V našem mediju smo 24. julija 2024 objavili članek z naslovom Politično-minski poligon v SD: SD podžupan Timi Gomboc svetuje Turkom, ki so prejeli subvencijo! – KPK že preiskuje primer!
Kljub temu, da zelo redko v našem mediju pišemo o dogajanju v našem lokalnem okolju, je članek sprožil pravi mali vihar. Baje zaradi nekih dveh komentarjev. Pa tudi nepoklicni podžupan Timi Gomboc nas je poklical in malce z jeznim glasom nam povedal, da nas bo tožil in bo ugotovil, kdo nas financira.
Foto: Prava.si
Glede na to, da se tokrat enkrat za spremembo držimo »status quo novinarskih pravil«, smo lepo zastavili vprašanja ob prvem članku in prav odgovor občine nam je odprl potencialno zgodbo. Zdaj smo se odločili, da preverimo še nekaj dodatnih dejstev o Timiju Gombocu.
Foto: Posnetek zaslona-Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru.
Timi Gomboc je redno zaposlen kot raziskovalec na Katedri za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Poleg tega je leta 2018 skupaj z Matejem Zadravcem, Tilenom Gombocom in Andreasom Serješem ustanovil podjetje MATT CONSULTECH, inženiring in proizvodnja, d.o.o. Od leta 2023 pa sta edina lastnika podjetja Matej Zadravec in Timi Gomboc. Matej Zadravec je direktor, Timi Gomboc pa prokurist podjetja. Matej Zadravec pa je tudi njegov sodelavec na fakulteti, saj zaseda položaj prodekana za študij. Gomboc pa tudi svoja podjetja navaja na spletni strani fakultete pod rubriko raziskovalno delo. Opazili pa smo tudi, da je bil na fakulteti pobudnik projekta Pomurski laboratorij, ki je bil podprt z donacijami več lokalnih podjetij iz območja Pomurja.
Podjetniške dejavnosti zaposlenega raziskovalca na Fakulteti za strojništvo in nepoklicnega podžupana MO MS dr. Timi Gomboc. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)
Poleg tega je podjetje MATT CONSULTECH leta 2019 ustanovilo še podjetje MATT JP, inženiring, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Manjši lastniki tega podjetja so še oziroma so bili Aleksander Nemec, Kazuhiko Yamada, Kazanobu Tsuchiya, Keiko Mori (3 %), Takayoshi Higuchi, Yoshikazu Tokai, Yoshimi Salto.
Leta 2023 pa je podjetje MATT CONSULTECH skupaj s podjetjem Optivus d.o.o. ustanovilo še podjetje 3DS, inženirske storitve in svetovanje, d.o.o. Kot smo opazili na spletni strani fakultete, svoja podjetja Gomboc predstavlja kot raziskovalno delo.
Ker smo malce po logiki razmišljali, da bi Gomboc za opravljanje svojih dodatnih dejavnosti potreboval pisno dovoljenje vsaj matične fakultete ali vsaj Univerze v Mariboru, smo povprašali vse odgovorne.
Foto: Posnetek zaslona-Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru.
Odgovor Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru:
Doc. dr. Timi Gomboc je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru zaposlen kot visokošolski asistent in raziskovalec. Ker zunaj Univerze v Mariboru ne opravlja dejavnosti, ki bi bile vsebinsko enake tistim iz njegove pogodbe o zaposlitvi, pisnega soglasja Fakultete za strojništvo za registracijo in opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika ni potrebno izdati in posledično tudi ni bilo izdano. Njegovo svetovalno delo poteka izven delovnega časa in ne vpliva na njegove obveznosti na fakulteti. Svetovalne aktivnosti profesorjev in asistentov, ki s strokovnim znanjem pomagajo podjetjem pri razvoju, inovacijah in izboljšavah, pomenijo pomemben mehanizem prenosa znanja iz akademskega okolja v gospodarstvo. To krepi konkurenčnost podjetij in prispeva k tehnološkemu in družbenemu razvoju, kar Fakulteta za strojništvo prepoznava kot družbeno odgovorno delovanje.
Omejitev iz 147. čl. ZDR-1 je vezana na dopolnilno delovno razmerje v primeru opravljanja vzgojno-izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del. Njegove aktivnosti izven Univerze v Mariboru ne sodijo v dopolnilno delovno razmerje. Delodajalcu ni potrebno spremljati in preverjati obsega zunanjega dela zaposlenega izven polnega delovnega časa, za katerega ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Na Fakulteti za strojništvo ni bila izvedena formalna presoja konflikta interesov, saj zunanje svetovalne in zastopniške funkcije doc. dr. Timija Gomboca niso v nasprotju z njegovimi delovnimi obveznostmi na fakulteti. Aktivnosti se izvajajo izven delovnega časa in ne vključujejo področij, ki bi lahko pomenila konflikt interesov s Fakulteto za strojništvo UM.
Svetovalna vloga visokošolskih učiteljev in asistentov predstavlja pomemben most med znanstveno odličnostjo in potrebami gospodarstva. Fakulteta spodbuja odgovorno sodelovanje z okoljem, kadar to ne vpliva na primarne delovne obveznosti in ne ustvarja konflikta interesov.
Odgovor Univerze v Mariboru:
"Spoštovani,
v povezavi s posredovanimi novinarskimi vprašanji vas obveščamo, da so bila enaka vprašanja posredovana tudi na članico UM FS, ki je na vprašanja odgovorila. Posredovane odgovore na vprašanja v celoti potrjujemo in so povsem enaki tudi na univerzitetni ravni, zato štejemo, da dodatna pojasnila niso potrebna."
Odgovor Direktorata za visoko šolstvo:
"Pozdravljeni,
soglasje delodajalca ni potrebno, če ne gre za konkurenčno dejavnost, razen če je v internih aktih delodajalca drugače določeno. Za razlago je pristojen delodajalec, ker najbolje pozna konkurenčno dejavnost in svoje interne predpise.
Zadevo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) pa se nanj sklicuje:
39. člen ZDR-1: (konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti)
1. Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
40. člen ZDR-1: (konkurenčna klavzula – pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti)
1. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: konkurenčna klavzula)."
Ali primer Timija Gomboca razkriva »sivo cono« delovanja zaposlenih v visokem šolstvu?
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) 39. člen določa konkurenčno prepoved: med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost delodajalca in bi mu lahko pomenili konkurenco.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je dejavnost univerze predvsem pedagoška, sistemski akti jasno določajo, da članice univerze lahko samostojno opravljajo tudi raziskovalno, razvojno in svetovalno dejavnost – če s tem ne ovirajo izvajanja javne službe. Prav te dejavnosti – svetovanje, razvoj in inženirske storitve – so po svoji naravi področja, kjer se fakultete pojavljajo tudi kot tržni ponudniki. To pomeni, da zasebno opravljanje podobnih storitev brez soglasja delodajalca lahko pomeni kršitev konkurenčne prepovedi.
39.člen Zakona o delovnih razmerjih odpira odprta vprašanja o tako imenovani sivi coni delovanja zaposlenih v visokem šolstvu. (Foto: Posnetek zaslona- Pisrs.si)
Soroden institut je konkurenčna klavzula iz 40. člena ZDR-1, ki velja po prenehanju delovnega razmerja in je v tem primeru manj relevanten, a dopolnjuje razumevanje zakonodajnega okvira. Pomembno je tudi razlikovanje od dopolnilnega dela, ki ga ureja 147. člen ZDR-1.
Ta omogoča opravljanje dodatne zaposlitve do največ osem ur tedensko pri drugem delodajalcu, vendar le z vnaprejšnjim soglasjem vseh delodajalcev in za zakonsko določene primere – kot so deficitarni poklici, izobraževalna, kulturno-umetniška in raziskovalna dela. To pravilo pa ne pokriva zasebne podjetniške dejavnosti (npr. prek s.p. ali lastniškega deleža v podjetju), kjer še vedno velja prepoved iz 39. člena v primeru konkurenčnosti.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) posebej ureja položaj javnih funkcionarjev, med katere spadajo tudi nepoklicni podžupani. V ospredju je institut nasprotja interesov – že sam videz nasprotja interesov se šteje za problematičen. Funkcionar se mora izločiti iz odločanja v zadevah, kjer ima on ali z njim povezani subjekti zasebni interes, poleg tega pa obstajajo omejitve poslovanja med občino, v kateri opravlja funkcijo, in podjetji, v katerih ima on ali njegovi družinski člani lastniški delež.
Te norme se v praksi prepletajo. Kombinacija konkurenčne prepovedi iz 39. člena ZDR-1, univerzitetnih pooblastil za izvajanje svetovalne dejavnosti in pravil ZIntPK o videzu nasprotja interesov pomeni, da je pravno varno ravnanje pri primerih, kjer ista oseba združuje vlogo visokošolskega učitelja, podjetnika in občinskega funkcionarja, odvisno od zelo skrbne presoje konkretnih dejstev – predvsem od tega, kako se dejavnosti vsebinsko prekrivajo in kakšni so tokovi koristi.
40. člen Zakona o delovnih razmerjih. (Foto: Posnetek zaslona-Pirsrs.)
Konkretni primer še dodatno zapleta dejstvo, da Timi Gomboc svoja zasebna podjetja javno predstavlja kot nosilce raziskovalnega dela – celo na osebni predstavitveni strani na spletni strani Fakultete za strojništvo, kjer bi bralec pričakoval le projekte, izvedene v okviru univerzitetne dejavnosti. Ta preplet akademske in zasebne sfere ustvarja vtis, da se raziskovalne zmogljivosti in ugled javne ustanove posredno uporabljajo za krepitev zasebnega posla.
Položaj dodatno otežuje lastniška povezava z dr. Matejem Zadravcem, prodekanom za izobraževalno dejavnost na isti fakulteti. Ko v istem podjetju deluje tudi oseba z visokim vodstvenim položajem na članici univerze, se meja med zasebnim in javnim interesom še bolj zabriše.
Na drugi strani pa obstajajo tudi institucionalne povezave – Pomurski laboratorij, ki ga je fakulteta vzpostavila s pomočjo več javnih in zasebnih partnerjev, po svoji dejavnosti očitno pokriva področja, ki so zelo blizu tistim, ki jih Gombocova podjetja ponujajo na trgu. Čeprav to samo po sebi še ne pomeni kršitve, ustvarja vsaj videz, da laboratorij lahko služi kot poligon za razvoj storitev in izdelkov, ki jih zasebna podjetja nato komercializirajo.
Foto: Posnetek zaslona-Večer
Vse to se dogaja v okolju, kjer je nadzor nad spoštovanjem konkurenčne prepovedi in nasprotja interesov pretežno prepuščen notranjim mehanizmom fakultet in univerze. V praksi to pomeni, da je presoja, ali gre za konkurenčno dejavnost ali za dopustno dopolnilno delo, pogosto odvisna od subjektivne interpretacije tistih, ki so hkrati sodelavci ali celo partnerji z zadevno osebo.
Takšno okolje je še posebej dovzetno za »sivo cono«, kjer pravila obstajajo, vendar njihovo izvajanje ni dosledno ali pa se jim prilagaja glede na osebne in institucionalne interese.
Luka Perš