Kaj pomeni besedna zveza Special purpose vehicle (SPV)? Po slovensko posebna namenska družba – je pravna oseba, ustanovljena z namenom, da izvede določen, vnaprej določen posel ali projekt. Najpogosteje gre za ločeno podjetje, ki ga ustanovi matična družba (ali več vlagateljev), da z njim loči finančna, pravna ali operativna tveganja od glavne dejavnosti ustanovitelja. V delovanju specialnih investicijskih skladov, ki vse bolj krojijo prihodnost slovenskega gospodarstva, bančništva in zdravstva, ključno vlogo igrajo t. i. special purpose vehicle – skrajšano SPV. Gre za pravne entitete, ki so formalno ustanovljene za »poseben namen«, v resnici pa pogosto delujejo kot instrumenti za prikrito koncentracijo lastništva, prenos tveganj ter obvod transparentnega nadzora. V slovenskem prostoru SPV-ji niso izjema, ampak pravilo. So modus operandi. Njihova funkcija je preprosta, a učinkovita: razpršiti odgovornost, zakriti sledi, razbremeniti ustanovitelje ter omogočiti tihe prevzeme, ki so na papirju zakoniti, v praksi pa pogosto vprašljivi z vidika demokratičnega nadzora in interesov državljanov. Special purpose vehicle ni zgolj tehnična struktura. Je orožje globoke države. Je način, kako elita z dolgo zgodovino v paradržavnem upravljanju in bančno-zavarovalniških mrežah prevzema vitalne sektorje države – najprej prek skladov, nato prek SPV-jev, nato pa še prek sistemskih institucij. SPV pomeni diskretno lastninjenje, brez odgovornosti. In ko bodo državljani – lastniki Vzajemne – prejeli svoje »delnice«, bodo ti isti SPV-ji že pripravljeni. Z odprtimi računi, s pripravljenimi strukturami in s tiho podporo institucij, ki naj bi skrbele za varnost in stabilnost sistema. A dejansko bodo te nove “posebne pravne osebe” prevzele zdravstveni kapital in vpliv. Prav to se bo zgodilo v primeru Vzajemne, krivci pa bodo spet v Slovenski demokratski stranki kot prihajajočo prihodnost napoveduje Aleksander Lucu v svojem tekstu SDS zavzela slovenske finance objavljen dne tretjega julija 2025 v Nedeljskem dnevniku. Zato smo tudi ta članek vzeli kot izhodišče osrednjega dela trilogije VZPOREDNI ZDRAVSTVENI MEHANIZEM NEČAKOV GLOBOKE DRŽAVE! Pa tudi vsak bralec našega članka si ga bo lahko prebral in ocenil sam, kdo hoče ugrabiti slovensko zdravstvo!Na začetku tega meseca smo prebrali zelo zanimiv članek z naslovom »SDS zavzela slovenske finance«, ki ga je napisal dolgoletni novinar Nedeljskega dnevnika Aleksander Lucu, dolgoletni novinarski zaupniki krogov nekdanjih struktur, napovedovalec Aleksandra Čeferina na vrh tako slovenske kot evropske politike ter odkrit kritik bankirskega klana Boruta Jamnika in kapitalskega omrežja pidovskega certifikatskega tajkuna Darka Horvata.Foto: Posnetek zaslona- Nedeljski šepet Aleksander Lucu, Alenka Žavbi Nedeljski dnevnik 3.7.2025»Seveda pa ne gre pozabiti, da je vse skupaj pod strogim nadzorom vernih podpornikov SDS, ki bo tako še močneje obvladovala slovenske finančne institucije. Še je čas, da se vpliv SDS močno zmanjša, kar bi odločilno vplivalo na izid volitev prihodnje leto,« je zapisal Lucu ob koncu svoje tedenske kolumne. Glede na to, da Lucu velja za odličnega prognozerja prihodnosti, lahko le zapišemo, da je zmaga za sedanjo največjo opozicijsko stranko že oddana.Ampak gremo malce natančneje analizirati tekst dolgoletnega poznavalca slovenske politične, gospodarske, finančne, kulturne in nevladne scene. Predvsem Lucuja z veseljem beremo, da vsaj vemo, kdo je s kom sorodnik, bil poročen ali pa od kod izvirajo njegovi družinski predniki.Še en primer vrhunske medijske operacije, kjer za ključnega krivca označiš največjo opozicijsko stranko SDS in njenega predsednika Janeza Janšo. (Foto: Posnetek zaslona- Nedeljski šepet Aleksander Lucu, Alenka Žavbi Nedeljski dnevnik 3.7.2025)Kaj razkriva Lucu?Vendar je Lucu ugotovil, kot kaže, podobno, kar smo mi vedeli že od začetka – zakaj je potrebno uničiti poslovno in medijsko staro Vzajemno. To se ve že od samega začetka. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja ni bila namenjena temu, da boste plačevali manj. Namenjena je bila temu, da del starih struktur kapitala vzporednega mehanizma izgubi eno najbolj donosnih finančnih pogač, ki jim jo je v podobi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prinašala Vzajemna. To so lepo razkrili predvsem članki v spletnem mediju Necenzurirano, ki so razkrili, da je imela v preteklosti ključno moč odločanja tako imenovana štajerska linija rdečega kapitala. Ker je bilo to jasno že od začetka, je zdaj Vzajemna dejansko v rokah vseh zavarovancev, saj je vsak izmed 450 tisoč zavarovancev dobil vsaj eno delnico z vrednostjo treh evrov.Foto: Posnetek zaslona- Nedeljski šepet Aleksander Lucu, Alenka Žavbi Nedeljski dnevnik 3.7.2025Kot razkriva Lucu, opozarja na scenarij, ki se je zgodil pri certifikatskih delnicah, in znova opozarja na izgubo denarja, ki so jo ob vplačilu delnic NKBM doživeli takratni 100 tisoč delničarji. Tokrat je zgodba obrnjena. Država je z zakonom dobesedno podarila premoženje v roke slovenskih državljanov. Ob tem pa je za vsakega izmed njih uvedla nov strošek. Ker je delnica Vzajemne na borzi, bo moral vsak od njih odpreti račun za vodenje delnic, ki v povprečju letno stane 40 evrov. Tukaj preprosta ekonomska računica za povprečnega državljana enostavno ne izide. Zato nas ne bo presenetilo, če se bo spet oblikovala večja povezana neformalna skupina iz finančnih skladov, bančništva in zavarovalništva, ki bo na premeten način pokupila deleže prihajajočih malih delničarjev Vzajemne in postala dokončna lastnica še ene pomembne zavarovalnice v naši državi.Foto: Posnetek zaslona- Nedeljski šepet Aleksander Lucu, Alenka Žavbi Nedeljski dnevnik 3.7.2025Tako Lucu že v uvodu napove, da se že zbirajo velemojstri, ki bi velikansko premoženje zavarovalnice speljali na svojo pot. Zato poglejmo hitro, kaj je Vzajemna lastnica oziroma kje vse poseduje svoje lastniške deleže. Kot razkrivajo podatki, je novoustanovljena Vzajemna imela v letu 2023 nekaj več kot 23 milijonov evrov celoletnih prihodkov, a ob tem v prvem letu izkazala skoraj 20 milijonov evrov izgube! Kar je vse načrtno. Zdaj obstajata dve možnosti: ali bo Vzajemna prodala svoje premoženje, ali pa jo bodo poceni pokupili in nato prodali njeno premoženje. Ali pa jo bodo združili še z eno večjo državno oziroma paradržavno zavarovalnico Modra zavarovalnica, kjer je bil dolgoletni predsednik uprave sedanji predsednik edine državne banke SID banke Borut Jamnik? Foto: Posnetek zaslona- Nedeljski šepet Aleksander Lucu, Alenka Žavbi Nedeljski dnevnik 3.7.2025Vzajemna je med drugim še večinska lastnica (51 %) zdravstvenega centra Aristotel, 100-odstotna lastnica razvpite Barsos MC, ki je znan po zadevi Baričevič in nekdanjih visokih predstavnikih obveščevalnega ter političnega življenja (Janez Zemljarič). So tudi 60-odstotni lastniki izvajalca zdravstvenih storitev Dentalni center Varuh zdravja d.o.o. – poliklinike za stomatologijo in estetiko obraza, 49-odstotni lastniki skupaj z Ediso Halimovič (51 %) upravljajo Center Celostne Oskrbe d.o.o., socialno podjetje. Halimovič od leta 2020 deluje kot lastnica in direktorica Zavoda DOM, zavoda za celostno oskrbo in asistenco na domu, in od oktobra 2024 nastopa kot zastopnica Združenja za dolgotrajno oskrbo. Vzajemna je tudi 12-odstotna lastnica MEDIFIT, druge družbe z dejavnostjo, povezano z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami.Lastništvo Vzajemne in kaj vse je lastnica Vzajemna. Na desni strani lahko vidite, da bo Vzajemna vlagatelj v specialni investicijski sklad MS PE d.o.o. SIS. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Zakaj morejo privatizacijsko zdravstveno zgodbo desetletja zavarovalnice Vzajemne izpeljati s pomočjo specialnega investicijskega sklada?Prvo se resno sprašujemo, zakaj spet državna in paradržavna podjetja in družbe vlagajo svoja sredstva v enega izmed novoustanovljenih specialnih investicijskih skladov? Kaj je sploh namen specialnih investicijskih skladov (SIS)?Specialni investicijski sklad je torej dvosmeren meč. Po eni strani lahko prinese večjo učinkovitost upravljanja in konsolidacijo lastništva, po drugi strani pa lahko pomeni koncentracijo moči in tveganje za monopolizacijo določenih dejavnosti. Če pogledamo Slovenijo, kjer imamo močno državno prisotnost v nekaterih sektorjih, lahko vidimo, da so specialni investicijski skladi pogosto orodje za obvladovanje državnega kapitala. V našem primeru je jasno, da je prav tu prepletenost med državnimi in paradržavnimi družbami in posebnimi skladi. Zato se zdi, da obstaja politična volja, da se vzpostavi močan vzporedni zdravstveni sistem, ki bo nadomestil tradicionalne državne strukture zdravstva, ki so se do zdaj borile za javno financiranje in ohranitev svojih pravic.Vzporedni zdravstveni mehanizem naj bi bil po njihovih načrtih alternativen sistem, ki bo deloval zunaj okvirov državnega zdravstva, a hkrati z močno finančno podporo velikih zavarovalniških in finančnih igralcev. To pomeni, da bodo ti sistemi sčasoma prevzeli velik del zdravstvenih storitev in s tem zmanjšali vpliv državnih bolnišnic in zdravstvenih domov. Posledično se bo spremenila tudi vloga javnega zdravstva, ki bo bolj odvisna od financiranja s strani teh novih igralcev.Na ta način se ustvarja nov poslovni model v zdravstvu, ki temelji na kombinaciji zasebnih in javnih sredstev, kjer so finančni interesi nadrejeni zdravstvenim potrebam. Zato opozarjamo, da bo takšna struktura prinesla manj transparentnosti, večje tveganje za korupcijo in manjšo dostopnost do kakovostnih zdravstvenih storitev za vse državljane.Na koncu lahko rečemo, da bo z vzpostavitvijo vzporednega zdravstvenega mehanizma in vključitvijo specialnih investicijskih skladov, kot je MS PE, prišlo do temeljite spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu. To bo pomenilo konec dosedanjih struktur in vzpostavitev novega, ki bo v prvi vrsti služil finančnim interesom velikih igralcev in ne več potrebam pacientov in javnega zdravstva.Vlagatelji specialnega investicijskega sklada. Več o posameznih lastnikih v tretjem delu trilogije. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Kako bodo s posebnimi namenskimi družbami oz. SPV akterji vzporednega mehanizma privatizirali Vzajemno? Special purpose vehicle (SPV) – po slovensko posebna namenska družba – je pravna oseba, ustanovljena z namenom, da izvede določen, vnaprej določen posel ali projekt. Najpogosteje gre za ločeno podjetje, ki ga ustanovi matična družba (ali več vlagateljev), da z njim loči finančna, pravna ali operativna tveganja od glavne dejavnosti ustanovitelja. V delovanju specialnih investicijskih skladov, ki vse bolj krojijo prihodnost slovenskega gospodarstva, bančništva in zdravstva, ključno vlogo igrajo t. i. special purpose vehicle – skrajšano SPV. Gre za pravne entitete, ki so formalno ustanovljene za »poseben namen«, v resnici pa pogosto delujejo kot instrumenti za prikrito koncentracijo lastništva, prenos tveganj ter obvod transparentnega nadzora.V slovenskem prostoru SPV-ji niso izjema, ampak pravilo. So modus operandi. Njihova funkcija je preprosta, a učinkovita: razpršiti odgovornost, zakriti sledi, razbremeniti ustanovitelje ter omogočiti tihe prevzeme, ki so na papirju zakoniti, v praksi pa pogosto vprašljivi z vidika demokratičnega nadzora in interesov državljanov.Special purpose vehicle ni zgolj tehnična struktura. Je orožje globoke države. Je način, kako elita z dolgo zgodovino v paradržavnem upravljanju in bančno-zavarovalniških mrežah prevzema vitalne sektorje države – najprej prek skladov, nato prek SPV-jev, nato pa še prek sistemskih institucij. SPV pomeni diskretno lastninjenje, brez odgovornosti.Eden najbolj izstopajočih primerov je sklad PE invest, ki naj bi bil ključni akter v tihem manevru prevzema zavarovalnice Vzajemna. Po naših ugotovitvah je bil ta sklad ustanovljen prav s pomočjo SPV-strukture in kapitala iz konglomerata MSIN, ki ga obvladujejo Matjaž Satle in Mateja Moharja, z močnimi navezavami na neformalne kroge nekdanjih državnih upravljavcev premoženja.Navzven legalno. Navznoter interesno. SPV, ki stoji za PE investom, je tipičen primer, kako se v Sloveniji skozi “posebne namene” izvaja privatizacija, ki pa ni tržna, temveč usmerjena in načrtovana – s strani akterjev vzporednega mehanizma.In ko bodo državljani – lastniki Vzajemne – prejeli svoje »delnice«, bodo ti isti SPV-ji že pripravljeni. Z odprtimi računi, s pripravljenimi strukturami in s tiho podporo institucij, ki naj bi skrbele za varnost in stabilnost sistema. A dejansko bodo te nove “posebne pravne osebe” prevzele zdravstveni kapital in vpliv.Dolgoletni novinar rubrike Nedeljskega šepeta Aleksander Lucu. (Foto: Posnetek zaslona- Finance)Ali bo res spet vse kriva pomladna politična opcija, SDS in Janez Janša? Zdaj ali nikoli je lahko Janez Janša GAME CHANGER v igri Vzajemne ter ena redkih oseb, ki lahko pokvari načrt vzporednega mehanizma globoke države na področju zdravstva!Državno zdravstvo – ki so ga desetletja obvladovali iz ozadja – se zdaj postopno seli v roke bančno-zavarovalniškega kartela nečakov globoke države, in to pod krinko zakonitih tržnih postopkov, v resnici pa prek izjemno sofisticiranih in netransparentnih SPV-struktur, katerih namen ni izboljšanje sistema, ampak nadzor nad njim.Zdaj se ob vsem tem sprašujemo, zakaj je Lucu moral ob vseh teh informacijah in dejstvih, ki jih tudi sam zelo dobro pozna, vplesti največjo opozicijsko stranko Slovensko demokratsko stranko in njihovega dolgoletnega predsednika Janezo Janšo? Mi smo razmišljali v sledeče smeri. Mogoče se je Lucu sprijaznil in bo res po marcu/aprilu 2026 našo državo prevzela pomladna politična opcija in so jim sile v ozadju že INŠTALIRALE AFERO!, še preden se bodo sploh zavedali, kaj se jim dogaja in se bodo sploh usedli v vladne stolčke!Ali je Aleksander Lucu predsedniku SDS Janezi Janši že sporočil, da bo v privatizacijski zgodbi Vzajemne spet razglašen za ključnega krivca v slovenskih osrednjih medijih ali pa mu želi sporočiti, da se naj ne vtika s svojo mobilizacijsko bazo v privatizacijsko igro vzporednega mehanizma. (Foto:RS)Ali pa je le glasno opozorilo Janezu Janši in celotni pomladni opciji, da se v prihajajočo privatizacijsko vojno Vzajemne naj NE VTIKAJO! Vendar, če lahko kdo vsem tem strukturam pokvari igro je to Janez Janša. Politik, oseba, ki z lahkoto zna mobilizirati več sto tisoč ljudi. Stavimo simbolni evro, da je med bodočimi delničarji Vzajemne tudi podpornikov stranke SDS. Mogoče bo prav ta skupina ljudi GAME CHANGER in bo pokvarila načrte vzporednega mehanizma globoke države na področju zdravstva!

Dlje časa smo povezovali določene informacije, ki so se pojavljale v slovenskih medijih, ter na podlagi dostopnih javnih podatkov in dogajanj v zadnjem letu sestavljali celotno sliko. Vse bolj se kaže, da so zunanje neformalne mreže akterjev, blizu bančno-zavarovalniškega lobija pod okriljem sedanjega predsednika SID banke Boruta Jamnika, uspele izvesti operacijo, s katero bodo — ob podpori slovenske zakonodaje — vzpostavile vzporedni zasebni zdravstveni sistem. V njem bodo glavno vlogo odigrale Zavarovalnica Triglav, Sava Re in Vzajemna.V prvem delu trilogije kot izhodišče jemljemo članek dr. Marka Noča z naslovom Zločin in kazen državnega zdravstva. Zakaj prav ta članek? Ker je vlada Roberta Goloba — kljub javnim izjavam in medijskemu prikazu v režiji osrednjih medijev — ustvarjala iluzijo, da krepi državno zdravstvo, v resnici pa pripravlja teren za eno najbolj umazanih privatizacijskih zgodb v zgodovini Slovenije: prevzem zavarovalnice Vzajemna.V drugem delu trilogije bomo razkrili, kako poteka načrtovana privatizacija, kdo so ključni akterji in po kakšnem mehanizmu nameravajo izpeljati prevzem. V tretjem delu pa bomo predstavili vlagatelje enega izmed specialnih skladov, za katerega na podlagi javno dostopnih podatkov domnevamo, da je nastal prav z namenom, da bi se »nečaki« domačega vzporednega mehanizma polastili Vzajemne.Poleg tega obstaja jasen signal, da se že načrtuje združitev Vzajemne in Modre zavarovalnice.Če tem bančno-zavarovalniškim strukturam, povezanim z »nečaki« globoke države, uspe, bomo v Sloveniji dobili zasebno mrežo zdravstvenih ustanov pod kontrolo Zavarovalnice Triglav, Vzajemne, Save Re in Modre zavarovalnice. S tem se bo oblikoval vzporedni zdravstveni mehanizem, ki bo dokončno poslal tiranozavra državnega zdravstva na smetišče zgodovine.To državno zdravstvo še vedno upravljajo strukture starega kapitala, katerih korenine segajo v finančna parkirišča nekdanje Službe državne varnosti. A ker se starci poslavljajo, so bili prisiljeni priznati, da se njihova vladavina v slovenskem zdravstvu končuje. Njihovo mesto pa prevzema zdravstveno-zavarovalniško-bančna doba dolgoletnega državnega uradnika, ki ga nekateri imenujejo kar grobar slovenskega gospodarstva.Spoštovani državljani, si res želimo, da se tak model prenese tudi na področje zdravstva? Skozi celotni članek pa si lahko ogledate še enkrat izkušnjo Marka Noča in njegovo zgodbo z akterji DRŽAVNEGA ZDRAVSTVA!Dr. Marko Noč ponovno zelo natančno opiše ključne težave slovenskega DRŽAVNEGA ZDRAVSTVA. Svoje ugotovitve podkrepi z grafi in konkretnimi številkami. Zaradi pogumnega izpostavljanja problemov v zdravstvu, javnih nastopov, sodelovanja z mediji ter kot priča na preiskovalnih komisijah, je postal tarča. Strukture starega kapitala in vzporednega mehanizma so nad njim izrekle FATVO – na demokratičen način. Po spremembi režima leta 1990 in dokončni osamosvojitvi 1991 se je taktika le preoblikovala. Tudi Noč je to čutil. Kar se je zgodilo njemu in Mrevljetu, lahko označimo kot fatvo državnega zdravstva nad njunim strokovnim delovanjem.Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siToda težava je drugje. Državno zdravstvo deluje, kot da je nedotakljivo. Upravljajo z več kot PETIMI MILIJARDAMI davkoplačevalskega denarja. Ustvaril se je sistem DRŽAVE znotraj DRŽAVE. V njem se prepletajo sindikati, delodajalci in dobavitelji medicinske opreme ter še ostale zunanje neformalne skupine. Foto: Posnetek zaslona- Zdravstvo.siZnotraj teh tokov pa deluje neformalna mreža vzporednega mehanizma, podprta s kapitalom ter političnimi, vojaškimi in obveščevalnimi odpadniki nekdanjega totalitarnega režima. Ne pozabite, kakšno vlogo je imel pokojni Janez Zemljarič v času samostojne Slovenije na področju zdravstva. Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siKer so tudi oni postajali starejši, so potrebovali svoje naslednike – mlajši kader. Z njihovo pomočjo so skozi paradržavne službe ter lastništvo v zavarovalnicah in bankah vzpostavljali vzporedni zdravstveni sistem – v obliki zasebnih paradržavnih zdravstvenih zavodov.Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siZaradi spremembe režima in uvedbe tržne konkurence so s pomočjo kapitalskih institucij in državnih zavarovalnic ustanavljali zasebne klinike. Vendar je prišla tudi konkurenca, ki jo je bilo treba označiti kot glavno težavo slovenskega zdravstva.Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siV obdobju sedanje vlade pod dr. Robertom Golobom smo priča agresivni medijski kampanji in protestom nevladne organizacije Glas ljudstva, ki jo vodi »nekdanji trojcevkar« in minister za zdravje v zadnji LDS vladi Dušan Keber. Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siCilj? Vzpostavitev pogojev za DRUGO FAZO VZPOREDNEGA FINANČNEGA BANČNEGA-ZAVAROVALNIŠKEGA SISTEMA, ki naj bi nadomestil državno zdravstvo – kljub temu, da upravlja s pet milijardno pogačo. Zgodba je perverzna. Medijski delavci bančno-zavarovalniškega klana dolgoletnega državnega uradnika, danes bankirja, v svojih "raziskovalnih" prispevkih razkrivajo le izbrane zasebne klinike. Večkrat gre za tiste, ki jih je treba politično označiti kot kolateralno žrtvovano. Ali pa gre za klinike podprte s kapitalom starih kapitalskih struktur. Ali pa »hrvaškimi pokojninskimi skladi«. Še enim vzpostavljenim finančnim parkiriščem akterjev certifikatskega in pidovskega kapitala akterjev! Ki pa ga želijo nečaki dokončno prevzeti! Saj tečejo ves čas pred implozijo!Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siZ novo zakonodajo je bančno-zavarovalniško omrežje dobilo proste roke. Ključne zasebne klinike zdaj obvladujejo Sava Re, Triglav in Vzajemna. Vzajemna je že dolgo predstavljala trn v peti bančnemu klanu Boruta Jamnika, predsednika SID banke. Kot smo domnevali že dolgo, je po njegovem odhodu z Modre zavarovalnice sledila priprava na združitev z Vzajemno. Težava? Lastništvo Vzajemne, ki ga je dolgo nadzorovala štajerska gospodarska elita naklonjena starim finančnim prdcem, povezana z nekdanjima velikanoma – Perutnino Ptuj in Probanko ter drugimi štajerskimi velikani. Ne pozabimo, da je bil Jamnik zelo kratek čas svetovalec Probanke v obdobju Romane Pajenk.Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siLogično je bilo: Vzajemno je bilo treba ukiniti. Da se ustvari prostor za eno največjih privatizacijskih zgodb v zdravstvu. Temelji so že pripravljeni. Popolnoma nehote smo odkrili specialni investicijski sklad MS PE SKD. Ustanovljen ga je sklad PE invest iz poslovnega konglomerata MSIN v lasti Matjaža Satlerja in Matej Mohar. O njem smo pisali v povezavi z Radenkom Mijatovičem, predsednikom NZS. MSIN je nastal iz kapitala certifikatskega tajkuna Darka Horvata.Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siZdaj se zdi, da se zgodba ponavlja. Tokrat z Vzajemno. Zavarovanci – teh je vsaj 450.000 – bodo namesto finančnega nadomestila prejeli delnice. A tukaj se skriva past. Večina bo morala odpreti dodatne trgovalne račune, z letnimi stroški 30–40 evrov. Za nepomembne delnice. Začetna cena? 3,5 evra. A ta bo padla.Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siDomnevamo, da bo prav ta sklad MS PE ključna platforma za lastninjenje Vzajemne. Med več vlagatelji so sledeča poslovna omrežja: poslovno omrežje Stojana Petriča, nekdanjih/sedanjih vodilni iz nekdanje skupine ACH, MSIN, nekdanja menedžerka Gorenja Jožica Turk, Matija Gantar (sin pokojnega Matjaža Gantarja), Save Re, Triglav, Vzajemna, Croatia Osiguranje (pokojninski skladi), nekdanji predsednik NKBM John Beenhof, Robert Pistotnik (Sintal), Nevenka Črešnar Pergar, poslovno omrežje družine Šešok itd.. Več o vseh lastnikih v tretjem delu naše trilogije.V tem skladu sta mogoči dve opciji: boj za Vzajemno ali pokoritev starega kapitala bankirskemu klanu Bratovščine sinjega galeba, kot jih je poimenoval Bojan Požar. Ali, po Videtiču iz Ure moči: bankirski klan Boruta Jamnika. Mag 2008, Slovenske novice 2014: Grobarji slovenskega gospodarstva.Foto: Posnetek zaslona-Zdravstvo.siIdeja? Združitev Vzajemne in Modre zavarovalnice, ki upravlja pokojninski steber javnih uslužbencev. Vsak mesec jim Modra odšteva zneske z izpiskov. Ne smemo pozabiti: nečaki vzporednega mehanizma že dlje nadzorujejo Andreja Slaparja (sin generala Janeza Slaparja) na Zavarovalnici Triglav. Enako velja za Marka Jazbeca, predsednika uprave Sava Re. Ti dve zavarovalnici sta lastnici Diagnostičnega centra Bled – največjega zasebnega zdravstvenega zavoda v Sloveniji. Že od začetka vlade opozarjamo: zaščita javnega zdravstva je samo kulisa. V ozadju se odvija tiha, toda ogromna privatizacija. Vse poti vodijo k bančno-zavarovalniškemu klanu, ki deluje v senci Boruta Jamnika in njegovih zavezništev v SID banki. In ta zgodba? Jo bodo na koncu plačali državljani.Luka Perš

V našem mediju že nekaj časa razkrivamo del zgodbe o dogajanju na Judo zvezi Slovenije (JZS), ki so jo nekateri osrednji mediji konec lanskega in v začetku letošnjega leta zamolčali. Tudi mi smo večino materiala prejeli že lansko leto, a smo se zaradi poletnih olimpijskih iger v Parizu odločili, da zadevo začasno pustimo ob strani. Vse do letošnjega leta, ko je v Dnevniku izbruhnila afera Fabjan.Eden izmed člankov, ki ga je zapisala novinarka Dnevnika Tina Jereb o trenerju juda Marjanu Fabjanu. (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)Kot smo razkrili v naših člankih z naslovi INSAJDERSKI ŽVIŽGAČ RAZKRIVA KLJUČEN DOKAZ (POSNETEK KOMUNIKACIJE)!, DA JE AFERA FABJAN MEDIJSKI KONSTRUKT in HOBOTNICO JZS, ter Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj (oz. zunaj) JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov?, vse bolj utemeljeno domnevamo, da gre za še eno sproducirano inkvizicijsko »me too« zgodbo – s ciljem, da se znani osebnosti umaže ime na podlagi izjav domnevnih žrtev spolnega in fizičnega nasilja.A smo v našem članku razkrili, kaj bi lahko bili resnični nameni novinarke Dnevnike Tine Jereb, ki je ekskluzivno razkrila afero Fabjan. Foto: Prava.siV naših prispevkih smo predstavili številne dokumente in dejstva, ki nakazujejo na to, da je bila nad Marjanom Fabjanom sprožena dobro koordinirana neformalna skupina, ki je delovala preko medijev, policije in tožilstva. Ta skupina naj bi bila po naši oceni ljubosumna in jezna na uspehe Fabjanovega kluba s celjske Lopate. Morda pa komu njegov klub na tem območju predstavlja oviro pri uresničitvi določenih poslovnih interesov?V tem članku smo razkrili sporočila, ki so želeli Marjanu Fabjanu namestiti afero s spolnim nadlegovanjem in tudi ključne akterje v strukturah vodenja JZS. Foto: Prava.siFinančne sence v JZSZnotraj Judo zveze Slovenije že dlje časa vladajo nesoglasja glede financiranja. Tako Kolja Herič kot Marjan Fabjan sta izpostavila, da je vodstvo JZS v preteklih letih finančno izčrpavalo Fabjanov klub Sankaku. Po njunem mnenju klub ni prejel sredstev, ki mu po slovenski zakonodaji pripadajo. Po drugi strani je JZS Fabjanu in organizatorjem turnirja v Podčetrtku očitala, da so zvezi povzročili finančno izgubo v višini 50 tisoč evrov.Za organizacijo tega dogodka je bila odgovorna Urška Žolnir Jagodar, tedanja vodja marketinga JZS. Kritiki sedanjega vodstva poudarjajo, da je bil neuspeh turnirja posledica razmer v zvezi, saj so se številni dolgoletni sponzorji zaradi dogajanja v preteklosti umaknili iz protesta.Marjan Fabjan je bil v svojem javnem odzivu kritičen do sedanjega vodstva JZS in nekaterih akterjev. Tudi sam je v javnem pismu izpostavil primer izvolitve Aljaža Sedeja za generalnega sekretarja JZS. (Foto: Posnetek zaslona-Žurnal24)Kontroverzna skupščina v Hotelu ArehOsrednji trenutek celotne zgodbe pa je izredna skupščina klubov, ki je potekala septembra 2023 v hotelu Areh. Na njej so želeli izvoliti novega (oz. novo) generalnega sekretarja JZS. Po ustaljeni praksi bi morali najprej potrditi novoustanovljene klube, šele nato bi sledilo glasovanje o novem generalnem sekretarju.A dogajanje je zavilo v drugačno smer. Dobro organizirana skupina z Mitjem Jenušem kot glavnim operativcem, ki je po pričevanjih nastopala izredno agresivno (v določenih trenutkih skoraj fizično nasilno), je dosegla, da je celotno skupščino vodil sedanji predsednik častnega razsodišča in očitno ključni odvetnik JZS – Dejan Mitrovič.Ker novih klubov niso sprejeli, je sledilo glasovanje v ožjem krogu. Urška Žolnir Jagodar na prvem glasovanju ni prejela dovolj glasov. Jenuš in njegova skupina so nato predlagali Aljaža Sedeja, ki je bil tudi izvoljen za generalnega sekretarja JZS.Foto: Bralec Prava.siPravno mnenje, ki naj bi ostalo skritoTakratni predsednik JZS Lovrencij Galuf, ki so ga kasneje na prav tako sporen način razrešili, je pred tem naročil neodvisno pravno mnenje pri odvetniški družbi Jereb. V njem, na osmih straneh, so jasno zapisane ugotovitve, čeprav so na začetku poudarili, da gre za strokovno mnenje, ki ga naročnik ni dolžan upoštevati.Kljub temu je jasno, zakaj so morali Galufa odstraniti. Po naših informacijah je bilo treba izvesti nekaj »pravnih akrobacij« na meji zakonitosti, da to mnenje ne bi nikoli prišlo v javnost.Pravno mnenje se osredotoča predvsem na dve ključni vprašanji: nesprejetje novih klubov in izvolitev Aljaža Sedeja. Spodaj objavljamo vse sklepe iz pravnega mnenja, ki so po našem vedenju do danes še vedno uradno zamolčani širši javnosti.Sklepi odvetniške družbe Jereb:1. Menimo, da sklep št. 1, ki je bil sprejet na izrednem zboru članic Judo zveze Slovenije dne 22. 9. 2023, v zvezi s sprejemom novih članic, nezakonit in protiustaven. Vloge kandidatk je treba brez odlašanja vsebinsko obravnavati in jih v primeru izpolnjevanja pogojev potrditi kot članice Judo zveze Slovenije.2. Menimo, da nove članice kandidatke ne bi smele biti prezrte pri glasovanju in sprejemanju sklepov na izrednem zboru članic dne 22. 9. 2023. Ker bi njihovi glasovi lahko vplivali na ugotavljanje potrebne večine za sprejem posameznega sklepa, bi bilo treba vse tovrstne sklepe iz izrednega zbora članic z dne 22. 9. 2023 razveljaviti in glasovanje o predlaganih sklepih ponoviti.3. Menimo, da bi ob pravilnem upoštevanju dosedanje prakse Judo zveze Slovenije Urška Žolnir Jugovar morala biti imenovana za generalno sekretarko, do glasovanja o kandidatu Aljažu Sedeju pa na skupščini ob pravilnem upoštevanju teh okoliščin ne bi smelo priti.4. Menimo, da obstaja realna verjetnost, da so sklepi na izrednem zboru članic dne 22. 9. 2023 nični oziroma izpodbojni, ker so bile zainteresirane kandidatke za članstvo v Judo zvezi Slovenije brez utemeljenih razlogov prezrte, pri čemer bi njihovi glasovi lahko vplivali na ugotavljanje potrebne večine za sprejem vsakega sklepa. V tej zvezi ugotavljamo, da dosedanja praksa Judo zveze Slovenije tudi sicer ni bila pravilno upoštevana in bi morala biti kot generalna sekretarka potrjena Urška Žolnir Jugovar.Sklepi odvetniške družbe Jereb, ki so v svojem pravnem mnenju izrazili mnenje, da Aljaž Sedej ne bi smel postati generalni sekretar JZS na izredni skupščini članic JZS dne 22.9.2023. (Foto: Bralec Prava.si)Resnica ali manipulacija?Če potrebujete še dodatni razlog, zakaj sedanja struktura JZS ne želi, da se sliši tudi druga plat zgodbe – vam ga ponujamo zdaj. Tokrat z dokumenti, ki potrjujejo to, kar smo že razkrivali o dogajanju v Judo zvezi Slovenije.Pričanje nekdanjega predsednika JZS Lovrencija Galufa o dogajanju na izredni skupščini JZS 22.9.2023. (Foto: Bralec Prava.si)Ob tem dodajamo celoten zvočni zapis pričanja Lovrencija Galufa, takratnega predsednika JZS, ki je pričal na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. Čeprav se Aljaž Sedej sklicuje na omenjeno sodbo kot dokaz, da je bila odločitev v njegovo korist (kot je navedel v odzivu na razpravo s Koljo Heričem konec lanskega in v začetku letošnjega leta), naj si spoštovani bralci ustvarite mnenje sami. Pozorno si preberite, kaj je izjavil Lovrencij Galuf. Lahko se le vprašamo, Kdo vam laže o izredni skupščini JZS, ki se je zgodila 22. septembra 2023?Lovrencij Galuf je kot priča na sodišču tudi govoril o pritiskih, ki jih je doživljal v funkciji predsednika JZS. (Foto: Posnetek zaslona-Bralec Prava.si)PRIČANJE NEKDANJEGA PREDSEDNIKA JZS LOVRENCIJ GALUF:Pričanje nekdanjega predsednika JZS Lovrencija Galufa o dogajanju na izredni skupščini članic JZS dne 22.9.2023. (Foto:Bralec Prava.si)Luka Perš

Saga Judo zveze Slovenije se nadaljuje. Zdi se, da smo v našem mediju – kot že mnogokrat v preteklosti pri drugih občutljivih temah – tudi tokrat z zapisom o domnevno spornih dejanjih v vrhu Judo zveze Slovenije (JZS) šli "predaleč".Na članek z naslovom "Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50 do 100 tisoč evrov posojila JZS?" se je odzval kar sam predsednik JZS, in sicer preko svojega pooblaščenca, odvetnika Radovana Cerjaka, s t. i. pravico do popravka.Bogdan Gabrovec v vlogi predsednika OKS. (Foto: Posnetek zaslona- Ekipa)Vendar pa nekatere navedbe iz omenjenega popravka očitno niso ostale brez odziva. V njih se je namreč prepoznal mag. Kolja Herič – predsednik lani ustanovljene Slovenske judo zveze Slovenije, zastopnik treh športnih klubov (Judo klub Rozman Stane Hoče, Judo klub Sensei Kovačevič in Športno društvo Pohorski odred Maribor) ter lastnik podjetja Simval.Med drugim je v odzivu, ki ga je naslovil na naš medij, zapisal tudi naslednje:"Prav tako vam pošiljam elektronsko pošto, prijavo in vprašanje, ki sem ga kot predsednik ŠD Pohorski odred naslovil na JZS, v katerem sem prosil za enako posojilo, kot ga je po javno dostopnih informacijah v preteklosti prejel g. Gabrovec. O obstoju posojila JZS g. Gabrovcu smo bili klubi seznanjeni, saj so nekateri predstavniki začeli pošiljati vprašanja na to temo. Posojilo je bilo omogočeno tudi podpredsedniku JZS Mitji Jenušu, ki je dolg v višini 16.000 evrov do JZS – po neznanem ustnem dogovoru – obročno odplačeval. Gre za dogovor, za katerega ni vedel nihče, razkrit pa je bil šele pred kratkim na obravnavi na sodišču. Takrat je predsednik Gabrovec navedbe o dogovoru prvič slišal, nato pa ga je – po nagovoru odvetnika Mitroviča – retroaktivno potrdil, za obdobje, ko sploh še ni bil predsednik JZS."Mi pa ob tej priložnosti napovedujemo, da bomo predvidoma že v sredo razkrili odvetniško mnenje odvetniške družbe Jereb, iz katerega naj bi bilo razvidno, zakaj Aljaž Sedej ne bi smel postati generalni sekretar JZS v letu 2023. Prav tako bomo objavili zvočni prepis pričanja s sodišča v Slovenski Bistrici, kjer je kot priča nastopil nekdanji predsednik JZS Lovrencij Galuf – in med drugim razkril dogajanje na skupščini JZS leta 2023. V nadaljevanju objavljamo odziv Kolje Heriča.Grožnje s smrtjo objavljene na družbenem omrežju Facebook Kolji Heriču. (Foto: Kolja Herič)Spoštovani g. Luka Perš!Od meni neznane osebe sem dobil na mail povezavo do vašega portala in prispevka z znaslovom "Popravek članka Je predsednik JZS Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50 do 100 tisoč evrov".Ko sem prebral prispevek sem iz navedb odvetnika g. Gabrovca zasledil nekakšno insinuacijo, da bi naj bil jaz vaš novinarski vir iz Maribora, na takšno razmišljanje me je navedlo tudi to, da sem sploh dobil zgoraj omenjeni mail. Zaradi tega se čutim dolžnega odzvati čeprav sem se odločil da se ne pojavljam več v medijih, se moram na tovrstne zahrbtne strahopetne insinuacije in vas prosim, da objavite celoten odziv za katerim stojim.V preteklih dveh letih sem na JZS naslovil celo vrsto vprašanj in pobud, kar vse je ostalo povsem brez odgovora. Ta vprašanja in pobude sem poslal v vednost tudi vsem članicam JZS in, kar je najpomembneje, sem jih vedno podpisal z imenom in priimkom. Ker torej od sedanjega vodstva JZS nisem dobil odgovorov, sem nekaj teh nepravilnosti, ki se dogajajo v JZS razkril tudi javno v medijih, ki pa sem jih prav tako podpisal z imenom in priimkom. Bistvo je torej v tem, da vprašanja postavljam javno in v svojem imenu in se ne skrivam za nekakšnimi "novinarskimi viri", ki se jih v resnici nikoli ne sme razkriti, sam sem vedno tisti, ki se razkrijem, kar je seveda dobro znano vsem v JZS.Kljub vsem prikritim pritiskom in grožnjam katere vodstvo JZS izvaja zoper mene.Naj pojasnim še nekaj o sami vsebini popravka in osnovnega članka. V priponki vam pošiljam zapisnik seje IO z dne 13.8.2024 iz katerega je razvidno, da je g. Gabrovec napovedal, da se bo osebno zavzel za rešitev zadeve v zvezi z menoj.Prav tako vam pošiljam elektronsko pošto, prijavo in vprašanje katero sem napisal kot predsednik ŠD Pohorski odred JZS-u, v katerem sem prosil za enako posojilo kot ga je prejel v preteklosti g.Gabrovec.Glede posojila JZS smo bili seznanjeni vsi klubi saj so nekateri člani potem elektronske pošte pošiljali vprašanje glede posojila JZS g.Gabrovcu.Posojilo je bilo omogočeno tudi podpredsedniku JZS Mitji Jenušu, saj je ta lahko svoj dolg v višini 16.000 eu do JZS, po neznanem ustnem dogovoru obročno odplačeval.Dogovor za katerega ni vedel nobeden,kateri je prišel na plano pred mesecem dni na obravnavi na sodišču,ko ga je g.Gabrovec prvič slišal ter ga po nagovoru odvetnika Mitroviča potrdil za nazaj,za čas ko niti ni bil predsednik.Torej JZS mi ni želela ali zmogla pisno odgovoriti na postavljena vprašanja in prošnjo,čeprav je predsednik Gabrovec napovedal, da bo to zadevo osebno uredil. Zanimivo kako je hotel zadevo urediti ! ...Na podlagi tega je prišlo do sestanka z menoj in sicer na pobudo g. Gabrovca, na sedežu mojega podjetja v Mariboru. V dolgem pogovoru mi je predsednik Gabrovec pojasnil, da je JZS njegov otrok, da je on osebno postavil judo in zvezo na svetovni zemljevid,da brez njega ne bi bilo niti Marjana Fabjana, ne Franca Očka, niti one, zarad katere bi moral zarad stave peš iz Aten, pravzaprav po njegovem brez njega sploh ne bi bilo juda v Sloveniji.Prav tako mi je zaupal, da je tudi on v preteklosti imel velike finančne težave saj je moral reševati svojo lastno hišo,po takrat mi povedanem jo je kupil 2x in si je zato od JZS sposodil sredstva za rešitev le teh. Ob zaključku pogovora mi je predlagal, da bi, v zameno, da odneham postavljati neugodna vprašanja za vodstvo JZS, dobil funkcijo v neki komisiji na JZS po lastni izbiri. To, po mojem mnenju nadvse neprimerno, za mene žaljivo ponudbo sem seveda zavrnil, saj mi moja načela ne omogočajo, sodelovati sploh komunicirati z osebami, ki trenutno sedijo v vodstvu JZS in jo načrtno in sistematično uničujejo.Po zavrnitvi predsednika Gabrovca so se mi začele dogajati čudne stvari, vsled katerih bi lahko tudi člani moje družine vključno z mano izgubili življenje. Epilog vsega je da sem se moral umakniti v tujino, saj je policija prijave 2x končala z ovadbo zoper neznanega storilca, berem pa tudi na kakšen perverzen način so se zdaj lotili Fabjana in njegove družine.Trdno verjamem da so navedbe g.Gabrovca glede posojila neresnične seveda pa lahko oba opravima test z detektorjem laži, kateri res ne ugotavlja senilnosti,laž pa te naj, še vedno bi.Športni pozdrav,Kolja Herič, mag.prof. šport. vzgojeFoto: Luka PeršČlanek uredil Luka Perš

Predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec. (Foto: Posnetek zaslona- Olimpijski komite Slovenije)ZADEVA: ZAHTEVA ZA POPRAVEK na podlagi Zakona o medijihSpoštovani gospod odgovorni urednik Luka Perš!V vašem mediju je bil dne 21.07.2025 objavljen članek z naslovom: Je predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec za reševanje svoje varnostne službe EFEKT potreboval 50 do 100 tisoč EUR posojila Judo zveze Slovenije. Omenjeni članek vsebuje več očitno netočnih navedb oziroma laži, zaradi česar po pooblastilu našega klienta g. Bogdana Gabrovca, na podlagi 26. člena Zakona o medijih, zahtevamo objavo popravka. Na tem mestu naj še dodamo, da naš klient g. Gabrovec, pred objavo članka, nikoli ni bil kontaktiran z vaše strani, niti ni imel kako drugače možnost pojasniti oziroma odgovoriti na navedbe , ki se pojavljajo v članku.Že sam naslov članka, ki govori, da je imel g. Gabrovec lastno varnostno službo in, da je potreboval 50 do 100 tisoč EUR za reševanje le-te, je popolnoma neresničen in zavajujoč.Gospod Bogdan Gabrovec nikoli ni imel lastne varnostne službe, zato zanjo tudi nikoli ni potreboval zneska, ki ga navajate. Je pa bil gospod Gabrovec ustanovitelj, direktor in lastnik gospodarske družbe Efekt d.o.o., ki je bila ustanovljena v skladu s takratnim Zakonom o gospodarskih družbah. Ta gospodarska družba se je med drugim ukvarjala tudi s tehničnim in fizičnim varovanjem ljudi in premoženja, kar je še danes moč razbrati iz sodnega registra. Družba je bila v letu 2003 prodana podjetju G7. Novi lastnik tega podjetja, je iz podjetja odslovil našega klienta, družbo nato finančno izčrpal, nato pa jo v letu 2005 poslal v stečaj. Naš klient torej s stečajem prej navedene družbe ni imel popolnoma nič, saj v družbi, ko se je lastnik družbe G7, v letu 2005 odločil za stečaj, sploh ni bil več zaposlen, niti ni imel nobenega lastniškega deleža. O vsem tem so pisale že Finance oziroma novinar Novica Mihajlovič v svojem članku dne 29.12.2005, v kar se lahko osebno prepričate.Vse to je tudi razvidno iz sodnega registra, ki pa ga pred pisanjem vašega članka očitno nikoli niste pogledali, prav tako pa niste preverjali informacije nikjer drugje, pač pa ste slepo sledili lažem, ki vam jih je natrosil vaš novinarski »vir.« Vse to, kot je že bilo navedeno, je moč preveriti v ustreznih uradnih evidencah, ki se nahajajo na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Te stvari bi vam, z veseljem, podrobno pojasnil tudi naš klient, v kolikor bi se pred objavo članka , v skladu z načelom Audiator et altera pars (Naj se sliši tudi druga stran), posvetovali z njim oziroma mu zastavili določena vprašanja, ki jih obravnavate v svojem članku. Na ta način ste kršili tudi novinarski kodeks, ki v svojem 3. členu zelo natančno nalaga, da mora novinar, pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti. • Naš klient gospod Bogdan Gabrovec, odločno zanika, da bi kdaj koli v času svojega predsedovanja Judo zvezi Slovenije, vzel oziroma si izposodil kakršni koli znesek v višini 50 do 100 tisoč EUR in, ga nato, kot navajate, tudi vrnil. Prav tako zanika, da bi kadar koli tak znesek, ki naj bi prišel iz Judo zveze Slovenije vložil, kot navajate » v svojo varnostno službo«. Kot je že bilo pojasnjeno, naš klient nikoli ni imel nobene varnostne službe in zato na tem mestu tudi zanika, da bi si kak znesek izposodil od Judo zveze Slovenije in ga vložil kamorkoli, tudi v svoje podjetje ne . Vrnil pa tak znesek prav tako naš klient nikoli ni in to iz preprostega razloga, saj si takega zneska ni nikoli izposodil. Tudi to je debela laž, ki jo širi vaš novinarski »vir« stanujoč v Mariboru. V kolikor bi se predhodno obrnili na Judo zveze Slovenije, bi lahko, prepričani smo, dobili tudi uraden demanti takih popolnoma neresničnih navedb.• V članku omenjate Staneta Dolanca, znanega politika iz prejšnjega režima, za katerega ni nobena skrivnost, da je bil v določenem obdobju tudi nestor jugoslovanskih komunističnih tajnih služb. Navajate tudi njegove mafijske kadre… Nepoučenemu bralcu vašega članka tako nehote, miselno sugerirate, da naj bi obstajala med gospodarsko družbo Efekt d.o.o., Bogdanom Gabrovcem in Stanetom Dolancem neka povezava oziroma, da je šlo tu za nek vzporedni mehanizem oziroma, da naj bi bila družba Efekt d.o.o., v času ko je bila še v lasti gospoda Gabrovca, del nekakšnih mafijskih kadrov, Staneta Dolanca. Naš klient taka namigovanja, ki so blago rečeno žaljiva do njega in celotnega njegovega življenjskega opusa, ki ga je večino časa posvetil delovanju v športu, odločno zavrača. V vaših namigovanjih ni niti trohnice resnice! Gre torej za evidentne laži!• V članku ste se tudi dotaknili referenc gospodarske družbe Proton Lok d.o.o., ki je v lasti našega klienta gospoda Bogdana Gabrovca. V članku navajate: »Poleg tega pa si oglejte še reference podjetja Proton Lok. Spoštovani državljani, če je res družina Gabrovec sama prišla do vseh teh referenc – kapa dol. Vendar pa se ob sedanjih podatkih o delovanju nekdanjih vplivnih akterjev na področju gospodarstva iz nekdanje totalitaristične države upravičeno sprašujemo, ali so omenjene reference zgolj posledica povezav, ki jih je prek omrežja ljudi blizu pokojnega Janeza Kocijančiča operativno vodi Bogdan Gabrovec, in ali je s tem odprl še en kanal vzporednega mehanizma?« Gre za popolnoma deplasirana namigovanja, ki nimajo nobene podlage v realnih dejstvih. Podjetje Proton lok d.o.o. se ukvarja z t.i. zračnimi poštami in v tem podjetju so se na tem področju združile, pod vodstvom našega klienta, več desetletne izkušnje na tem področju. Svoje posle prej omenjeno podjetje, pridobiva na trgu, kot tudi preko javnih razpisov, kar se da, kadar koli preveriti. Tak zapis oziroma namigovanja na račun gospodarske družbe Proton lok d.o.o., kot tudi našega klienta, pomenijo za navedena, veliko moralno in gospodarsko škodo in bo v kolikor se bodo take laži ponavljale, prisiljen sodno ukrepati.Naš klient se zaveda, da so določeni nezadovoljni posamezniki znotraj Judo zveze Slovenije, ob t.i. aferi Fabjan začutili, da je prišel čas, ko bodo svoje nezadovoljstvo in frustracije, lahko sprostili z lažmi o posameznih vodilnih članih Judo zveze Slovenije. V imenu našega klienta, vas zato vljudno naprošamo, da svoje vire iz Štajerske in Koroške opozorite, da naš klient ne bo v nedogled mirno požiral laži, ki jih lansirajo o njem. V izogib nadaljnjim sodnim postopkom, vas kot odgovornega urednika, vašega medija naprošamo, da pred vsako objavo takih popolnoma lažnivih informacij s strani vaših virov, le te predhodne preverite tudi pri gospodu Bogdanu Gabrovcu.S spoštovanjem!Ljubljana, 26.07.2025 Bogdan Gabrovec zanj po pooblastiluodvetnik Radovan CERJAK

Predstavljamo uradne javne podatke Zavoda Danes je nov dan- Inštitut za druga vprašanja za obdobje 2022–2025, saj so nas zanimali finančni izkazi v času sedanje vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Pri pregledu podatkov smo opazili več zanimivosti. V tem obdobju je bilo v zavodu v povprečju zaposlenih med 6 in 7 oseb, povprečna mesečna plača pa je presegala 2.000 evrov. Prihodek na zaposlenega je bil v letih 2022–2025 nad 50.000 in 90.000 evri. Zato svetujemo sedanji direktorici in koordinatorici zavoda Danes je nov dan, Maji Cimerman, da se raje posveti vprašanju, kako bo v letošnjem letu pokrila lansko izgubo v višini skoraj 90 tisoč evrov, kot pa tvitom novinarja, urednika in lastnika spletnega raziskovalnega medija #Prava.si, Luke Perša. Ob koncu članka si lahko ogledate bilance, izkaz poslovnega izzida in izkaz računovodskih kazalnikov Danes je nov dan v obdobju 2020-2024. Kdor bo preučil celotno sliko in povezal vse predstavljene podatke v članku, bo hitro spoznal, zakaj je Danes je nov dan že več kot desetletje ena najvplivnejših lokalnih in regionalnih nevladnih organizacij, podprta z globalističnim kapitalom. Kot nekdanji novinar Nova24TV in tudi sedaj kot novinar Prava.si sem veliko časa namenil analizi delovanja nekaterih nevladnih organizacij, med katerimi je bil tudi zavod Danes je nov dan. Organizacijo je sprva vodil Filip Dobranič, od 1. julija 2023 pa je direktorica zavoda in koordinatorica Maja Cimerman.Kot kaže, je direktorico inštituta zmotila vsebina tvita, objavljenega 21. julija 2025 na omrežju X, v katerem sem zapisal:"HALO, spoštovana ministrica za kulturo @AstaVrecko, imate 24 ur časa, da odgovorite na očitke? Aplikacija stane 12 centov, #depolitizirana #RTV pa bo prejela 1,2 MILIJONA EUR!!!!! Projekt pa bo izvajal @danesjenovdan??? 🤔🤔🤔"Foto: Luka PeršV četrtek, 24. 7. 2025, me je presenetilo elektronsko sporočilo direktorice Danes je nov dan, v katerem je zapisala:"ZAHTEVEK ZA TAKOJŠNJO ODSTRANITEV LAŽNE IZJAVE IN JAVNO OPRAVIČILOSpoštovani Luka Perš, dne 21. 7. 2025 ste na družbenem omrežju X (nekdanji Twitter) na svojem uporabniškem profilu @pers_luka objavili izjavo, ki se neposredno nanaša na našo organizacijo Danes je nov dan.V omenjeni izjavi ste zapisali: “HALO, spoštovana ministrica za kulturo @AstaVrecko, imate 24 ur časa, da odgovorite na očitke? Aplikacija stane 12 centov, #depolitizirana #RTV pa bo prejela 1,2 MILIJONA EUR!!!!! Projekt pa bo izvajal @danesjenovdan???”Gre za nedomišljeno, lažno in neutemeljeno trditev, ki nima nikakršne podlage v dejstvih in ki resno škodi ugledu naše organizacije. S to objavo ste prekoračili meje dopustnega izražanja mnenja ter ravnali v nasprotju z načelom verodostojnega poročanja, h kateremu ste kot novinar posebej zavezani.Na podlagi navedenega vas pozivamo, da:1. Nemudoma odstranite sporni zapis z vašega profila na omrežju X.2. Na omrežju X objavite javno opravičilo, ki bo vsebinsko in vizualno primerljivo z obsegom prvotne objave.3. Se v prihodnje vzdržite vsakršnega širjenja neresničnih informacij o naši organizaciji.Zaradi resnosti navedene zadeve pričakujemo, da boste ravnali v skladu z našimi zahtevami najkasneje v roku 48 ur od prejema tega dopisa. V nasprotnem primeru bomo primorani sprejeti nadaljnje korake za zaščito ugleda in pravic naše organizacije."Foto: Profil X Luka PeršIskreno povem, da smo direktorici zavoda poslali odgovor, v katerem smo izrazili pripravljenost, da tvit umaknemo, vendar brez opravičil in drugih zahtev, ki jih je v imenu inštituta postavila Maja Cimerman. Ker v roku 24 ur ni bilo nobenega odgovora, smo se odločili, da tvit ostane objavljen.Vsebina ni žaljiva do nikogar – povzeli smo ugotovitve novinarskih kolegov s spletnega medija Zanima.me. Ob tem moramo dodati, ker nismo imeli več prostore za znake, je cena aplikacije 12 centov na uro kot so razkrili novinarski kolegi iz omenjenega medija.Poleg tega je vsakomur, ki pozna komunikacijo na omrežju X, jasno, da sem zgolj izbral eno izmed znanih slovenskih nevladnih organizacij kot primer.Zato smo se odločili za eksperiment. Objavili smo isti tvit z istim besedilom, le da smo namesto Danes je nov dan označili organizacijo Nova smer pod vodstvom Zale Klopčič.Pa da vidimo, kako bodo zdaj pravno utemeljili zahtevo, da je vsebina tvita žaljiva prav za njih. Po mnenju našega uredništva so v Danes je nov dan popolnoma napačno interpretirali vsebino tvita. Če bom zaradi te objave obsojen v bližnji prihodnosti, potem je res bolje, da se sodstvo zapre. Gre zgolj za moje osebno mnenje.Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan. Kdo sestavlja ekipo Danes je nov dan?Ker so se po dolgem času naši prijatelji iz inštituta Danes je nov dan spomnili na nas, smo tudi mi preverili, kdo tvori njihovo ekipo. Na njihovi spletni strani je zapisano:"Danes je nov dan – Inštitut za druga vprašanja je neprofiten in neodvisen zasebni zavod, ki od leta 2013 z uporabo digitalnih tehnologij in snovanjem domiselnih kampanj sodeluje v demokratičnih procesih in civilnodružbenih akcijah za preobrazbo družbe v smeri večje pravičnosti, odprtosti in vključenosti.Delujejo na področjih odgovorne rabe digitalnih tehnologij, podatkovne pravičnosti, večanja politične participacije, odpiranja javnih institucij in podatkov ter spodbujanja solidarnosti in sodelovanja s civilnodružbenimi gibanji."Stalni sodelavci Zavoda Danes je nov dan-Inštitut za druga vprašanja. Njihova direktorica in koordinatorica je Maja Cimerman. (Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan)Stalni sodelavci: Maja Cimerman (direktorica in koordinatorica), Filip Dobranič, Jasmina Ploštajner, Miha Lepej, Nejc Horvat, Peter Mišič, Tadej Štrok, Tomaž Kunst.Prostovoljci in prostovoljke Zavoda Danes je nov dan-Inštitut za druga vprašanja. (Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan)Prostovoljci: Anja Tomaševič, Danaja Grešak, Darja Matjašec, Dominik Šik Vukovič, Eva Vrtačič, Jure Jelovčan, Katja Stojnič, Matej Holc, Mato Žgajner, Miha Medven, Neo Oder, Patricija Brečko, Primož Klemenšek, Primož Mlačnik, Sara Kosirnik, Tea Dežman, Tine Eržen, Tomaž Jurič, Zala Primc, Željka Kelkedi, Žiga Aljaž, Žiga Vrtačič.Člani in članice sveta Zavoda Danes je nov dan-Inštitut za druga vprašanja. (Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan)Svet zavoda: Dominik Šik Vukovič, Eva Vrtačič, Jasmina Ploštajner, Miha Lepej, Primož Mlačnik, Zala Primc, Žiga Vrtačič.Foto: Prava.siV letu 2024 izkazali za skoraj 90 tisoč evrov izgube!!! V času Golobove vlade bili od junija 2022 do sedaj prejeli 272.881,79 evrov javnih in državnih sredstev!2022Leta 2022 je zavod ustvaril 567.833,04 € prihodkov (od tega 77.017,99 € s prodajo blaga in storitev ter 490.815,05 € s subvencijami). Odhodki so znašali 532.046,16 €, dobiček pa 34.715,68 €. Povprečna mesečna plača 5,9 zaposlenega je znašala 2.344 €.Po podatkih ERAR so prejeli 50.894,76 € javnih sredstev (največ od Ministrstva za javno upravo – 39.277,71 €).Foto: Poslovno poročilo 2022 Danes je nov dan. (Posnetek zaslona-Danes je nov dan)Foto: Posnetek zaslona-Erar2023Leta 2023 so imeli 567.399,61 € prihodkov (101.664,88 € iz prodaje in 441.662,76 € iz subvencij). Odhodki so znašali 580.220,57 €, izguba pa 12.820,96 €. Povprečna plača 6,7 zaposlenega je znašala 2.313,32 €, prihodki na zaposlenega pa 84.866,57 €. Po podatkih ERAR so prejeli 137.981,60 € javnih sredstev (največ od Ministrstva za javno upravo – 94.937,44 €).Foto: Poslovno poročilo Danes je nov dan za leto 2023. (Posnetek zaslona-Danes je nov dan)Foto: Posnetek zaslona-Erar2024Leta 2024 so imeli 389.555,53 € prihodkov (94.237,56 € prodaje in 285.102,12 € subvencij). Odhodki so znašali 479.357 €, izguba pa 89.801,47 €. Povprečna plača 6,92 zaposlenega je znašala 2.425,75 €, prihodki na zaposlenega pa 56.294,22 €. Po podatkih ERAR so prejeli 84.005,43 € javnih sredstev (največ iz Kreativnega centra Rog – 26.705,80 €).Foto: Poslovno poročilo Danes je nov dan za leto 2024. Kot vidite, so imeli v letu izkazano izgubo v višini 89.801,47 evrov. (Posnetek zaslona-Danes je nov dan)Foto: Posnetek zaslona-ErarKdo so sedanji donatorji Zavoda Danes je nov dan?Zanimiv je pogled na njihove sedanje donatorje in navedene organizacije in projekti, v katerih sodelujejo. Mi prepuščamo mnenje bralcem. Gremo lepo po vrsti:Catalyst of Change: Projekt traja od 1.1.2025 do 30.6.2026. Višina celotne podpore je 39.360 EUR, od tega jih je prejel Danes je nov dan 18.360 EUR. Pri projektu so njihovi sopartnerji PIC- Pravno informacijski center in Transpareancy International Slovenija.Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan. EDRI (European digital rights)EDRI je največje evropsko omrežje, ki brani pravice in svoboščine na spletu. Omrežje EDRi je dinamična in odporna skupnost več kot 50 nevladnih organizacij, pa tudi strokovnjakov, zagovornikov in akademikov, ki si prizadevajo za obrambo in napredek digitalnih pravic po Evropi in širše. V Sloveniji sta njihova predstavnika Danes je nov dan in Državljan D Domna Saviča. Financerji EDRI so sledeči:Foto: Posnetek zaslona-EdriČlanica EDRI-ja sta Danes je nov dan in Državljan D. (Foto: Posnetek zaslona-Edri)European AI & Society FundEvropski sklad za umetno inteligenco in družbo (European AI & Society Fund) je bil ustanovljen leta 2020 z namenom zagotoviti, da lahko civilna družba aktivno in učinkovito sodeluje pri oblikovanju teh politik, tako da umetna inteligenca služi potrebam ljudi in družbe.Financerji European AI ˛& Society Fund:Financerji European AI & Society Fund. (Foto: Posnetek zaslona- European AI & Society Fund)Organizacija Danes je nov dan pa je povezani član omenjene organizacije.Danes je nov dan je povezani član Edri. (Foto: Posnetek zaslona-Edri)Evropska Unija (Projekt Kvak):Projekt KVAK je namenjen izboljšanju usposobljenosti mladinskih delavcev, ki so pogosto mladi prostovoljci brez dostopa do ustreznih izobraževalnih gradiv. Poudarek projekta je na razvoju treh ključnih veščin, in sicer na učinkovitem podajanju povratnih informacij, na skrbi za ranljive posameznike ter na vzpostavljanju primernega profesionalnega odnosa.Vrednost projekta je 250.000,00 EUR, od tega jih je Danes je nov dan prejel 39.600,00 EUR. Projekt traja od 31. 7. 2024 do 31. 7. 2026. Sopartnerji pri projektu so še nosilec projekta Za in Proti (Slovenija), Società Nazionale Debate Italia APS (Italija) in Nexes Interculturals (Spain), IDEA (Nizozemska).Opis projekta KVAK, ki ga sofinancira Evropska Unija. (Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan)Impact4valuesImpact4values se izvaja v okviru EU Programa državljani, enakost, pravice in vrednote (Citizens, Equality, Rights and Values - CERV). Program CERV je približno 1,55 milijarde evrov vreden evropski program, s katerim želi Evropska komisija zaščititi in spodbujati pravice in vrednote, kot so zapisane v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah. Program je nastal z združitvijo programov Evropa za državljane ter Pravice, enakost in državljani.CERV s podporo nevladnim organizacijam krepi pravice in vrednote, ki so skupne vsem državam članicam EU. Te vrednote temeljijo na načelih pluralizma, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti in enakosti spolov. Program s spodbujanjem državljanskega in demokratičnega sodelovanja podpira razvoj odprtih, demokratičnih, enakopravnih in vključujočih družb, ki temeljijo na vladavini prava. Družb, ki spodbujajo državljane k aktivnemu državljanstvu in na podlagi skupnih vrednot, zgodovine in izkušenj bogatijo raznolikost Evropske unije. Program CERV upravlja Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) je zapisano na njihovi spletni strani.Kot je prikazano na spletni strani CNVOS, ki je v Sloveniji zadolžen za izvajanje njihovih projektov je leta 2024 podelil Danes je nov dan devet tisoč evrov sredstev za izvedbo projekta airbnb pejt domov!, ki so ga prijavili v razpisu za Javni poziv za izvedbo akcij za obrambo evropskih vrednot. Projekt je trajal od 25. 4. 2024 do 25. 7. 2024.Za izvedbo projekta Airnb pejt domov so v letu 2024 s strani programa Impact4values, ki ga v Sloveniji izvaja CNVOS pridobili devet tisoč evrov sredstev. (Foto: Posnetek zaslona-CNVOS)Ministrstvo za javno upravo:Danes je nov dan aktiven v dveh projektih, ki ga v celoti financira ministrstvo za javno upravo pod vodstvom ministra Franca Popsa iz Gibanje Svoboda.Danes je nov dan skupaj s Zavod Dobra družba, podpora in svetovanje, Zavod za kulturo, umetnost in izobraževanje Kersnikova, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Društvo Šola zdravja in Zavod Vozim, zavod za inovativno izobraževanje bil izbran za projekt z naslovom Ugled nevladnih organizacij. Vrednost projekta je 420.000,00 EUR, od tega jih je Danes je nov dan prejel 70.000,00 EUR. Projekt traja od 1.1.2025 do 31.1.2027. Kaj bo ključna naloga projekta? Konzorcij bo s projektom obravnaval problem razširjenosti negativne podobe nevladnih organizacij (NVO) v javnosti.Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov danKot kaže, pa smo dobili tudi odgovor, kdo delno financira Pravno mrežo za varstvo demokracije. Kar sama vlada dr. Roberta Goloba! Vsaj tako lahko sklepamo glede na vsebino objave na spletni strani Danes je nov dan.Za projekt Pravno mrežo za varstvo demokracije so prejeli sredstva v višini 280 tisoč evrov. Od tega jih Danes je nov dan prejel 70 tisoč evrov. Partnerji pri projektu so še Zavod za kulturo raznolikosti Open, PIC- Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja in Društvo Amnesty International Slovenija. Projekt traja od prvega februarja 2025 do 31. januarja 2027.Tukaj si lahko ogledate, zakaj je ministrstvo za javno upravo podprlo projekt Pravno mrežo za varstvo demokracije v višini 280 tisoč. Projekt se bo izvajal od 1.2.2025-1.1.2027. (Foto: Posnetek zaslona- Danes je nov dan)Ministrstvo za kulturoFoto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan.Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Evropska Unija (Projekt Krepitev digitalnega državljanstva v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih):Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU v okviru javnega razpisa Digitalno državljanstvo v vzgojno-izobraževalnih zavodih – krepitev kompetenc za digitalno družbo, skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod, za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja: Izvedba pilotnih projektov razvoja digitalnih kompetenc in temeljnih vsebin RIN (vključno z vidiki umetne inteligence) ter kompetenc za trajnostni razvoj.Nosilec projekta je Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Partnerji v projektu poleg Danes je nov dan so še Fakulteta za družbene vede UN LJ, ARNES-Akademska in raziskovalna mreža, ČASORIS- Zavod za informiranje in izobraževanje, IPM- Inštitut za politični menedžment, Zavod Radio Študent, Zavod Nora- Center sodobnih zasvojenosti (LOGOUT), Pedagoški inštitu in Fakulteta za informacijske študije. Projekt traja od 1. septembra 2024 do 30. aprila 2026. Danes je nov dan je prejel 27.500 evrov. Vrednost celotnega projekta je 850 tisoč evrov.Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov dan. National Endowment for Democracy (NED)National Endowment for Democracy (NED) je zasebna, neprofitna fundacija, namenjena rasti in krepitvi demokratičnih institucij po vsem svetu. Vsako leto NED podeli več kot 1.900 nepovratnih sredstev za podporo projektom nevladnih skupin v tujini, ki si prizadevajo za demokratične cilje v več kot 90 državah. Kot smo prebrali na svetovnem spletu je njena večinska lastnica bila ameriška vladna agencija USAID-a glavno ameriško agencijo za mednarodno razvojno pomoč in podporo državam v razvoju. O tej agenciji je bilo veliko polemik, saj jo je s pomočjo Urada DOGE ukinil sedanji ameriški predsednik Donald Trump.Na spletu smo našli zapis z naslovom National Endowment for Democracy avtorja Kulta Grete Thunberg, ki razgalja predvsem kritični pogled na še eno globalistično organizacijo. Predvsem avtor v dolgem in obsežnem tekstu namiguje na močno prisotnost delovanja CIA v tej organizaciji in še nekaj vplivnih dolgoletnih globalističnih igralcev. Na spletu nismo našli podatkov, v katere projekte je oziroma je bil v preteklosti udeležen Danes je nov dan.Foto: Posnetek zaslona-Danes je nov danMi smo zgolj pregledno predstavili javno dostopne in uradne podatke. Glede na to, da je zavod v letu 2024 izkazal izgubo več kot 80 tisoč evrov, predlagamo, da se raje osredotočijo na svoje finance kot pa na vsebino tvitov avtorja tega članka na omrežju X.BILANCA STANJA 2020-2024 DANES JE NOV DAN:Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.siFoto: Posnetek zaslona-Ebonitete.siFoto: Posnetek zaslona-Ebonitete.siLuka Perš