Objavljamo besedilo nekdanjega geodeta Franca Bevca. V svoji izpovedi je zelo kritičen imensko do višjih državnih in javnih uslužbencev na Geodetskem zavodu Celje, Območna geodetska uprava Celje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Geodetska inšpekcija, Inšpektorat za javni prostor, Komisijo za preprečevanje korupcije, Ministrstvo za okolje in prostor RS, Ministrstvo za pravosodje RS- začasno strokovno telo za geodezijo, sodni izvedenci geodetske stroke, odvetniki, Okrajno sodišče in Višje sodišče v Celju, Višje sodišče v Kopru, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Sodni svet Republike Slovenije, okrožno državno tožilstvo v Celju, Vrhovno državno tožilstvo RS, Vrhovno sodišče RS in Varuh človekovih pravic. Bevc pa je med drugim zelo močno na dejstva obremenil nekdanjega dolgoletna celjskega župana Bojana Šrota.

Besedilo geodeta Franca Bevca:

KRIMINALNA ZDRUŽBA GEODETOV, ODVETNIKOV, SODNIKOV, TOŽILCEV, DRŽAVNIH USLUŽBENCEV, NADZORNIH INSTITUCIJ, KI SO BILI SEZNANJENI S SODBAMI OKRAJNEGA IN VIŠJEGA SODIŠČA V CELJU N 58/2012, N 49/2014, P 403/2015 (2 X), N 17/2017 (3 X), N 9/2019 (2 X), A NISO UKREPALI.

SEZNAM INSTITUCIJ IN OSEB – ODGOVORNOST PO 258. ČLENU KZ-1

Geodetski zavod Celje: Matej Kovačič, Nikolaj Veranovski  

Območna geodetska uprava Celje: Damjan Kvas, Zdenka Lenko, Valentin Pivk, Damjan Doler, Darja Tanšek, Tomislav Vulič, Dušan Stepišnik Perdih 

Geodetska uprava republike Slovenije: Franc Ravnihar, Apolonija Štembal, Anton Kupic, Janez Urh, Erika Mlakar, Bernarda Berden, Tomaž Petek  

 Geodetska inšpekcija: Jerneja Trlep, Mojca Rutar, Tanja Varljen 

Inšpektorat za javni sektor: Tea Melart  

Komisija za preprečevanje korupcije: Rojnik Nuška, Albert Nabernik, Katja Mihelič Sušnik, David Lapornik 

Ministrstvo za okolje in prostor: Manica Cigale Strah, Maja Hribernik Šrot, Goran Lesar 

Ministrstvo za pravosodje - Začasno strokovno telo za geodezijo: Maja Macedoni, Jože Dolanc, Branko Kovač - Strokovni svet za izvedenstvo: Vincenc Butala, Jože Balažic, Boštjan Boh, Marjetka Učakar, Remzo Skenderovič, Gorazd Pezdir, Anton Dremelj, Jorg Bleisweis Trsteniški, Roman Šturm, Dejan Žlajpah, Branko Kovač, Milena Zlatar, Zlata Crljenko, Romana Berčič, Evelin Pristavec Tratar, Ana Testen, Dominika Švarc Pipan

Sodni izvedenci geodetske stroke: Matej Maligoj, Tadej Ledinek, Branko Novak  

Odvetniki: Roman Mavri, Matjaž Verzegnassi, Bojan Šrot (sodnik, odvetnik, nekdanji župan MOC Celje)  

Okrajno sodišče Celje: Irena Peer, Tanja Dolar Božič, Sanda Klanšek, Marjeta Klinc, Zdenka Kidrič, Tea Lucija Modrijančič, Saša Kovačič 

Višje sodišče Celje: Darja Pahor, Maša Butenko, Karolina Pečnik, Nataša Gregorič, Miran Pritekelj, Katarina Lenarčič, Tatjana Kamenšek Krajnc, Branko Aubreht, Andrej Pavlina, Jožica Arh Petkovič, Zinka Strašek, Marija Bovha 

Višje sodišče v Kopru: Vitomir Bohinec, Aleš Arh, Mara Bristow

Ustavno sodišče: Marijan Pavčnik, Dunja Jadek Pensa, Rajko Knez

Sodni svet: Erik Kerševan, Vladimir Horvat  

Okrožno državno tožilstvo Celje: Simona Kuzman Razgoršek, Petra Apšner  

Vrhovno državno tožilstvo: Zdravka Lorkovič, Erika Pajntar, Barbara Jenkole Žigante, Hinko Jenull, Harij Furlan

Vrhovno sodišče RS : Damijan Florjančič

Varuh človekovih pravic: Peter Svetina         

REZULTATI NEUKREPANJA IN OPUSTITVE DOLŽNEGA RAVNANJA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV SO KRIVIČNE IN NIČNE SODBE SODIŠČ N 58/2012, N 17/2017 IN Up-688/20-5. POVZETEK.

Občinsko podjetje Zavod za izmero in kataster zemljišč je leta 1963 v IDPOS 2006/16, določil in izmeril mejo na zahodni strani občinske ceste. V postopku sta geodeta ugotovila, da so se meritve udeležile zainteresirane stranke, da so meje določene po predpisih. Iz zapisnika je tudi razvidno, da so se vse stranke strinjale z določeno mejo in jo tudi podpisale. Pravilnost njunega dela je potrdil Strokovni svet IZS-MSGeo, ki je najvišji geodetski strokovni organ v R Sloveniji. Občinsko sodišče Celje je po uradni dolžnosti odredilo evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Ta meja je postala  »katastrska« meja.

Leta 2009 po 46 letih, je moje podjetje Geoides Franc Bevc s.p. to isto zahodno mejo občinske ceste v IDPOS 6171, v postopku ureditve meje, izmerilo še natančneje. Dva mejnika sta bila obstoječa iz leta 1963, enega pa smo določili na novo. Šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste in predstavnica MOC Celje so se z mejo že drugič strinjali in jo podpisali. Nihče se nanjo ni pritožil in postala je »urejena« meja, dokončna, pravnomočna in nespremenljiva. Pravilnost našega dela je prav tako potrdil Strokovni svet IZS-MSGeo.

Med prvo meritvijo leta 1963 in drugo meritvijo leta 2009, sta lastnika parcel na vzhodni strani te občinske ceste, okoli leta 2000 postavila na občinsko cesto zidano kmetijsko stavbo – črno gradnjo. Na cesto sta prestavila tudi lesen kozolec (priloga 38). Nato sta se na mejo določeno v letu 2009 pritožila. Območna geodetska uprava jima je vse zahteve zavrgla, ker so bile prepozne in nista bila stranki niti stranska udeleženca v  postopku.

Zato sta naročila ureditev meje med vzhodno stranjo občinske ceste in med njuno parcelo št.596. Geodeta Geodetskega zavoda Celje Matej Kovačič in Niki Veranovski sta naklepno izdelala popolnoma napačen elaborat geodetske izmere samo zato, da sta lahko naročnika sprožila sodni postopek.

Leta 2012 je prišlo do sodne ureditve meje vzhodne strani te občinske ceste. Okrajna sodnica Irena Peer je v sodbi N 58/2012 mejo na vzhodni strani ceste določila na že urejeni meji na zahodni strani ceste iz leta 2009 (priloga 10). V postopek ni vabila šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste, katerih mej se je dotaknila niti jih ni do  danes uradno obvestila o meritvi. Cesto je enostavno ukinila. Ker ceste ni bilo več, jo sodni izvedenec Matej Maligoj v svojem elaboratu ni mogel prikazati. Zato je v geodetskem elaboratu ponaredil izrek sodbe in sodno določeno mejo prestavil proti vzhodu za 18 cm, čeprav je bila cesta po podatkih zemljiškega katastra povprečno široka 3.2 m. MOC Celje je izgubila cesto v celoti, šest lastnikov parcel na zahodni strani ceste pa je ostalo brez dostopa do svojih parcel.

Namesto, da bi se MOC Celje kot nasprotna stranka, na sodbo pritožila, ker je bil izrek sodbe ponarejen, so se nekdanji župan Bojan Šrot (sodnik in odvetnik), zastopnik Roman Mavri (odvetnik) MOC Celje in zastopnik predlagatelja Matjaž Verzegnassi (odvetnik) dogovorili, da občinsko cesto podarijo predlagatelju in s tem preprečijo morebitno rušenje črne gradnje. To so storili načrtovano in naklepno. Kljub temu, da so vedeli, da bi v primeru pritožbe stroške plačala zavarovalnica, se niso pritožili. Sodba je postala pravnomočna. Vsi uporabniki občinske ceste so izgubili dostop do svojih parcel.

Ker MOC Celje ni imela več občinske ceste, je leta 2014 vložila tožbo N 49/2014 proti šestim lastnikom parcel na zahodni strani občinske ceste češ, da ta poteka po njihovih parcelah. Postopek je vodila sodnica Tanja Dolar Božič. V Sklepu sodišča N 17/2017 je MOC Celje sodišču uspela dokazati, da so napako napravili njeni pokojni geodeti leta 1963 in izsilila občinsko cesto na zasebnih parcelah 600/1, 601, 604. V tem primeru je župan Bojan Šrot v sodstvu napravil inovacijo in sicer: praktično je MOC Celje tožila samo sebe in tožbo dobila. Senat Višjega sodišča v Celju v sestavi Tatjane Kamenšek Krajnc, Darje Pahor in Katarine Lenarčič, je v obrazložitvi sodbe N 17/2017 z drugimi besedami zapisal: »Občinska pokojna geodeta sta leta 1963 napravila napako, ker nista upoštevala geodetske zakonodaje ZEN iz leta 2006 in nista upoštevala predhodnega elaborata meritve iz leta 1963, ki sploh ne obstaja« !!!. Razumi kdor more.

MOC Celje je priznala svojo krivdo, Višje sodišče Celje pa je obsodilo šest strank, ki so leta 1963 in 2009 že dvakrat s strinjanjem in podpisi uredilo svoje meje in imajo še danes (tudi MOC Celje) veljavne upravne odločbe Območne geodetske uprave Celje. Šest strank je izgubilo 575 m2 zemljišča, zgraditi morajo novo občinsko cesto po svojem zemljišču (predračun 42.329,12 EUR), poravnati stroške vseh sodb in pritožb, vse do ESČP (cca 20.000 EUR).

Taka sodba ne bi bila mogoča, če v njej ne bi sodelovala Območna geodetska uprava Celje (Damjan Kvas, Damjan Doler, Darja Tanšek), Vrhovno državno tožilstvo RS (Zdravka Lorkovič, Erika Pajntar), Ustavno sodišče RS (Marijan Pavčnik, Dunja Jadek Pensa, Rajko Knez) in ESČP.

Na Geodetski upravi Republike Slovenije, Območni geodetski upravi v Celju in geodetski inšpekciji se soočajo s popolno zmedo, predvsem zaradi nestrokovnosti in nepoznavanja geodetske zakonodaje (nespoštovanje lastnih dokončnih in pravnomočnih upravnih aktov, opustitev preverjanja geodetskih elaboratov, vročanje upravnih aktov, ustrahovanje zaposlenih).
Isto velja za Okrajno in Višje sodišče v Celju (vabljenje strank, očitno napačno sojenje, ponareditve izrekov lastnih sklepov, nerazumne pravne obrazložitve sodb, izločitev sodnikov). 
Pri uporabi izrednih pravnih sredstev, nam je bil onemogočen dostop do Vrhovnega sodišča, nam je bil onemogočen dostop do Ustavnega sodišča, nam je bil onemogočen dostop do ESČP. Nazadnje nam je Okrožno državno tožilstvo v Celju podelilo še zmoten status oškodovanca kot tožilca, ki je tudi pravnomočen.

Z gotovostjo lahko trdim, da v državnih institucijah, ki so sodelovale v naših postopkih od državne uprave do sodišč in tožilstev, vlada popolna anarhija. Nekateri državni uslužbenci niso niti prebrali sodb, dokazov, pritožb, ali pa jih niso razumeli.

Ne predstavljam si kako je mogoče, da visoko izobraženi uslužbenci naredijo tako velike napake:
1. Okrajno sodišče ni vabilo v postopek 6 strank (N 58/2012)
2. Okrajno sodišče je kar ukinilo občinsko cesto (N 58/2012)
3. Okrajno sodišče je ponaredilo lastno sodbo (N 58/2012)
4. Okrajno sodišče je dovolilo MOC Celje, da s krivo ovadbo toži samo sebe (N 49/2014)
5. Višje sodišče je urejalo mejo neobstoječe ceste (N 49/2014)
6. Višje sodišče je odločilo, da bi morali geodeti leta 1963 urejati mejo po zakonodaji ZEN iz leta 2006 (N 17/2017) 
7. Višje sodišče je odločilo, da bi geodeti leta 1963 morali urejati mejo po podatkih, ki jih ni (N 17/2017)
8. Ustavno sodišče ni pravilno izračunalo pritožbenega roka (Up-688/20-5)
9. Območna geodetska uprava ni preizkusila elaboratov sodnih izvedencev in ni preverila ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru (N 58/2012, N 17/2017)
10. Geodetska uprava nam ni izdala Sklepov o ustavitvi sodnih postopkov za evidentiranje mej v zemljiškem katastru (N 58/2012, N 17/2017) zato, da se nismo mogli pritožiti.
To niso napake ampak naklepna dejanja.

V teh sodbah gre za očitno zlorabo upravne, sodne in tožilske oblasti, očitne napačnosti, samovoljnosti in arbitrarnosti, pristranskosti, zunaj okvira pravno še dopustnih dejanj, vrsta hudih postopkovnih napak. To so primeri očitno nerazumnih odločitev in nerazumnih pravnih obrazložitev, kar je lahko razvidno tudi osebi, ki nima posebne pravne izobrazbe.

Najbolj žalostno pa je to, da po izrabi vseh rednih in izrednih pravnih sredstev, po 12. letih, po 10 sodbah, po 20.000 EUR stroškov, stranke ne vedo, kje poteka uradna meja. Vse imajo za isto mejo veljavne dokončne in pravnomočne upravne odločbe Območne geodetske uprave Celje iz leta 2009 in veljavne pravnomočne sodne odločbe Višjega sodišča v Celju iz leta 2019, kjer meja poteka 3 m zahodneje.

Nekdanji župan Bojan Šrot je dolgo vodil MOC Celje. Ker je odvetnik in sodnik, se je pri svojih poklicih redno srečeval z odvetniki, sodniki in tožilci. Brez njegove odobritve se v pravnih poslih MOC Celje ni zgodilo ničesar. Moj zapis je nastal zaradi njegove koruptivnosti, izprijenosti in pokvarjenosti v spregi z odvetniki, sodniki, tožilci in upravnimi uslužbenci. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je bil črnograditelj kmet, župan pa predsednik Slovenske ljudske stranke. S pozicije moči je uničeval življenja svojih občanov, državljanov Republike Slovenije.

Najvišje institucije pravne države nočejo odpraviti neustavnega in nezakonitega stanja v zemljiškem katastru, nastalega kot posledica obravnavanih sodnih postopkov. Razlog je ta, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni.  

Citiram 125. člen Ustave: »Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon«. Sam razumem 125. člen Ustave tako: »Sodniki so pri upravljanju sodniške funkcije neodvisni, dokler sodijo po ustavi in zakonu.« V nasprotnem primeru morajo sprejeti odgovornost. Tako razlago bi morala ponotranjiti vsa pravna stroka. Vse te sodbe so pravno nične, politično pa pravnomočne.

Višje sodišče v Celju je za krivce proglasilo že pokojna geodeta, ki sta izdelala geodetski elaborat IDPOS 2006/16 v letu 1963 in mene, ki sem leta 2009 meje iz njunega elaborata prevzel, kar sem bil po ZEN dolžan storiti. Vse stroške sodišča cca 20.000 EUR, izgubo 575 m2 zemljišča in izgradnjo nove ceste v vrednosti 42.329.12 EUR je naprtilo nič krivim sosedom. Ti so imeli od leta 1963-2009 izmerjeno »katastrsko« mejo, od leta 2009 do danes pa imajo dokončno, pravnomočno »urejeno«, nespremenljivo, še vedno veljavno mejo, kljub 10. drugačnim sodbam sodišč.

S temi sodbami, država kaže odnos do pokojnikov, odnos do nas še živih starejših državljanov tako, da nas medgeneracijsko ne prenaša, ne spoštuje našega preteklega dela, jemlje nam človekove pravice, strokovno in človeško dostojanstvo, diskriminira nas v javnosti, poudarja našo slabšo izobraženost. Starejši smo odsluženi, živimo v breme družbe, posebno v breme zdravstva in odvisni smo od mlajših davkoplačevalcev.

V tem primeru so nas institucije države, na premoženjskem področju, z neupoštevanjem lastnih dokončnih in pravnomočnih sklepov in odločb okradle, oropale in ogoljufale. Vsa sodišča v 12 letih in 10 sodbah niso uspela postaviti 3 mejnikov. Šest strank še vedno nima dostopa do svojih parcel z občinske ceste. Državne institucije nočejo rešiti te anarhije. Zato ni presenetljivo, da nasilje javnih institucij nad starejšimi državljani povzroča in povečuje nezaupanje v sodstvo.
Skrajni čas je da oblastne strukture pokrenejo vprašanje neodvisnosti, trajnega mandata in odgovornosti sodnikov, sicer bo počilo.

Sem veteran vojne za Slovenijo, zato mi ne preostane nič drugega kot to, da vzamem pravico v svoje roke. V ta namen sem na Upravno enoto v Celju vložil zahtevo za nabavo strelnega orožja. Poizkušal se bom obraniti pred državo, katero sem soustvaril, kajti po zgoraj opisanem vzorcu, me lahko že jutri obišče Policija s kakršnokoli naklepno, nezakonito in ponarejeno sodno odločbo in ukrepa v skladu z njeno vsebino. Komu mar če pri tem krši 33. člen Ustave Republike Slovenije, zakonodajo in človekove pravice.

Celje, dne 26.12.2022                                                                          Franc Bevc 

Uredil Luka Perš