi ruskimi posli ter dejstva, da so evropske institucije v istem obdobju okrepile sankcije proti ruskim povezavam, je vprašanje utemeljenosti dodelitve državljanstva izjemno občutljivo. Še posebej ker iz obrazložitve postopka ni razvidno, ali so bili vključeni organi za nacionalno varnost, ali je bila oseba preverjena v okviru mednarodnih varnostnih mehanizmov, in ali so bili ustrezno preverjeni njegovi poslovni interesi v Rusiji.Prav tako ni jasno, ali je bila obravnavana možnost, da bi podelitev državljanstva lahko predstavljala posredno legitimacijo ruskega gospodarskega vpliva v Sloveniji. Ker je Mailov oseba, ki v podjetju Cosylab neposredno usmerja projekte z Rusijo, podpisuje pogodbe in upravlja operacije, je utemeljeno pričakovati, da bodo SOVA, Urad za nadzor pranja denarja in pristojna ministrstva takoj preverila postopek pridobitve državljanstva, tokove kapitala in povezave s sankcioniranimi sektorji.V primeru Evgenija Majlova namreč ne gre za kateregakoli tujega strokovnjaka, temveč za osebo, ki je v slovenskem podjetju neposredno sodelovala pri realizaciji večmilijonske pogodbe z ruskim državnim inštitutom v času veljavnih sankcij. Če so bila ob podelitvi državljanstva podana zagotovila o »posebnih koristih za državo«, je nujno vprašati: ali je bila ta korist ocenjena izključno z vidika poslovnih interesov podjetja Cosylab, ali so bile upoštevane tudi varnostne in zunanjepolitične posledice?Če ne, potem odločitev Ministrstva za notranje zadeve – vključno s pomanjkljivo varnostno presojo – predstavlja resno institucionalno napako, katere posledice bi lahko vplivale na zaupanje v slovenski migracijski in državljanski sistem. Vse to še toliko bolj kliče po parlamentarnem nadzoru nad postopki, v katerih so bili v času vlade Roberta Goloba podeljeni državljanski statusi tujim državljanom iz visokorizičnih geopolitičnih okolij.Na tej točki se odpirata tudi vprašanji politične odgovornosti dveh ključnih ministrov. Prvič, zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je v času podpisovanja pogodbe med Cosylab in Budkerjevim inštitutom vodila resor, odgovoren za usklajevanje zunanje politike s sankcijami EU proti Rusiji.Jevgenij Majlov ali pa je njegovo resnično ime Evgenli Mailov, kot je razkrito iz dokumenta MNZ o dodelitvi slovenskega državljanstva. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Del dokumenta MNZ, ki razkriva resnično ime Jevgenija Majlova. (Foto: Dokument MNZ, bralec Prava.si)Glede na to, da gre za pogodbo, v kateri je bilo že ob podpisu predvideno plačilo več kot 1,2 milijona dolarjev iz ruskega proračuna slovenskemu podjetju za strateški tehnološki projekt, se postavlja vprašanje, ali je ministrstvo za zunanje zadeve zadostno nadzorovalo spoštovanje sankcij in ali je obvestilo ustrezne institucije. Po Zakonu o zunanjih zadevah (ZZZ-1), 6. člen, bi moralo MZZ zagotoviti usklajenost z evropskimi zavezami in nacionalno varnostjo.Drugič, notranjega ministra Boštjana Poklukarja, saj je Ministrstvo za notranje zadeve neposredno odgovorno za izvedbo postopka pridobitve državljanstva. Po 12. členu Zakona o državljanstvu RS (ZDRS) mora biti ob dodelitvi državljanstva tujcem iz tretjih držav – zlasti tistim, ki prihajajo iz sankcioniranih okolij – izvedena varnostna presoja in pridobljena ocena posebne koristi za državo.Spletna stran ruskega inštituta, ki je financiran v celoti s strani ruskih davkoplačevalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS)Če varnostni organi (kot je SOVA) v postopek niso bili vključeni ali če ni bila opravljena poglobljena analiza osebnih, poslovnih in političnih povezav prosilca, potem obstaja utemeljen dvom o zakonitosti in varnostni ustreznosti takšne odločitve. V takem primeru gre za institucionalni spodrsljaj, ki lahko vpliva na zaupanje v slovenski državljanski in migracijski sistem.Zato je naloga parlamenta, da nemudoma sproži nadzorne postopke, vključno s sklicem sej Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in obravnavo v pristojnih odborih Državnega zbora.Luka Perš