Objavljamo kultni intervju msgr. Milana Simčića v časopisu Slovenec! Po objavi intervjuja je časopis Slovenec nehal izhajati!
Objavljamo kultni intervju msgr. Milana Simčića v časopisu Slovenec z dne 7.9.1994. Po objavi tega intervjuja je liberalno-konzervativni dnevni časopis Slovenec prenehal izhajati.Simćić pa razloži,kako so prostozidarji pomagali socialistom na oblast!
prava .
Prava

Sobota, 16. Julij 2022 ob 03:44

Odpri galerijo

Msgr. Milan Simčić in objavljeni intervju v časopisu Slovenec z dne 17.9.1994. Naslednja številka Slovenca ni več izšla. (Foto: Posnetek zaslona- Jutranji list in bralec Prava.si)

Objavljamo kultni intervju msgr. Milana Simčića, takratnega podsekretarja Vatikanske kongregacije za klerike iz leta 1994 v dnevnem časopisu Slovenec. Intervju je bil prvotno objavljen v srbskem mediju Duga. Časopis Slovenec ga je slovenski javnosti predstavil v soboto, dne sedemnajstega septembra 1994. Naslednje številke Slovenca po objavi tega intervjuja ni več bilo in slovenski bralci so izgubili še enega izmed liberalno konzervativnih dnevnih časopisov. Mit govori o tem, da je časopis Slovenec zaprl svoja vrata prav zaradi objavljenega intervjuja s Simčićem. V tem intervjuju Simčić zelo podrobno razloži z dejstvi, da so eno najbolj pomembnih vlog v državah nekdanjega totalitarnega komunističnega režima odigrali prostozidarji. Le ti so sprejeli kompromis s predstavniki socialistično (nekdanjih komunističnih) usmerjenih političnih strankah, da jim bodo pomagali z vsemi možnimi finačnimi sredstvi priti na oblast. V intervjuju Simčić razkrije še marsikaj zanimivega. Vsak izmed vas si naj omenjeni intervju zelo pozorno prebere in si ustvarite lastno sliko. Intervju je dodan v priponki na koncu članka, da ga boste lažje prebrali. Ali bo ponovno objavljeni intervju msgr. Milana Simčića po osemindvajsetih letih ponovno zatresel Slovenijo in bodo sile vzporednega mehanizma naredile vse, da naš medij ugasne? Tokrat jim sporočamo, da jim ne bo uspelo. Intervju msgr. Milana Simčića pa bo za vekomaj dostopen svetovni javnosti.

V Sloveniji je v letošnjem letu izšla knjiga Vzporedni mehanizem globoke države ekonomista in raziskovalca gospodarske-politične polpretekle zgodovine dr. Rada Pezdirja. V njej je z dokumenti dokazal, kako je nekdanja služba državne varnosti v nekdanji skupni državi vzpostavila vzporedni mehanizem za financiranje svojih interesov. Eden najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev, Hrvat Domagoj Margetić je javno povedal, da so slovenski komunisti pod vodstvom Štefana Korošca v 80. ih prenesli med 50 do 75 milijard evrov skupnega premoženja nekdanje države. Enako je z dokumenti v primeru Cvijan razkril, da so nekdanje republike "bratstva in jedinstva" s pomočjo avstrijskega poslovneža Martina Schlafa poskrbele, da je na lepe oči izginilo od 90.ih naprej 150 milijard evrov.

Naslov članka v dnevnem časopisu Slovenec z dne 17.9.1994. (Foto: Bralec #Prava)

A tokrat vam bomo predstavili še en vidik evropske-globalne zgodovine. Tokrat bomo nekaj besed namenili Vatikanu in globalistični kabali. Sveti sedež sredi mesta volkulj je Slovenijo kot samostojno državo priznal 13. januarja 1992. Na spletu se je pojavila izjava srbskega novinarja Dejana Lucića.  

V njej je povedal sledeče:

"Vprašajte se, kdo stoji za zamenjavami političnih voditeljev v Evropski
Uniji in Veliki Britaniji. Boris Johnson je uničen. Olaf Scholz je
uničen. Mario Draghi bo uničen jutri je najavljeno. Potem bo uničen
Macron. Vprašajte se, kdo stoji za vsem tem? Najbolj grobo lahko povemo, da
Vatikan.  Če to solficiramo, lahko povemo da stojijo sinarhisti (anahirsti),
malteški vitezi, templarji. Normalno, organizacija ki vse to organizira in artikulira se imenuje Pina in krog (Pineaplecircusa). Le ti se borijo, da se evropa osvobodi ameriške hegemonije. V zda vlada pajac. V eu vladajo pajaci. Vatikan in to društvo so rešile evropo teh škodljivcev. Potrebno je, da pridejo nekateri, ki so krepostni in niso satanisti. Normalno (naravno), borba Vatikana in satanistov se nadaljuje. Dalje, patrihiat v rusiji nadzorujejo preko jezuistov te, ki želijo dobro Bomo videli. Jezuiti so stari sodelavci KGB. Ali obratno."


				George Soros ob prejetju državnega odlikovanja s strani prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana. (Foto: Posnetek zaslona- Časnik, STA)			George Soros ob prejetju državnega odlikovanja s strani prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana. (Foto: Posnetek zaslona- Časnik, STA)

Enako kot v Sloveniji poteka t.i. državljanska vojna na področju gospodarstva med obalno strujo z izvršiteljem ukazov strokovnjaka z Dunajske 119 v Ljubljani in koroško strujo starih obveščevalnih struktur z stavbe nekdanjega Smelta je enako ves čas na globalnem parketu.

Površno povedano poteka globalistični boj s t.i. Soroševo kabalo in globalno kamarilo "rdečih kmerov" na drugi strani. Ne pozabite, da je prvi predsednik države Milan Kučan odlikoval z državnim odklivanjem Sorosa, srbski predsednik Aleksander Vučić pa Soroševo umetnico in "dete maršala Tita" Marino Abramović.

 

Objavljeni članek časopisa Slovenec. V njem so povzeli intervju srbskega medija Duge s msgr. Milanom Simčićem. Po objavi tega intervjuja časopis Slovenec ni več izhajal. Ali je bil prav ta intervju povod za njegov konec? (Foto: Bralec #Prava)

Mit ali resnica? Časopis Slovenec prenehal izhajati po objavi intervjuja s Simčićem! 

Avtor članka mimogrede sreča zelo zanimive sogovornike. Tako je z enim izmed njih pričel debatirati o dnevnem časopisu Slovenec. Le ta je izhajal v začetku devetdesetih let, a je leta 1994 zaprl svoja vrata. Bil je eden redkih dnevnih časopisov, ki so razmišljali drugače kot največji osrednji tiskani mediji Dnevnik, Delo in Večer.

Po skoraj dobrih tridesetih letih propada Slovenca je čas, da si v Sloveniji nalijemo čistega vina. Avtor članka je prvo mislil, da gre za mit, a so mu iz "skupine Reddington" zatrdili, da vse to drži.

Kaj je bil dejanski povod za začetek konca časopisa Slovenec? V sobotni številki iz dne sedemnajstega septembra 1994 so povzeli iz srbskega časopisa Duga intervju z monsignorjem hrvaškega porekla Milanom Simčićem, takratnim podsekretarjem Vatikanske kongregacije za klerike. Po objavljenem sobotni izdaji Slovenca ga ponedeljek več ni bilo na policah trafik in trgovin. Ugasnil je za vedno.

Zato si boste tokrat lahko prebrali celotni intervju z msgr. Simčićem. Tokrat bo viden interjvu za vse večne časa. Tokrat za spremembo naš medij ne bo zaradi omenjene objave kapituliral in vrgel puško v koruzo.

Ali je bila težava povedana vsebina msgr. Simčića, ocenite sami. A kot sem govoril s svojim sogovornikom in svojo ekipo virov je Simčić v tem intervjuju odprl pandorino skrinjico neslutenih razsežnosti. 

Kako je msgr. Milan Simčić razkril zaroto prostozidarjev in socialistov, da bodo vladali naprej po razpadu nekdanjih večdržavnih (nacionalnih) totalitarnih komunističnih držav!

V uvodu našega članka smo izpostavili nekaj dejstev, kako se je kapital selil iz Jugoslavije v tujino. Tako smo izvedeli še nekaj zanimivih informacij. Majhna skupina državljanov v Jugoslaviji že takrat trudila in prizadevala dokazati, da se je Edvard Kardelj motil s svojim sistemom socialističnega samoupravljanja.

Zgodbo Slovenca in ozadje zaprtja Slovenca je zelo dobro poznal pokojni Danilo Slivnik. Kdor verjame v uradno verzijo smrti pri Slivniku, morete vedeti, da je imel Slivnik marsikateri obremenilni dokument za visoke predstavnike v slovenski politiki. Karkoli si o njem mislite, je Slivnika doletela ista usoda kot kriminalista Simona Goluba. Ja, vzrok smrti pa padec z lestvice. En dan preden bi moral biti zaslišan pred Logarjevo komisijo. Naj verjame tisti, kdor hoče.

Slivnik je tako (razkril) vedel, da gospodarski minister v prvi poosamosvojitveni Peterletovi vladi Jože Menciger ni bil sposoben dobiti 50 milijonov takratnih nemških mark kredita v tujini za dokončanje velikih poslov podjetij kot sta Litostroj in Metalna.

Še eno zanimivo podrobnost je po besedah našega sogovornika je vedel Slivnik. V Sloveniji v medijskem prostoru večinoma prevladujejo nevladne organizacije veliko bližje t.i. tranzicijski levici. Zasluga za njihovo prevlado je tudi prvi obisk v Združenih državah Amerike sedaj že pokojnega nekdanjega dolgoletnega predsednika vlade Janeza Drnovška.

Ob prejetju finančnih sredstev v višini 100 milijonov dolarjev je prvo dvignil plače v javnem sektorju. Slivnik je ocenjaval, da je Drnovšek za svojo desetletno zgodbo o uspehu potrošil eno milijardo dolarjev za vsako leto. S temi krediti je po mnenju Slivika utrdil vzporedni mehanizem in skupaj s Sorošem ustvaril civilno družbo.

Tako pridemo do intervjuja s Simčićem. V intervju se je tako dotaknil, kako so sklenili pakt za sodelovanje prostozidarji in predstvaniki socialističnih (komunističnih) strank. To najlepše ponazarja sledeče vprašanje in odgovor Simčića.

1. Ali naj bi nove, komunizma rešene države po prostozidarskih načrtih postale nekakšen evropski odpad?

Simčić: "Ne gre samo za prostozidarske kroge, čeprav imajo ti zelo pomembno vlogo, temveč za vso finančno smetano, katere je poglavitni interes je ohraniti visoko življenjsko raven v Zahodni Evropi ter "širokosrčno" preložiti svoje probleme na države, ki še niso izstopile iz komunizma, saj je komunistična nomenklatura skoraj povsod ostala na položajih, le da se je nekoliko prekrila.

Prostozidarji in socialistična internacionala so sklenili sporazum in si razdelili vloge. Prostozidarji praktično ne vstopajo v praktično politiko, temveč narekujejo politično strategijo, neposredno politiko pa prepuščajo tej ali oni stranki. Spomladi leta 1991 so se njihovi evropski vrhovi v Parizu srečali z ameriškimi ter razpravljali o tem, kaj ukreniti po propadu komunizma: "Seveda, spet moremo prevzeti oblast, saj imamo denar, oni pa ga potrebujejo. Ampak katero politično silo naj najamemo, da nam opravi to delo? Izbiramo lahko le med Socialistično in Krščansko-demokratsko internacionalo. "

Aprila 1991 je v Madridu prišlo do sporazuma v mešani socialistično-prostozidarski komisiji: "Vi, socialisti boste prevzeli oblast v nekdanjih komunističnih državah. Mi vas bomo finančno podprli; izpeljali pa boste tak gospodarski program, da bodo omenjene države postale drugorazredne. Spadale bodo v Evropo, vendar kakor  v nekakšne kolonije na evropskem dvorišču, kamor bomo preselili svojo umazano industrijo. Tako bodo ti narodi prišli do nekaj denarja in bodo lahko postali glavni kupci izdelkov, s katerimi je naš trg že zdavnaj prenasičen. Dobili bomo zelo ceneno delovno silo, očistili Zahod in razširili porabniško družbo na Vzhod."

Socialisti so to sprejeli in začeli ta proces. Po naročilu prostozidarjev so se vztrajno zavzemali za ohranitev večnarodnih držav, kajti gospodarsko se bolj izplača imeti enovite države z odprtim trgom, saj lahko z enim dogovorom rešite več vprašanj in se potem ni treba posebej pogajati na primer z Ukrajino, s Kavkazom, z Rusijo, Hrvaško, Slovenijo..."

Spoštovani bralci, preberite si celotni interjvu in si sami ustvarite sliko glede izrečenih besed. Ali je res le vse le mit ali resnica, da je zaradi objavljenega intervjuja z msgr. Milanom Simčićem z dne sedemnajstega septembra 1994 moral eden redko ustanovljenih konzervativnih časopisov poosamosvojitvi Slovenec ugasniti, je vaša odločitev. Z odstranitvijo Slovenca so tako osrednji mediji Delo, Dnevnik, Večer z veliko bolj levousmerjeno politiko dokončno zavladali v Sloveniji. Tokrat bo kultni intervju z msgr. Milanom Simčićem dostopen celotni svetovni javnosti za vse večne. Fantje vzporednega mehanizma, čakam vaš klic.

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 10. Mar 2023 at 15:24

14297 ogledov

Slovenija v osrčju EKOMAFIJE! Se čudite, zakaj je gorel Kemis?!Kdo spušča mafijo od leta 1956 v Slovenijo!
Ali je vrhniški Kemis moral zgoreti zaradi vpletenosti italijanske ekomafije? V preteklosti so se že pojavljale informacije, da je Kemis del svojih "vzporednih poslov" opravljal za italijanska podjetja za predelavo odpadkov. Njihovo lastništvo pa bi naj bilo močno povezano s člani italijanskih mafijskih skupin. Tudi naši tuji obveščevalni viri so nam potrdili, da so sporne povezave in posli Kemisa z italijanskimi mafijskimi podjetji pod lupo italijanskih preiskovanec organov pregona, Olafa in Eurojusta. Kot so se aretacije zaradi zlorab evropskih sredstev na področju okoljskih projektov zgodile na Hrvaškem jih lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi v Sloveniji. Srbski medij Magazin Tabloid je razkril, da je italijanska mafija le v poslih z nafto, plinom, elektriko zlorabila vsaj štiri milijarde evrov nepovratnih sredstev. Podobne milijarde evrov nepovratnih sredstev z evropskih skladov pa so obrnili tudi v poslih z nedovljenimi in sumljivimi odpadki škodljivimi za okolje. Spomnite se samo na film Gomora ali pa na smetarska odlagilišča v italijanskem sicilijanskem mestu Neapelj. Pri tem sta italijanski ekomafiji Slovenija in Hrvaška z balkanskim kraljem smeti Petrom Pripuzom kot članici Evropske Unije prva izbira. V enem izmed člankov pa smo tudi opazili, kako je eno izmed mafijskih smetarskih podjetij v bližini Benetk izdajalo fiktivne dokumente hčerinskemu podjetju Petrola na Hrvaškem, Petrolu Zagreb. Smetarski mafijci iz Italije pa so smeti zakopali preko meje na slovenskih kmetijskih površinah in v gozdu. Skupaj so zakopali do 1700 ton sumljivih odpadkov. Sploh nas ne preseneča, da se je to dogajalo v (para) državnih podjetjih s pomočjo njihovih hčerinskih družb. Lahko si še tako zatiskamo oči, ekomafija predstavlja enega najhujših problemov v sedanji družbi! Slovenija je spet ena najbolj pomembnih tranzitnih držav za sumljive posle z odpadki italijanskih mafijcev. Na to so opozorile tudi uradne italijanske institucije organov pregona. Pojav ekomafije ni hec, pa tudi dokazujejo vsakoletna poročila o ekomafiji italijanske nevladne organizacije Legambiente. "Slovenija nima mafije, mafija ima državo!", je že pred leti razkril balkanski bojevnik Anastazij Martinčič.V preteklosti smo v Sloveniji lahko spremljali "prvomajske goreče krese" na različnih lokacijah, ki so namenjene predelovanju in shranjevanju odpadkov. Gorelo je v Lenartu, Ljutomeru, v ljubljanskem Zalogu in na Vrhniki. V maju 2017 smo bili priča enemu najbolj grozovitih požarjev v vrhniškem podjetju Kemis v lasti Gorenja. V preteklosti pa sta bili lastnici Kemisa hčerinski družbi Gorenja, Surovina in Ecoinvest Gorenje. Surovino so kasneje prodali kralju banan Izetu Rastoderju, družbo Ecoinvest pa pripojili nazaj k matični družbi Gorenje.Kaj vse so do zdaj v primeru Kemis uradno zatajile "neodvisne, strokovne, javne" institucije je škoda izgubljati besed. O tem se je ogromno pisalo v preteklosti v slovenskih medijih. Sedaj se s Kemisom in njegovim obratovanjem bori vodstvo vrhniške občine pod vodstvom Danijela Cukjatija (SDS) razkriva Nova24tv v članku z naslovom Vrhniški župan: Kemis ni uspel dokazati, da ne predstavlja nezakonitega tveganja za okolje. V omenjenem članku so zapisali sledeče:"V času pisanja članka Igrajo se z življenji: Zdravniki ne vedo, s čim so se zastrupili gasilci, ker Kemis skriva podatke! smo izvedeli, da so določeni pomembni posamezniki iz Italije prejeli več anonimnih klicev, ki so namigovali, da je Kemis sodeloval z neapeljsko mafijo Camorro, ki naj bi svoje odpadke prodajala tudi na Vrhniko."Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvObveščevalni namig iz tujine: Kemis je bil povezan v "vzporednih poslih" z mafijskimi smetarskimi podjetji iz Italije! Bo kmalu tudi Slovenija doživela "evropsko usodo" kot Hrvaške zaradi zlorabe evropskih sredstev na področju okoljskih projektov?!Že nekaj časa se pojavljajo namigovanja in govorice, da so v Kemisu potekali tudi "vzporedni posli". Po naših poizvedovanjih v lokalnem okolju so tudi do nas prišle govorice, da bi naj z njihovih kemičnih spojin nastajale sintetične droge.Zelo verjetno so to opravljali za italijanska smetarska podjetja povezane z italijansko mafijo. Obrnili smo se tudi na naše tuje obveščevalne vire. Povedali so nam, da so v Italiji in v nekaterih evropskih institucijah že obveščeni o spornem sodelovanju Kemisa z italijansko in balkansko t.i. ekomafijo. Pri tem so tudi dodali, da jih pri tem ni rešil požar iz leta 2017.Mi v našem uredništvu ne posredujemo nobenih dokazov, zato res lahko gre v primeru Kemisa tudi za govorice njihove poslovne konkurence. Je temu res tako? Morate vedeti, da je bil Kemis ves čas pod patronatom do leta 2019 (para) državnega podjetja Gorenje in hčerinskih družb (Surovina, Ekoinvest Gorenje). Trenutni kitajski lastniki Gorenja pa so v januarju letos razkrili, da namerevajo Kemis prodati. Le komu in zakaj? se lahko vpraša vsako izmed vas.Kot boste prebrali v nadaljevanju, je italijanska mafija od 70.ih let prejšnjega stoletja skrbela, da se je oprani denar spreminjala v legalnega. V preteklosti smo že razkrili, da so italijanska mafijska podjetja le na področju elektrike, plina, nafte s pomočjo drugih podjetij si pridobila za več kot štiri milijarde evrov nepovratnih sredstev s skladov EU. Podobno številko, štiri milijarde evrov je italijanska mafija na račun evropskih sredstev obrnila v poslih z odpadki. Spet so glava vez za italijansko mafijo države zahodnega Balkana. Predvsem Slovenija in Hrvaška kot članici Evropske Unije. Italijanska mafijska smetarska podjetja pa se tudi množično iz juga Italije selijo na severni del Italije. Kot je italijanska mafija povezana z balkansko elektro-energetsko hobotnico je povezana tudi s t.i. balkansko smetarsko hobotnico. V njej že dlje časa igra osrednjo vlogo Hrvat Peter Pripuz, kralj balkalskih smetišč. Vse kaže, da so tudi v Bruslju opazili, da denar davkoplačevalcev EU izginja neznano kam. Ne smemo pozabiti tudi na hčerinske firme Kemisa v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Prav Hrvaška je bila v preteklih dveh letih osrednja tarča Olafa, Eurojusta in drugih evropskih institucij zaradi zlorab finančnih sredstev EU na področju okoljskih projektov. Zaradi razkritih afer pa so morali svoj položaj zapustiti tudi nekateri ministri sedanje Plenkovičeve vlade. Tudi na prisotnost t.i. ekomafije v Sloveniji pa so opozorili tudi ustvarjalci oddaje Ekstravizor na TV Slovenija z naslovom Odpadki v ognju.Na desni strani lahko vidite, da je italijanska ekomafija za svoje posle izkoristila tudi hčerinsko podjetje Petrola, Zagreb Petrol. (Foto: Posnetek zaslona-Ilgazetino)V sporne posle ekomafije vpleten hčerinska družba Petrola, Zagreb Petrol!?Italijanski medij Il gazetino pa je v članku Il paradiso dei rifiuti delle aziende nei boschi in Slovenia: «Roba lì sotto da 20 anni, tonnellate di pellame, gomma, plastica...» leta 2022 zapisal, da so beneška smetarska podjetja v gozdu na slovenski strani meje nepooblaščeno zakopali 1700 ton materialov iz vrst usnja, gume in plastike. Med osumljenci se je znašel tudi Matej Bizjak iz Kopra.Kriminalna združba je delovala vedno na isti način. Med kontrolami so tako na vrhu naložili t.i. neškodljive odpadke, na dnu vsakega tovora pa so bili skriti najbolj nevarni odpadki. Na lažnih dokumentih je bil kot prejemnik odpadkov napisano hrvaško hčerinsko podjetje slovenske (para) državne družbe Petrol, Skupina Petrol Zagreb. Po ugotovitvah slovenske policije omenjeni tovornjaki niso nikoli prispeli v Zagreb. Večino nevarnega tovora je končalo na kmetijskih površniha in v gozdu v Sloveniji.Spet se pojavlja hčerinsko podjetje (para) državnega podjetja z močnim lastniškim deležem države. Tega, da ni vedel nihče ne v vodstvu hčerinske družbe ali vodilni v Petrolu spominja na kolektivno amnezijo spomina vodilnih na GEN-I pri njihovih balkanskih poslih. A res verjamete, da so mafijska smetarska podjetja iz Italije izbrala Petrol naključno. Niti malo.Nekdanji politik in dolgoletni profesor na Fakulteti za varnostne vede dr. Bojan Dobovšek je v preteklosti razkrival pojav ekomafije v Italiji in v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona Portalplus in Ministrstvo za notranje zadeve, Policija)Slovenija je ena najbolj pomembnih tranzitnih držav za ekomafijske posle!Nekdanji politik in dolgoletni profesor na Fakulteti za varnostne vede Bojan Dobovšek je v kolumni z naslovom Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki dne 24. julija 2017 na Portaluplus razkril in razložil delovanje ekomafije. Mafija je z ustanovitvijo sistema slamnatih podjetij vstopila v legalno gospodarstvo. V naslednjem koraku je šlo za povezovanje in prehoda v politiko s promoviranjem delovanih mest in gospodarstva na lokalnem nivoju. Sledil je proces finančnih injekcij (opranega denarja) s katerim so penetrirali sektorje gospodarstva."V novem tisočletju pa so se osredotočili na javni sektor in sredstva EU (med največje zaslužke sodi trgovina z odpadki). Kot smo ugotovili, v tem tisočletju delujejo odkrito, v legalni sferi, z uporabo mafijskih metod, kot sta uporaba sile in zakona molka (omerta)," zapiše Dobovešek.Naša država se je že večkrat pojavljala kot ena izmed najbolj pomembnih tranzitnih držav na področju trgovine s prepovedanimi drogami, predvsem kokaina. Vemo pa tudi legalizirati sporno balkansko energetsko plinsko naftno hobotnico, a ne GEN-I in Petrol?Ali je tudi Slovenija na področju ekomafije ena ključnih držav za izvajanje kriminalne dejavnosti na področju spornih poslov z odpadki in drugih spornih okoljskih poslov v režiji podjetij z lastništvom mafijskih članov iz Italije? Lahko si v naši državi še tako nekateri zatiskajo oči, je odgovor pritrdilen. Ni čudno, da se je v preteklosti pojavila izjava, da je Ljubljana raj za italijanske mafijce.Foto: Posnetek zaslona-Juorno.V italijanskem mediju Juorno so v članku z naslovom Operazione Green Tuscany, traffico di rifiuti tra Italia e Cina via Slovenia: circa 100 indagati tra italiani e cinesi z dne 19.9.2019 razkrijejo, kako so slovenska podjetja v Sloveniji poskrbela, da so se odpadki italijanske mafije znašli na Kitajskem. V akciji Zelena Toskana sta Europol in Eurojust skupaj s pomočjo italijanske policije odkrila hudodelsko združbo, ki je preprodajala plastične odpadke iz Italije na Kitajsko preko Slovenije. Nedovoljeni tekstilni odpadki so iz italijanskih pristaniških mest Genova, Livorno in Trst bili namenjeni v Afriko.Podjetja, vpletena v to nezakonito dejavnost, so delovala tudi kot posredniki in prevozniki v vzporednem sistemu preprodaje plastičnih odpadkov. Mafijci iz Italije so si Slovenijo izbrali za tranzitno državo na Kitajsko. Slovenska podjetja so uporabljale lažne dokumente italijanskih mafijskih smetarskih podjetij o pravilnem recikliranju odpadkov. Člani kriminalne združbe so bili italijanskega, slovenskega in kitajskega porekla.V poročilu italijanskega protimafijskega urada iz leta 2019 je opisana akcija "Fake code" 1839. V oktobru 2017 je finančna policija Trevisa kazensko ovadila 25 oseb, ki so bili iz različnih razlogov odgovorni za okoljske zločine. Očitali so jim, da so premestili 16 tisoč ton posebnih odpadkov. Podjetje je za zaščito svojih poslov uporabilo tudi tuja podjetja.Poročilo italijanskega urada za boj proti mafiji iz leta 2019. (Foto: Italijanski urad za boj proti mafiji)Pri svojem delu pa so uporabljali nepooblaščene mesta za začasno skladiščenje in kasnješo predelavo odpadkov v Venetu in Pugliji. Sporno italijansko podjetje je za svoje posle uporabljalo dve slovenski in eno švicarsko podjetje. Omenjena tri podjetja pa so poskrbela, da so fiktivno dokumentirala izvoz sumljivih odpadkov.Problematika ekomafije v Slovenije ni od včeraj. Dogaja se mimo vas že vrsto let. Dogajanje in vplivi ekomafije je opisan v knjigi Korupcija kot pereča oblika okoljske problematike v Republiki Sloveniji. Zbirko tekstov sta uredila Bojan Dobovšek in David Smolej. Kot piše dr. Katja Eman je posebnost ekološke kriminalitete v tem, da gre za dokaj novo področje in posamezne oblike nove oblike kriminalitete ter da se še vedno nenehno spreminja. Gre za dejanja, ki imajo daljnosežne in nepredvidljive posledice, zato je težko dokazati obstoj neposredne nevarnosti in še težje dokazati vzročno zvezo in krivdo storilca. Slovenski organi pregona, veselo na delo. Kje je spet Sova, da dovoli italijanski mafiji preko slovenskih družb opravljanje umazane smetarske dejavnosti?!!!Italijanska mafija je na slovenski trg vstopila predvsem s pomočjo naše klasične obalne mafije. Po vzoru kot je nekoč vstopala preko posojilne službe Casino Portorož. Ne pozabite, da je naša klasična obalna mafija ugrabila dobršen del slovenskih paradržavnih skladov in njihovih derivatov. Že vrsto let mešetarijo z našimi podjetji kot npr. Gorenje-Istrabenz. Čudežno sta ustanovila predhodnika GEN-I, potem pa ostala oba brez njega. Spet smo tu pri obalnikih! Spet kaj dela SOVA?!Luka Perš

Thu, 2. Mar 2023 at 17:53

9784 ogledov

Intervju: Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet in Omrežje
Večina uporabnikov fiksnega in mobilnega interneta misli, da je nemoteno delovanje samoumevno tudi takrat, ko pride do redukcij električne energije. Vendar temu ni tako. »Električno omrežje predstavlja kritično infrastrukturo za gospodarstvo in gospodinjstva,« poudarja direktor podjetij Softnet in Omrežje Andrej Boštjančič. Z njim smo spregovorili o aktualni energetski krizi, uspešni spletni televiziji in širitvi na druge kontinente.1. Kako se lahko izognemo temu, da v primeru izpadov elektrike ostanemo brez interneta?Andrej Boštjančič: Mi smo se na to pripravili že vnaprej, saj se dobro zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do naših naročnikov. Še pred morebitnimi motnjami smo vzpostavili dodatno napajanje, ki bo omogočilo, da bodo sistemi mobilne telefonije, internetne povezave in televizijskih programov delovali nemoteno. Mora pa vsak operater za to poskrbeti sam.2. Elektrika ni povezana samo z neposrednim napajanjem, ampak vpliva tudi na delovanje optičnih kablov, oddajnikov in baznih postaj. Se lahko težave pojavijo pri daljših izpadih?Andrej Boštjančič: Internetno omrežje mora z elektriko zagotavljati stabilnost za nemoteno delovanje pametne proizvodnje, pametnih naprav, mobilne telefonije, strežnikov in ostalega. V primeru kratkotrajnih redukcij (do ene ure), ne bi bilo kakih velikih težav, saj imajo vsi ponudniki t. i. UPS naprave. Pri daljših izpadih pa se lahko baterije v le-teh izpraznijo. Edina rešitev je namestitev dizelskega električnega agregata, ki ga ni mogoče povsod namestiti. Operaterji tako poskrbimo za tako napajanje na ključnih vozliščih. Vsekakor pa so problematične manjše točke in bazne postaje mobilnih operaterjev.Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet. (Foto: Barbara Reya)3. Posebnost pa je tudi spletna televizija Predvajaj.si, kjer ste kot prvi imeli vključene vse športne programe.Andrej Boštjančič: Tako je, uporabnikom smo želeli omogočiti, da kjerkoli brezskrbno uživajo v svoji najljubši oddaji ali športni tekmi. V ponudbo smo tako vključili več kot 100 televizijskih programov, 94 radijskih postaj in bili edini, ki smo v shemi imeli tudi vse športne postaje. Poleg tega smo uporabnikom omogočali 7-dnevni časovni zamik in ogled v vseh državah Evropske unije. Priljubljenost Predvajaj.si pa je narasla tudi zato, ker si je paket posameznik lahko prilagodil po svoje.4. V času epidemije ste veliko potovali, lani ste na primer obiskali tudi Singapur, Vietnam in Filipine. Kako bi primerjali poslovanje v Aziji in Evropi?Andrej Boštjančič: Vzhodnoazijske države so imele v času epidemije veliko bolj strog režim, kot mi v Evropi. Poslovanje na Kitajskem se je po popolnem tri mesečnem zaprtju toliko spremenilo, da je hkrati v pisarni lahko samo 50 % zaposlenih. Tovrstno poslovanje seveda predstavlja svojevrsten izziv. Prav tako je otežena podpora njihovih podjetjem, kljub temu, da so njihovi zaposleni odzivni in prilagodljivi. S hudim pomanjkanjem kadra se soočamo v Evropi, predvsem v deficitarnih poklicih. Podobno velja tudi za azijske države, čeprav je glede kadra situacija pri njih za odtenek boljša.5. Prisotni ste v 16 državah po vsem svetu, predlani pa ste beležili tudi 25-letnico delovanja. Ob tem ste predstavili načrte za širitev, začeli ste delovati tudi v Afriki.Andrej Boštjančič: Tako je, po širitvi v Azijo smo se odločili, da največji potencial za širitev predstavlja afriški kontinent. V Afriki opažamo izredno hitro digitalizacijo družbe, od mobilnega plačevanja do ostalih spletnih storitev. Poleg tega se veliko podjetij, ki so v večji meri že naše stranke, širi ravno tja. Tako se zdaj širimo v posamezne države Azije in Afrike.6. Ste tudi direktor Omrežja, ki nudi storitve fizičnim uporabnikom. Trenutno ste prisotni na območju Ajdovščine, Trzina, Komende, Ljubljane in Krškega. Kako svetujete ljudem, ki v poplavi ponudb ne vedo, kako izbrati pravo?Andrej Boštjančič: Pogosto se srečujemo s tem vprašanjem, saj se pogosto zgodi, da so stroški telekomunikacijskih storitev na začetku nizki, že po prvem mesecu ali dveh pa pridejo nepričakovani stroški iz drobnega tiska. Zato se pri pripravi paketov prilagajamo željam potrošnika. Večina si najbolj želi televizije s širokim naborom TV programov, zanesljivim internetom in mobilno telefonijo, ki je skladna z njihovo dejansko porabo. Sicer pa uporabnikom svetujemo, da se pri izbiri paketa vprašajo o prioritetah – jim je bolj pomemben širok izbor TV programov ali velika količina mobilnih podatkov. Če bodo pogledali mesečno statistiko obdobja dveh let, bodo dobili realno sliko stroškov in se posledično lažje odločili za paket, ki jim najbolj ustreza.Luka Perš

Thu, 2. Mar 2023 at 16:50

8025 ogledov

Širitev SoftNet-a na Kitajskem in prodor v Indonezijo
Softnet postaja močen igralec na balkanskem trgu in po svetu, kjer upravlja svoje napredno mednarodno omrežje, ki omogoča zagotavljanje visokega nivoja telefonskih, podatkovnih in dodatnih storitev. So eni redkih slovenskih podjetij, ki posluje na Filipinih, medtem ko so na Kitajskem prisotni že 15 let. V skladu s svojo vizijo širjenja po jugovzhodni Evropi in Aziji je SoftNet v teh regijah zgradil najbolj napredno IP omrežje.Na Kitajskem se je njihova poslovna pot začela tako, da so najprej pridobili stranke in posel. Šele po sklenitvi posla so tudi ustanovili podjetje in zaposlili kompetenten kader. Trenutno imajo na Kitajskem zaposlene tri ljudi, v nadaljevanju pa planirajo širitev pisarne in zaposlitev dodatnih kadrov. Direktor podjetja Softnet Andrej Boštjančič pravi, da se je po treh letih na Kitajskem poslovno življenje ponovno zagnalo. »Pred tem so skoraj vsi delali od doma, sedaj pa so lažji pogoji za sklepanje poslov in iskanje primernega kadra,« je pojasnil.Direktor podjetja Softnet Andrej Boštjančič. (Foto: RTV Slovenija)Na Kitajskem je vzpostavljen ritem, ki je veljal pred epidemijo covida-19. Maske se sicer še vedno nosijo na podzemni železnici, sicer pa v nakupovalnih središčih in v pisarni niso več obvezne. Prav tako lahko sedaj ponovno potujejo po celotnem svetu, kar olajša njihovo organizacijo, saj lahko potujejo tja brez obvezne karantene in je za vstop dovolj le PCR-test. Transport je nekoliko otežen in v zadnjem času postaja tudi vedno večji strošek. »Pričakujemo skok aktivnosti v prihodnje,« je še ocenil in dejal, da poskušajo zagnati še projekt v Indoneziji, medtem ko so že vzpostavili delovanje v Šanghaju in Hong Kongu. »Sedaj nas čaka izziv s sestavo prave ekipe, ki bo zasledovala cilje naše organizacije,« je sklenil.Softnet upravlja svoje napredno omrežje, ki omogoča zagotavljanje visokega nivoja telefonskih, podatkovnih in dodatnih storitev. (Foto: Pixabay)Podjetje SoftNET obeležuje 27-letnico delovanja, pred dobrimi štirimi leti pa so na slovenski trg vstopili kot tretji ponudnik virtualnega mobilnega omrežja oziroma kot sedmi ponudnik mobilne telefonije. Njihova prednost je, da lahko podjetjem, tudi največjim, zagotovijo celostne telekomunikacijske storitve, ki so v celoti prilagojene potrebam posameznega podjetja. Strankam nudijo vso podporo na enem mestu, so hitro odzivni in prilagodljivi. Prisotni so v 17-ih državah: poleg Slovenije še na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Severni Makedoniji, Nemčiji, Avstriji, Bolgariji, Romuniji, Albaniji, Rusiji, na Kitajskem, v Singapurju, Vietnamu in na Filipinih. V Sloveniji imajo 18 zaposlenih, po vsem svetu pa več kot 55.Omrežje nudi storitve fizičnim uporabnikom. Za svoje stranke imajo pestro ponudbo televizijskih programov in zanimive internetne pakete za vsakdanje brskanje po spletu. Njihova programska ponudba se vse bolj širi, kar pomeni še bolj pestro in bogato ponudbo TV-programov. Zaradi svoje velikosti so hitro odzivni, kar zahtevajo uporabniki glede novih tehnologij, kot so širokopasovni dostop in IP-telefonija. Povezani so tudi z zanesljivimi partnerji s hitro razvijajočega trga.Luka Perš

Thu, 2. Mar 2023 at 14:22

9645 ogledov

Podjetje Ledinek Engineering osvaja tuje trge na področju obdelave lesa
Svetovno znano podjetje Ledinek Engineering je najbolj celovit in kompleten proizvajalec proizvodnih linij na svetu, ki nenehno raste, se razvija in vlaga v zaposlene. Razvili so lastno komponento križno lepljenih plošč, ki jih implementirajo v več kot 50. državah po svetu. Pred kratkim so zaključili z montažo linije skobljanja in sortiranja v hitrosti 120 metrov na minuto pri podjetju Sepa na Finskem, kjer sodelujejo že 22 let. V začetku letošnjega leta pa so v Nemčiji začeli z montažo nove linije pri Schneider Holz, kjer dobavljajo stroje za Mobiler Holz, ki je največje podjetje v njihovi branži. »Zaključili smo z eno največjih kompletnih linij križno lepljenih plošč v nemškem podjetju Ante, kjer bo proizvodna kapaciteta znašala 100.000 m3,« je pojasnil finančni direktor mednarodno priznanega slovenskega podjetja dr. Andrej Novak.dr. Andrej Novak, Ledinek, finančni direktor podjetja Ledinek Engineering. (Foto: Ledinek Engineering)Svojo tehnologijo so v zadnjih dveh letih vpeljali še v Kanado, Francijo, Izrael, Urugvaj, Slovaško in na Japonsko. Pred kratkim pa so zaključili njihov največji projekt na Češkem, v podjetju Stora Enso, kjer poteka optimizacija proizvodnje in usposabljanje operaterjev na liniji dveh dodajalnikov Powerfeed 70-S350 in skobeljnika Superplan 6VR-S350 za sortirno linijo. Podobno linijo, sicer nekoliko manjše kapacitete, so sicer vpeljali tudi v njihovem obratu v Avstriji. V Izraelu pa so lani zaključili postavitev prve od dveh linij za obdelavo lesa.Plošče se v njihovi XM-Press stiskalnici sprešajo v do 14 m dolge CLT elemente. (Foto: Ledinek Engineering)Luka Perš

Mon, 27. Feb 2023 at 10:03

11596 ogledov

Intervju: dr. Boštjan Marko Turk predstavlja svojo najnovejšo knjigo Vojna za mir
Tokrat si lahko preberete intervju z intelektualcem in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjanom Markom Turkom. Predstavlja svojo najnovejšo knjigo Vojna za mir. Cena knjige je 37 evrov plus poštnina. Lahko jo naročite na elektronskem naslovu vojnazamir2023@gmail.com ali na telefonski številki 041 565 410.1. Spoštovani dr. Boštjan Marko Turk, ali se lahko na kratko predstavite?dr. Boštjan Marko Turk: Sem profesor za francosko in frankofonske književnosti na Univerzi v Ljubljani. Doktoriral sem na univerzi Paris - Sorbona. Bil sem ustanovni član Mladih krščanskih demokratov ( podmladek Krščanskih demokratov) pred padcem Berlinskega zidu, v času osamosvojitve pa njihov mednarodni tajnik in podpredsednik. Med leti 1994 in 1997 sem bil predsednik Slovenskih kršanskih demokratov za Ljubljano. Kasneje sem bil aktivno dejaven v Zboru za republiko. Predaval sem na tujih univerzah, tudi na Sorboni. Pišem za domače in tuje medije. Svoja stališča nadalje pojasnjujem v televizijskih soočenjih oz. komentarjih, doma ( Faktor, Nova24tv, Ura moči na Planet TV) in v tujini, predvsem na Hrvaškem. Na slovenski televiziji Exodus sodelujem pri pripravi in izvedbi intervjujev s pomembnimi francoskimi intelektualci. Februarja leta 2020 sem postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Tam sem bil maja 2021 izvoljen za prodekana njenega prvega razreda, Humanistike. Napisal sem šest knjig v slovenščini: Bergsonizem na slovenskem, Nitasti jezik, Razdalje do sveta, Dvanajstero zidov, Kota 101 ter Vojna za mir eno v francoščini, o velikem pesniku Paulu Claudelu.2. Nedavno ste izdali knjigo Vojna za mir, ki ste jo pripravljali kar nekaj let. Imela je veliko medijsko odmevnost- predstavitve na televizijah, internetnih portalih in radijih. Lahko nekaj poveste o njej?dr. Boštjan Marko Turk: Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo.3. V knjigi zajamete na široko. Ukvarjate se z analizo tega, zakaj so stvari danes v Evropi in Zahodu takšne kot so. V tej zvezi lahko beremo kritiko marksizma in freudizma, dveh najbolj promoviranih ideologij. Tega drugje ne moremo najti. Kako to komentirate?dr. Boštjan Marko Turk: Res je, Vojna za mir prinaša tudi analizo dveh najbolj pogubnih ideologij, ki so prizadele zahodni svet tj. marksizma in Freudovih teorij. Kar se prvega tiče ugotavlja, da je marksizem prepleten z množico protislovij, ki presenečajo še toliko bolj po tem, da je v dvajsetem stoletju zaradi prav te ideologije prišlo do najbolj množičnih zločinov nad človeštvom. Kar se Freuda tiče pa knjiga ugotavlja, da so njegove "teorije" prispevale k demontaži največjega kar je premogel zahodni človek tj. njegove individualnosti. Tega, kar smo. Danes v Evropi in v Sloveniji živimo v času, ki najbolj zavrača svobodo in na slednji utemeljeno človekovo posamičnost. Čas, ki ga živimo je čas splošne in vse kakršne degradacije vrednot, to pa pomeni uničenje temeljev na katerih slonita tako Slovenija kot Evropa.dr. Boštjan Marko Turk, avtor knjige Vojna za mir. (Foto: Posnetek zaslona-Portal24)4. V knjigi ste kritični do Angele Merkel, ki ji sicer priznavate močno gospodarsko uspešnost. Visoko pa postavljate njenega predhodnika, Helmuta Kohla. Zakaj?dr. Boštjan Marko Turk: Imate prav: knjiga kot kritično dobo izpostavlja obdobje Angele Merkel v katerem je prišlo do bistvene spremembe v vrednostnem sistemu zahodnjaka oziroma Evropejca. V tem smislu izpostavlja razliko med njo in med njenim predhodnikom kanclerjem Helmutom Kohlom. Dejstvo, ki ga vsak vidi je naslednje: v času ko je vladal Helmut Kohl so se dogajala velike spremembe znotraj Evrope, vključujoč Slovenijo. Tedaj smo dobili lastno državnost in vse vrednote, ki so z njo povezane.5. Velik poudarek v knjigi velja misli ustanovnih očetov, h kateri bi se morali po vašem mnenju pogosto vračati. Kako to pojasnjujete? Opirate se tudi na primerjeva z Jugoslavijo, konec osemdesetih let. Zakaj?dr. Boštjan Marko Turk: Evropa je bila zgrajena na načelu, da so njeni ustanovni očetje (Schuman, Adenauer) zastopali obči interes. To pomeni interes skupnosti oziroma držav. Danes Bruselj ta interes zastopa v zelo dvomljivi meri, če lahko to tako imenujemo. Vse se je očitno prelilo v nekakšno meglo v kateri se več ne ve, kdo pije in kdo plača. Knjiga v svojih obširnih segmentih prinaša analizo razpada nekdanje Jugoslavije. V tem seveda ne ponuja nobene obvezujoče analogije za razumevanje tega kaj čaka Evropo, postavlja pa zelo nujno vprašanje kaj je pred nami. Besedilo nedvomno dokazuje, da je Putinova politika identična politiki Slobodana Miloševića, ki se je končala kot se je končala. Mnenje knjige seveda je, da tako Evropa kot Slovenija potrebujeta zelo radikalne spremembe v naslovu izvršne oblasti.6. Kaj svetujete ob koncu te predstavitve?dr. Boštjan Marko Turk: Optimizem in to, da državljani Slovenije in Evrope vzamemo stvari v svoje roke. Kot uvodno vajo v tej smeri svetujem udeležbo na shodih, vsakega prvega v mesecu, na Trgu republike v Ljubljani. Sam sem njihov reden gost.Ob koncu navajam dva zaključna odstavka iz knjige. Govorita sama zase. Tako:" Preteklost, sedanjost in prihodnost. Krog je na tej točki sklenjen. Pot je končana, a potovanje se pravzaprav šele pričenja. V jedrnem delu knjige smo zapisali: "Vzroki temeljnih problemov, ki jih razdeljuje knjiga, so tako več ali manj na dlani. A na Evropi in Sloveniji je, da jih zavrneta: nihče ne bo tega storil zanju in v njenem imenu. Ta knjiga je zato posvečena njima: izhaja iz spoznanja, da se bodo časi nekdanje moči na kontinent in v domovino vrnili, ko jim bodo prenehali na vse načine zapirati vrata". A Evropa ( in Slovenija) so njeni državljani: Vojna za mir predpostavlja poziv vsakemu od njih, da se zave, kaj se dogaja, in se temu v imenu prihodnosti, ki se vsak dan bolj razpira, upre. Da krene na odlučujočo pot. Ta pot ne bo potekala v samoti. Že se sliši mogočen, kljubovalen korak, ki doni po Slovenii in Evropi. To je korak tisočih, velike, žive sile, ki se z naraščajočim pogumom upira terorju skritih elit. Nepregledna, danes nič več skrita množica, se napravlja, da poseže v dogajanje. Njen mogočni odmev naj zajame, usvoji in dvigne visoko slehernega državljana nekoč najmočnejše celine sveta."Hvala, spoštovani dr. Boštjan Marko Turk.Z gostom se je pogovarjal Luka Perš, urednik in novinar Prava.si.Cena knjige je 37 evrov plus poštnina. Lahko jo naročite na elektronskem naslovu vojnazamir2023@gmail.com ali na telefonski številki 041 565 410.

Sun, 19. Feb 2023 at 13:51

3708 ogledov

Kako poročiti regijske okuse in obilo povezovalnih priložnosti?
Kaj prinese čezmejno povezovanje v hrani in turizmu? Kakšne so priložnosti, ki jih lahko izkoristimo pri nas in v tujini, če se znamo povezovati? To je le nekaj vprašanj, na katera so na sejmu odgovorili sogovorniki Alpe-Adria Connect na posvetu o čezmejnem povezovanju okusov, turizma in priložnostih v tej regiji. Alpe-Adria ni le regija, je skupni izraz za srečno, okusno in ekološko življenje. Kaj nam torej manjka? »V vsaki državi vidimo le lastno drevo, ne vidimo pa Alpe-Adria gozda čezmejnih priložnosti, če gledamo le lokalno. Čas je za povezovanje,« je uvodoma dejal pobudnik projekta in moderator Niko Slavnič. Direktor Turizma Celovec Helmuth Micheler pravi, da se je v Celovcu že 5. leto predstavilo veliko regijskih kulinaričnih ponudnikov in kuharskih mojstrov v septembru. Za Dneve alpsko-jadranske kuhinje iščejo lokalne proizvajalce dobrot iz celotne Alpe-Adria regije. Letos so s partnerji pripravili prav poseben Alpe-Adria kulinarični vodnik z informacijami, izleti in ponudniki iz Slovenije, Italije in Koroške.Podjetnica Eugenia Fenzi pravi, da je Trst kljub poziciji v centralni Evropi slabo infrastrukturno povezan. V nadaljevanju je izpostavil veliko raznolikost v majhni razdalji. Vodja restavracije Weingut Karnburg & Restaurant Georg Lexer pravi, da so vse več restavracij na Koroškem ravna po slow food načelih, kjer najdemo tudi celotne slow food vasi. Tudi proizvajalci hrane vedno bolj transparentno delujejo in bi morali biti povezani tudi čezmejno skupaj v kontekstu Alpe-Adrie. Obiskovalci posveta so na degustaciji lahko okuse bogate in pestre okuse regije Alpe-Adria. (Foto : Peter Krivic)Ocenjuje, da je transparentnost lokalne hrane izjemnega pomena, kar zagotavljajo v njihovi restavraciji z javno izpostavljenimi računi svojih dobaviteljev. Direktorica Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Vesna Hodnik prihaja iz organizacije, ki deluje že več kot 30 let. Namen organizacije je pomoč pri vzpostavljanju poslovnih stikov na avstrijski trg in pomagajo pri mreženju in iskanju pravih poslovnih partnerjev. So most med slovenskim in avstrijskim trgom in aktivni v celotni Alpsko – jadranski regiji. »Trg je nekoliko drugačen od slovenskega, vendar nam najbližji, saj lahko pomagajo zamejci. Več kot 23.000 ljudi se vsak dan vozi na Koroško, tudi mladi si želijo študirati v Avstriji. Gre za stičišče mednarodnih in multikulturnih vidikov ter večjezičnega prostora. Micheler pravi, da si v prihodnje želijo mnogo več skupnih projektov, kot je vzpostavitev kolesarske in planinske poti na območju Alpe-Adria. Tudi kulinarično pot bi lahko dosegali skozi Interreg projekte, kjer lahko izmenjujejo ideje, dobre prakse in primere. »Združeni kot regija imamo veliko več priložnosti tudi v svetu,« je dejal. Evropski Interrreg bo ponudil mnogo možnosti s sredstvi za investicije v višini 45 mio v obdobju 2020 – 2027. Podjetja lahko prijavijo svoje čezmejne projekte, s katerimi si želijo zagotoviti boljše pogoje za družbo in življenje ter najti projekte, ki bi to poosebljali.Podjetnica Eugenia Fenzi pravi, da je Trst kljub poziciji v centralni Evropi slabo infrastrukturno povezan.(Foto: Peter Krivic) Na dogodku, ki je potekal na sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču je bil poseben gost tudi avtor knjige »Svatba okusov – poroka Alp in Jadrana« z nagrado za najboljšo kuharsko knjigo na svetu v letu 2022 Lojze Wieser, ki je pojasnil, kako je nastala knjiga in kako se lahko dva okusa zaljubita. »Ljubezen je nekaj, kar najdeš, ne pa iščeš,« je pojasnil. V nadaljevanju je še izpostavil, da smo Slovenci eni redkih oziroma edini, ki imamo svojo vinsko pesem celo kot himno (Zdravljico). »Naše mame pa so tiste, ki so znale naše sklede napolniti s hrano praktično iz ničesar,« je opozoril, da včasih hrana ni bila tako lahko dostopna, kot je danes. Za Alpe-Adria pravi, da je to postal prostor, kjer ima človek vtis, da se čedalje bolj zapira. Potencial pa vidi v izmenjavi izkušenj, ki so že zdavnaj pozabljene. »Pomembno je, da se znamo iz preteklosti nekaj naučiti,« je sklenil. Dogodek je bil prav tako namenjen povezovanju in degustaciji slow food in bio hrane: vrhunskega sira Golden Ring, italijanskega ovčjega sira Karst, medu Marasca, Rose del Isonzo, Weingut Karnburg vin, slanin in salam Duroc svinjine, pralin in gina Berryshka, bio sladic s QR kodo Lolita in Kaval Group, vin iz kleti Puklavec Family Wines, Monterosso, Domačija Butul, Petelin Rogelj in Peninoteke na Gradu Rajhenburg. Fokusi mreže Alpe-Adria Connect so poleg turizma ravno gospodarski in okoljski izzivi v prihodnjih letih, kjer bodo predvsem v ospredju zeleno gospodarstvo in turizem, pametne specializacije, mobilnosti in oskrbne verige, treningi vodstva in izmenjava zaposlenih.Pobudnik projekta Niko Slavnič je poudaril, da v vsaki državi vidimo le lastno drevo, ne vidimo pa gozda priložnosti. (Foto: Peter Krivic) Letos bodo potekali že 6. Dnevi alpsko-jadranske kuhinje, ko bo Celovec ponovno postal regijska kulinarična prestolnica na območju Alpe-Adria med avstrijsko Koroško, Benečijo in Furlanijo, Slovenijo ter avstrijsko Štajersko. Številni vrhunski kuharji in ponudniki ekološke hrane so že našli skupno pot ravno v Celovcu s pomočjo zamejcev. Alpe in Jadran – kar je v geografskem smislu različnost brez primere v loncu postanejo harmonično sožitje vseh mogočih izdelkov, arom in kuharske tradicije. Želimo si to kmalu okusiti tudi v Sloveniji.Luka Perš
Teme
Propad časopisa SLOVENEC INTERVJU MILAN Simčić prostozidarji socialistična internacionala

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Objavljamo kultni intervju msgr. Milana Simčića v časopisu Slovenec! Po objavi intervjuja je časopis Slovenec nehal izhajati!