Poslanci so obravnavali razmere v slovenskem gospodarstvu. Opozicija je bila ponovno zelo kritična do vlade. Predsednik zveznega izvršnega sveta Markovič pa je prejel opozorilo Lojzeta Peterleta glede težav pri izvajanju nadzora zračnega prostora nad Slovenijo. V javnosti je odmevala izjava ljubljanskega Demosa.
Program »zedinjene Jugoslavije«
Nesklepčnost je bila razlog, da so poslanci v dveh dneh skupščinskega zasedanja uskladili le zakon o raziskovalni dejavnosti. Tako ni bil obravnavan niti zakon o delnem povračilu škode, povzročene z vojaško agresijo, ki bi omogočil obnovo objektov, poškodovanih v vojni.
So pa poslanci opravili razpravo o razmerah v gospodarstvu. V družbenopolitičnem zboru so bili opozicijski poslanci kritični do vlade, njene ukrepe za reševanje kratkoročnega gospodarskega položaja države pa so ocenili kot pomanjkljive. Menili so, da je vlado treba delno reorganizirati in rekonstruirati nekatera ministrstva.
Demosov poslanec Vitomir Gros pa je nasprotno trdil, da reševanje gospodarskega stanja močno otežuje opozicija, in kot razlog navedel pobudo štirinajstih opozicijskih in neodvisnih poslancev za obravnavo gospodarske strategije samostojne Slovenije. Spremno gradivo k pobudi so po besedah Janeza Lukača (Socialistična stranka Slovenije) pripravili ljudje, ki so poskušali dokazati, da Slovenija kot samostojna država ne more uspeti. Nekateri koalicijski poslanci so gradivo ocenili kot zavzemanje za program »zedinjene Jugoslavije«. Predlog je sicer govoril o vzpostavitvi gospodarskega sodelovanja z jugoslovanskimi republikami, je pa bil vtis vojne še močan, zato so se v dvorani slišale tudi izjave o izdaji nacionalnih interesov.
Lojze Peterle je pisal Anteju Markoviču
V pismu je predsednik slovenske vlade predsednika zvezne vlade opozoril, da je zračni prostor Republike Slovenije še vedno zaprt za letala tako imenovanega generalnega letalstva, v kar spadajo tuja športna in turistična letala, ki pristajajo v Portorožu. Peterle je bil kritičen tudi do sprememb v organizaciji območne kontrole letenja Zagreb, ki jih je štel za kršitev Brionske deklaracije.
Medijski linč Lesarja in Drobniča
Lojze Marinček, predsednik ljubljanskega Demosa, je podpisal izjavo te mestne organizacije, ki je opozarjala na ponavljajočo se in organizirano gonjo proti posameznikom, ki niso bili všeč politikom prejšnjega režima in njihovi ideologiji. Izjava je opozarjala na izstopajoči primer sekretarja Mestne občine Ljubljana Janeza Lesarja in njegovo odločitev o odstranitvi boljševističnih pomnikov z rdečo zvezdo, ki jo je ne nazadnje kot svoj glavni simbol uporabljala agresorska armada v vojni za Slovenijo. Lesar je zaradi odločitve občutil medijski linč.
Podobna obravnava v javnosti se je zgodila generalnemu državnemu tožilcu Antonu Drobniču, za katerega je veljala splošna ocena o njegovi sposobnosti in poštenosti, a ker je bil kritičen do nekaterih dogodkov iz polpretekle zgodovine, kot jih je interpretirala prejšnja uradna politika, je bil deležen medijskih napadov. Izjava se je končala z ugotovitvijo, da se v takem sovražnem vzdušju, ki ga je večji del opozicije načrtno gojil, močno zmanjšalo upanje na resnično spravo, ki bi bila temelj za normalizacijo Slovenije.
Zamejski Slovenci v Italiji zbrali 40 milijonov lir pomoči, na obisku danska delegacija
Predstavniki zamejskih Slovencev iz Italije Damjan Pavlin, Svet slovenskih organizacij, Igor Komelj, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, in Bernard Špacapan, Slovenska skupnost Gorica, so izročili direktorju slovenske Karitas Francu Boletu in sekretarju predsedstva slovenskega Rdečega križa Mirku Jeleniču štirideset milijonov lir pomoči, ki so jih zamejski Slovenci zbrali za pomoč pri odpravljanju posledic vojne agresije.
Na obisku v Sloveniji se je mudila šestnajstčlanska delegacija iz Danske, ki jo je vodil član vodstva danske konservativne stranke Olsen. Njeni člani so se sešli s slovenskim političnim vodstvom in s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije.
Avtor: Jani Drnovšek
Vir: gov.si