Ali je čas za odhod Slaparja? 63 aneksov, milijonski posli in popoln zlom korporativnega upravljanja v Zavarovalnici Triglav!

Sedanji podpredsednik vlade in predsednik Demokratov Anže Logar je ob predstavitvi novega zakona StKOK dejal, da se po uveljavitvi zakona ob medijskih razkritjih ne bo več dogajalo, da bi hišne preiskave pri domnevnih osumljencih sledile šele čez tri, štiri ali celo več let. Po njegovih besedah bi morali tožilstvo kot »kraljica postopka« in drugi organi pregona ukrepati nemudoma oziroma v najkrajšem možnem času.

Težava je le ena. Lahko mediji, kot so Prava, Požareport, Info360, Zanima.me, Preiskovalno, Domovina, Nova24TV, Demokracija ali Planet TV razkrijemo praktično karkoli, pa se organi pregona po naših dosedanjih izkušnjah pogosto ne odzovejo oziroma postopki obstanejo več let. Po drugi strani pa se zdi, da bistveno hitreje sledijo objavam ob NAPIHNJENIH PING PONG AFERAH v medijih, kot so Necenzurirano, rubrika Fokus, 24ur na POP TV, Dnevnik, Mladina, N1 Slovenija ali informativni program RTV Slovenija.

Nekdanji dolgoletni revizor na Banki Sloveniji, UKC LJ in Zavarovalnici Triglav Vinko Letnar. (Foto: Dosje Mojce Vočko)

Ali bo dan po uvevljavitvi zakona o StKOK ustrezni organi pregona obiskali Zavarovalnico Triglav?

Če torej držijo besede ministra Logarja, bi bilo pričakovati, da bi po objavi članka »Revizor razgalil kriminal«, ki ga je na spletnem mediju Dosje objavila novinarka Mojca Vočko, že naslednji dan po uveljavitvi zakona StKOK Nacionalni preiskovalni urad na podlagi usmeritev tožilstva opravil ustrezne strokovne preiskave v prostorih Zavarovalnice Triglav.

Vsak, ki je članek prebral, se namreč lahko upravičeno vpraša, kako si je uprava Zavarovalnice Triglav pod dolgoletnim predsednikom uprave Andrejem Slaparjem dovolila podpisati več deset pogodb in aneksov s podjetjem Adacta zaradi informacijskega sistema AdInsure.

Po razpoložljivih dokumentih je bilo med družbama sklenjenih najmanj 63 pogodb in aneksov. Zato se postavlja legitimno vprašanje: ali si lahko nekateri res dovolijo vse in živijo v prepričanju, da pripadajo nedotakljivi eliti?

Ko v gospodarski družbi pride do težav pri večmilijonskem informacijskem projektu, javnost praviloma najprej pokaže s prstom na izvajalca. Toda to je pogosto napačno izhodišče. Izvajalec lahko ponudi rešitev, naročnik pa je tisti, ki razpiše posel, izbere izvajalca, podpiše pogodbo, odobrava anekse, potrjuje opravljeno delo in na koncu odobri plačilo. Če sistem odpove, odgovornosti zato ni mogoče iskati zgolj pri izvajalcu. Najprej je treba presojati ravnanje tistih, ki so projekt naročili, ga vodili, nadzirali in odobravali plačila.

Prav zato zgodba o informacijskem sistemu AdInsure ni zgolj zgodba o podjetju Adacta. Je predvsem zgodba o tem, kako je v eni največjih slovenskih družb – Zavarovalnici Triglav – po navedbah nekdanjega notranjega revizorja odpovedal sistem korporativnega upravljanja. Če se bodo njegove navedbe izkazale za točne, ne govorimo več o posameznih napakah pri projektu, temveč o vprašanju, ali so odpovedali vsi mehanizmi nadzora, ki bi morali varovati državno premoženje.

Ali bo zaradi 63 podpisanih aneksih z družbo Adacta odgovarjal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar? (Foto: Posnetek zaslona-Siol)

Kdaj bo izbranec vojske in bansketerskega lobija ter še en član NEDOTAKLJIVE ELITE Andrej Slapar prevzel odgovornost?

Na čelu Zavarovalnice Triglav je že od leta 2012 Andrej Slapar. V več kot desetletju vodenja si je ustvaril sloves enega najbolj stabilnih direktorjev državnih družb. Prav zato se danes postavlja vprašanje njegove odgovornosti. Predsednik uprave ni odgovoren za programiranje informacijskega sistema, je pa odgovoren za organizacijo podjetja, za nadzor nad poslovanjem in za odločitve, ki jih sprejema uprava. Korporativno upravljanje pomeni prav to – da vodstvo prevzame odgovornost za odločitve, sprejete v njegovem mandatu.

Ob tem ne gre prezreti dejstva, da Slapar velja za kader, ki ga številni povezujejo z vplivnimi omrežji okoli državnega gospodarstva, med katerimi se pogosto omenja tudi Borut Jamnik. Večni sin generala osamosvojitvene vojne pa je že prej gojil stike s vojaškim poslovnim delom, kot so bili operativci blizu poslovnim krogom Janeza Zemljariča, Draga Isajloviča ali pa Janeza Kocijančiča. Pa še zaledje z Obale ima, saj je bil Slapar tudi sošolec sedanjega predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana na Pravni fakulteti. Isto je bil sošolec na faksu tudi z Goranom Klemenčičem, nekdanjim možem odvetnice NIne Zidar Klemenčič ter nekdanji predsednik KPK in minister za pravosodje.

V središču zgodbe je dolgoletni notranji revizor Vinko Letnar, ki je bil v Zavarovalnici Triglav zaposlen med letoma 2009 in 2023. Kot vodja skupine notranjih revizorjev za področje informacijskih sistemov je po lastnih navedbah sodeloval pri revizijah največjih IT-projektov družbe. Trdi, da so revizijska poročila že pred leti opozarjala na pomembne pomanjkljivosti pri upravljanju projektov, notranjih kontrolah, finančnem nadzoru in obvladovanju tveganj. O teh ugotovitvah naj bi bili leta 2016 seznanjeni tudi pristojni organi pregona.

Če so bila opozorila res podana, se postavlja vprašanje, zakaj niso povzročila ustreznega odziva. V vsakem sistemu korporativnega upravljanja bi morale takšne ugotovitve sprožiti dodatne nadzore, preverjanje odgovornosti in po potrebi spremembe pri vodenju projektov. Če pa se kljub opozorilom sodelovanje nadaljuje brez bistvenih sprememb, potem odpove ravno tisti del sistema, ki bi moral zagotavljati odgovorno upravljanje.

Posebno težo celotni zgodbi daje odločba Informacijskega pooblaščenca, iz katere izhaja, da med Zavarovalnico Triglav in družbo Adacta obstaja najmanj 63 pogodb in aneksov. Samo število pogodb seveda še ne pomeni nezakonitosti. V velikih informacijskih projektih so dodatki k pogodbam lahko tudi običajna poslovna praksa. Toda ob tako velikem številu aneksov postane legitimno vprašanje, kako so nastajali, kdo jih je pripravljal, kdo jih je potrjeval in ali so bili sprejeti ob ustreznem strokovnem nadzoru.

Ravno tukaj se pokaže bistvo korporativnega upravljanja. Noben izvajalec si ne more sam odobriti pogodbe. Noben izvajalec si ne more sam podpisati aneksa. Noben izvajalec si ne more sam potrditi opravljenega dela ali odobriti plačila. Za vsako takšno odločitev obstaja odgovorna oseba na strani naročnika. Če je bilo podpisanih več deset aneksov, jih ni podpisala Adacta sama s seboj, ampak jih je nekdo v Zavarovalnici Triglav ocenil kot upravičene in jih odobril.

Odločba Informacijskega pooblaščenca, da je Zavarovalnica Triglav dolžna razkriti vse pogodbe in anekse podpisane z družbo Adacta. Zdaj se spor rešuje na upravnem sodišču. (Foto: Dosje Mojca Vočko)

Več milijonsko oškodovanje?

Po navedbah Vinka Letnarja je Zavarovalnica Triglav med letoma 2021 in 2022 kupila novo različico sistema AdInsure 3.0 v vrednosti približno štirih milijonov evrov. Trdi tudi, da sta notranja in zunanja revizija leta 2023 ugotovili, da rešitev ni zagotavljala vseh funkcionalnosti, zaradi katerih je bila kupljena. Če te navedbe držijo, se zastavlja vrsta vprašanj: kdo je takšno rešitev prevzel, kdo je podpisal zapisnike o prevzemu, kdo je odobril izplačila in kdo je ocenil, da so bile pogodbene obveznosti dejansko izpolnjene?

V korporativnem svetu velja preprosto pravilo: največjo odgovornost nosi tisti, ki ima največ pooblastil. Zato ni bistveno vprašanje, ali je dobavitelj ravnal pravilno ali napačno. Ključno vprašanje je, ali je vodstvo družbe izvajalo učinkovit nadzor nad večmilijonskim projektom in ali je ukrepalo ob opozorilih lastnih strokovnih služb.

Posebej zaskrbljujoče je, da se je po navedbah Letnarja po njegovih opozorilih težišče dogajanja premaknilo z vsebine revizijskih ugotovitev na postopke proti njemu. Namesto javne razprave o ugotovljenih pomanjkljivostih so sledili spor glede njegovega položaja v nadzornem svetu, postopek pred Agencijo za zavarovalni nadzor, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi in dolgotrajni sodni postopki. Ti postopki sami po sebi še ne dokazujejo nepravilnosti delodajalca, odpirajo pa vprašanje, ali so bila strokovna opozorila obravnavana z dolžno resnostjo.

Celotna zgodba zato presega razmerje med Zavarovalnico Triglav in družbo Adacta. Gre za vprašanje, ali je sistem korporativnega upravljanja v eni največjih državnih družb deloval tako, kot bi moral. Če notranja revizija opozarja na tveganja, če obstajajo številni aneksi, če se sklepajo novi milijonski posli in če se ob tem ne ugotavlja odgovornosti tistih, ki so takšne odločitve sprejemali, potem ne govorimo več o posameznem informacijskem projektu. Govorimo o morebitnem sistemskem odpovedovanju korporativnega upravljanja.

Vodstvo podjetja Adacta. (Foto: Posnetek zaslona-Adacta)

Največja nevarnost za vsako državno družbo ni slab dobavitelj. Največja nevarnost je trenutek, ko vodstvo, nadzorni organi in notranji kontrolni mehanizmi prenehajo opravljati svojo osnovno nalogo – varovati premoženje družbe in interese njenih lastnikov. Če se to zgodi, potem ni več pomembno, kdo je izvajalec projekta. Sistem je odpovedal tam, kjer bi moral biti najmočnejši – pri tistih, ki so bili dolžni izvajati nadzor in nositi odgovornost za svoje odločitve.

Ob tem velja opozoriti tudi na širši kontekst. Podjetje Adacta je eno ključnih podjetij na področju informacijskih sistemov za zavarovalnice. Njihove rešitve uporabljajo praktično vse največje slovenske zavarovalnice. Zato se postavlja legitimno vprašanje, ali bi bilo smiselno preveriti tudi podobne projekte v drugih zavarovalnicah, kjer uporabljajo programsko opremo AdInsure. Dodatno pozornost vzbuja dejstvo, da se podjetje na svojih predstavitvah pohvali tudi z vodilnim položajem na ruskem zavarovalniškem trgu. To samo po sebi ni sporno, odpira pa vprašanje, kako je podjetju uspelo zgraditi tako močan mednarodni položaj in kakšna poslovna mreža stoji za njegovim razvojem.

Morda pa bodo sprejete spremembe zakonodaje na področju zakona o gospodarskih družbah, ki jih je predlagalo ministrstvo, ki ga vodi Anže Logar, prvi resen preizkus tudi za največje državne družbe.

Če zakon velja za vse, potem bi moral veljati tudi za družbe, kot so GEN-I, Sava, Zavarovalnica Triglav, Modra zavarovalnica in druge. Ker prav te družbe so s pomočjo državnih deležev in z ozko skupino ljudi dobesedno ustvarili poslovne države v državi z milijardnimi letnimi prihodki ( Genn-I). Šele takrat bomo videli, ali v Sloveniji res velja načelo enakosti pred zakonom ali pa so nekateri še vedno prepričani, da so njihove družbe država v državi. SAVA BOYS, GAME OVER!

Luka Perš