GEN-I, SAVA BOYS IN NEDOTAKLJIVA ELITA: Kdo v resnici obvladuje slovenske paradržavne sisteme?

Ali se bo kdaj zaključila saga o »garažnem podjetju« nekdanjega predsednika vlade in sedanjega predsednika največje opozicijske stranke Gibanje Svoboda dr. Roberta Goloba? Slovenska javnost verjetno že od Golobovega vstopa v državno politiko spremlja dogajanje okoli podjetja GEN-I.

Foto: Prava.si

GEN-I je last države že od leta 2003, ko je garažno podjetje Goloba postalo del paradržavnega Istrabenza!

Ker je popolnoma nesmiselno obnavljati celotno zgodovino, se lahko Golob za svojo celotno kariero zahvali nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju, ki je garažno podjetje Goloba preoblikoval v eno izmed hčerinskih družb. Od tistega trenutka naprej je garažno podjetje Goloba postalo LAST DRŽAVE!

Najprej kot del paradržavnega Istrabenza, kasneje kot del paradržavnih podjetij Istrabenza in Gorenja, od leta 2006 pa v lasti Republike Slovenije oziroma za ta namen ustanovljene družbe GEN energija, d.o.o.

GEN energija je kasneje lastništvo iz paradržavnih podjetij Gorenja in Istrabenza prenesla nase in postala stoodstotna lastnica družbe GEN-I. Vse je bilo mirno do konca leta 2021, ko je dolgoletnemu predsedniku uprave GEN-I dr. Robertu Golobu potekel mandat. Takrat mu novi nadzorniki družbe GEN energija niso želeli podeliti novega mandata za predsednika uprave.

Vendar je kasneje Golobovemu taboru s pravnimi manevri uspelo doseči, da je sodišče za njegovega naslednika imenovalo dolgoletnega ključnega Golobovega sodelavca dr. Igorja Koprivnikarja.

O zapletenem lastništvu podjetja GEN-I je bilo v preteklosti marsikaj napisanega. V našem mediju smo tako leta 2023 razkrili, da so hčerinske družbe našega največjega trgovca z električno energijo na območju Zahodnega Balkana v letih 2015 do 2021 namenile vsaj 83 milijonov evrov.

Začuda kljub prizadevanjem medijev in javnosti, da bi v podjetju pojasnili, komu in za kakšen namen so bile namenjene desetine milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, še danes molčijo. Gre dobesedno za elektroenergetsko hobotnico, korporativno strukturo, ki se obnaša in daje vsem vedeti, da je država v državi in da je popolnoma NEDOTAKLJIVA! Zato lahko spremljamo takšna ali drugačna sprenevedanja tako na političnem parketu kot na področju pravne države.

Zakaj komisija o GEN-I ni bila ustanovljena v Državnem zboru? Prvič zato, ker sta se po našem mnenju takratni opozicijski stranki SDS in Nova Slovenija zapletli v nerazumljiv spor. Kasneje se je le opogumil Državni svet in po vseh pravnih zapletih, ki so sledili, izglasoval, da mora Državni zbor izglasovati parlamentarno preiskavo o podjetju GEN-I. Kasneje se je dogajanje preselilo v Državni zbor, kjer smo bili priča novim pravnim akrobacijam, predvsem predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Na koncu je Državni zbor izglasoval komisijo, ki pa ji je predsedoval član vladajoče stranke Gibanje Svoboda Tomaž Lah. Kasneje so s spremembami Zakona o parlamentarni preiskavi še dodatno otežili, da bi bilo mogoče preiskovati podjetje GEN-I ter preostalo NEDOTAKLJIVO ELITO v naši državi.

Zato je nova sestava Državnega zbora, izvoljena 10. aprila 2026, sprejela spremembe Zakona o parlamentarni preiskavi in ureditev vrnila v stanje, ki je veljalo realno vse od začetka slovenskega parlamentarizma pa do leta 2024 oziroma 2025, ko je začel veljati nov zakon o parlamentarni preiskavi, ki ga je pripravila Urška Klakočar Zupančič.

Zdaj so zaradi te spremembe spet zagnali vik in krik in verjetno že dva meseca poslušamo bajke in pripovedke o »politični policiji«. Če je kdo v preteklosti izvajal politično policijo brez ovinkarjenja, je bila to prav poslanka Svobode Tamara Vonta s svojimi zaslišanji v prejšnjem mandatu. Zelo verjetno bo oktobra to tudi eno izmed vprašanj na referendumu.

Toda tukaj se zgodba ne zaključi. Pred nekaj dnevi je Gibanje Svoboda vložilo zahtevo za ustavno presojo nekaterih sprememb Zakona o gospodarskih družbah. Zelo dobro so celotno zgodbo analizirali v spletnem mediju Zanima.me v članku z naslovom »Spopad za Gen-I: koalicija bi vrnila vpliv državi, opozicija pa Robertu Golobu.«

Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me

V njem so razkrili tudi strukturo delovanja GEN-I.

Zanima.me je zapisal:

»Kako deluje krožna struktura GEN-I?

GEN-I ima dva družbenika: GEN energijo in družbo GEN-EL naložbe, vsaka ima 50-odstotni delež. Toda GEN-EL je nato sama v polovični lasti GEN energije in v polovični lasti GEN-I. GEN energija je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, letno poročilo GEN-I pa potrjuje, da ima država v GEN-I neposredno ali posredno večinski lastniški delež.

Posledica je krožno lastništvo: GEN-I je prek GEN-EL posredno udeležen sam v sebi, hkrati pa lahko organi ene družbe vplivajo na upravljanje druge. Takšna struktura je vodstvom družb omogočala pomemben medsebojni upravljavski vpliv in zmanjševala sposobnost GEN energije, da bi kot državni družbenik sama odločilno oblikovala upravljanje sistema.

Struktura je bila oblikovana leta 2016, ko je GEN-I vodil Robert Golob. Pozneje se je njen dejanski pomen jasno pokazal v kadrovskem spopadu ob izteku njegovega mandata leta 2021. Predstavniki GEN-I v organih GEN-EL so lahko blokirali predloge GEN energije, nastal je pat položaj, v katerega je moralo nazadnje poseči sodišče in imenovati začasno vodstvo GEN-I.

Prav ta model bi novi 17. člen bistveno omejil.«

Foto: Prava.si

Kako dolgo se bodo po paradržavnih podjetjih sprehajali še kadri SAVA BOYS!?

Bomo videli, kako se bo odločilo Ustavno sodišče in kako bo pri tem vprašanju sodeloval dr. Rok Čeferin, kar smo opozorili že v našem članku z naslovom »ČEFERIN IN SKRITA FUNKCIJA? V Brinju že od 2021, formalno prijavljena šele konec novembra 2025? Čeferin–GEN-I–Golob–KONFLIKT?« Vendar vemo, da bi v primeru, če pade ogrodje GEN-I, še marsikdo drug lahko izgubil svojo moč v paradržavnih podjetjih.

V Sloveniji ga poznamo pod imenom Sava Boys oziroma kot bankstersko-zavarovalniški lobi pod operativnim vodstvom bližnjih operativcev, povezanih s sedanjim predsednikom uprave SID banke Borutom Jamnikom. Tudi sedanji minister za gospodarstvo je na vprašanje novinarke Info360, kdo so zanj najmočnejši akterji v naši državi, nekoč odgovoril, da so to Sava Boys.

Ker se ključni kapital vseh paradržavnih podjetij iz zavarovalništva in bančništva predvsem nahaja v hčerinskih družbah, skritih v skladih in za fiduciarni­mi računi, imajo posamezni akterji možnost upravljati in nadzorovati več sto milijonske denarne tokove, ki danes verjetno že presegajo milijardo evrov.

Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv

Omenjeni denarni tokovi omogočajo, da postaneš močnejši akter od politike oziroma države. Pri tem se že dlje časa za vidnimi političnimi akterji skrivajo transakcije nedotakljive progresivne elite, na drugi strani pa skrbiš za bonbončke izbrancem dela cerkvenega omrežja v naši državi.

Dlje časa trajajoči mir ti zagotavlja, da lahko nastaviš svoje kadre v nadzorne svete hčerinskih paradržavnih družb, kandidacijske komisije, neodvisne nadzorne institucije, del finančnega ministrstva – Urad za preprečevanje pranja denarja, del policije – NPU, in del tožilstva – Specializirano državno tožilstvo.

Foto: Prava.si

Ob tem moramo dodati, da si je na drugi strani staro vojaško omrežje že nekaj časa s svojimi kadri iz Koroške našlo svoje mesto pri grobarjih dela slovenskega pomorstva in njihovih operativcih neformalne združbe Komandos.

O njih smo večkrat pisali v naših člankih z naslovi. Tako smo decembra 2024 napisali članek z naslovom Razkrivamo, kako je nastala NEFORMALNA SKUPINA KOMANDOS, ki ???DAJE DOMNEVNI VIDEZ IN PRISPODOBO UGRABITELJEV SLOVENIJE!???.

Zdaj vam je razumljivo, zakaj se bojijo, da bi nove spremembe Zakona o gospodarskih družbah začele delovati v praksi. Čas je, da NEDOTAKLJIVA ELITA, ki nikoli ni kandidirala oziroma ni bila izvoljena, odgovarja pred ljudstvom v imenu pravne države. Čas je, da pravna država neha varovati NEDOTAKLJIVO ELITO.

To je tudi ključna težava pri ustanovitvi novega tožilskega organa, imenovanega StKOK. Zakaj bi tožilcem podeljevali še več pooblastil, če so že sedaj kralji postopka? Oni dajejo usmeritve policiji. Zdaj naj bi nova tožilska elita čudežno začela reševati gospodarski kriminal, ki pa ga že ves čas zlorablja predvsem v postopkih proti gospodarskim in političnim nasprotnikom »transakcijske nedotakljive elite«? To pa je že tema za enega izmed naših prihodnjih člankov.

Luka Perš