Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Intervju predsednika vlade Janeza Janše za poljsko tiskovno agencijo - PAP
Predsednik vlade je v intervjuju spregovoril o razmerah v sodstvu, o tem, da je bil sam dvakrat politični zapornik, drugič v času demokracije, prenovi sodniške zakonodaje, nujnosti samorefleksije sodstva, spoštovanju prava EU in o prihodnosti EU
prava .
Slovenija

Četrtek, 5. Avgust 2021 ob 15:43

Odpri galerijo

V nadaljevanju objavljamo intervju predsednika vlade Janeza Janše za poljsko tiskovno agencijo - PAP. Predsednik vlade je v intervjuju spregovoril o razmerah v sodstvu, o tem, da je bil sam dvakrat politični zapornik, drugič v času demokracije, prenovi sodniške zakonodaje, nujnosti samorefleksije sodstva, spoštovanju prava EU in o prihodnosti EU.
 

- Gospod predsednik vlade, nekateri evropski politiki so vas kritizirali zaradi vaših pripomb glede razmer v sodstvu v vaši državi. V čem je bistvo težave s sodstvom v Sloveniji?

Sam imam drugačno izkušnjo s sodstvom kot marsikateri evropski politik, ki javno kritizira moje izjave, a stanja v Sloveniji sploh ne pozna. Dvakrat sem bil politični zapornik in to ne le v nedemokratičnem režimu, temveč tudi leta 2014, v času demokracije, ko me je slovensko pravosodje tik pred parlamentarnimi volitvami na podlagi montiranega političnega procesa poslalo v zapor na podlagi obtožb, da sem neznanega dne, na neznan način, na neznanem kraju vplival na neznane osebe in prejel neznano obljubo denarne  nagrade. Ustavno sodišče je ta montiran političen proces kasneje soglasno razveljavilo.

Pred 32 leti, ko me je vojaško sodišče obtožilo in poslalo v zapor, so mi v samico po enem tednu gladovne stavke prinesli zakon o kazenskem postopku in oba kazenska zakonika takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in Socialistične republike Slovenije (SRS). Ko sem prebral uvod k enemu od teh zakonov, je tam pisalo, če povzamem, da je sodni sistem orodje komunistične partije za uresničevanje njenega programa, kazensko pravo pa orodje za uničevanje razrednega sovražnika. Da je kazensko pravo orodje za uničevanje razrednega sovražnika ni pisalo samo v uvodu k enemu izmed omenjenih zakonov, pač pa je v nekdanji Jugoslaviji in vseh njenih republikah to izhodišče predstavljalo tudi osnovo vsemu dogajanju tistega časa. Komunistični režim je na ta način obračunaval s svojimi nasprotniki in ustrahoval ljudi. Na stotine ljudem so uničili njihova življenja, družine, kariere in jih pregnali po svetu. To niso bile sodne zmote – to je bil sistem za uničevanje političnih nasprotnikov.

Treba je sicer priznati, da je v prvih letih po osamosvojitvi slovensko ustavno sodišče naredilo veliko za to, da se je tako teoretično kot de iure transformiral pogled na vlogo kazenskega prava in sodstva v enopartijskem režimu. Popravilo se je veliko krivic, ki so bile narejene skupinam in posameznikom, seveda tistim, ki so preživeli. Tudi  Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v tistih časih naredilo veliko, ko je nekdanjo tajno politično policijo razglasilo za zločinsko organizacijo in je razveljavilo vrsto političnih procesov. Zdelo se je, da Slovenija postaja država z de facto upoštevanjem ločenosti vej oblasti in z de facto izpolnjevanimi kobenhavnskimi kriteriji za vstop v EU.

Potem pa so se začela odkrivati množična grobišča. Doslej jih je bilo v Sloveniji odkritih preko 700 z neposrednimi dokazi, da je bilo po vojni pobitih na deset-tisoče ljudi. Komunistična oblast je te zločine skrila pred očmi domače in tuje javnosti. Čeprav so ljudje zanje vedeli, si zaradi strahu o tem niso upali govoriti, niti med seboj kaj šele javno. Strah je bil vedno orodje represije, ki se ga je nekdanja komunistična elita posluževala, da je ohranjala svoje privilegije in vladavino. Kljub grozovitim dejstvom in stotinam odkritih grobišč, kjer so desetletja ležali posmrtni ostanki na okruten način pobitih mladih, starih, moških, žensk in celo otrok, slovensko sodstvo in tožilstvo ni procesiralo niti enega zločinca.

Nekdanja Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je v osamosvojitvenih časih vložila preko 700 ovadb zaradi divjega lastninjenja, ki se je v tistih časih množično dogajalo. Vendar slovensko tožilstvo in sodstvo nista spravila za zapahe nikogar, še tisti, ki je bil obsojen, je bil kasneje pomiloščen s strani predsednika države. Takrat vladajoča politika naslednikov nekdanje komunistične oblasti pa je SDK enostavno ukinila. Služba je bila zanje moteča in preveč učinkovita.

Nekje na polovici tako imenovanega tranzicijskega časa so se torej stvari obrnile v nasprotno smer, kot so nakazovali obetavni osamosvojitveni začetki. Zaradi neizvedene lustracije so v sodstvu ostali vsi sodniki, ki so sodili v prejšnjem režimu, ki je grobo kršil človekove pravice. Zločinci, ki bi morali odgovarjati za svoje zločine, ostajajo na prostosti. Zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov je pravica mnogim odrečena.

Čeprav smo na vrhu po številu sodnikov na prebivalca v EU, smo tudi v situaciji, ko je ugled sodstva in zaupanje ljudi v sodstvo nizko. Medtem, ko lahko drugod opazujemo javne razglasitve sodb, je bilo snemanje in fotografiranje sodnikov pri nas do nedavnega prepovedano, sedaj pa je dovoljeno pod strogimi omejitvami, javnosti so nedostopne pravnomočne sodbe, sodni procesi trajajo leta in leta, sodstvo je polno birokratske navlake. Težko je govoriti o nepristranskem sojenju oziroma zagotavljanju videza nepristranskosti slovenskega sodstva, ko vidimo, da sodniki, četudi na zabavah, nosijo oblačila s totalitarnimi simboli ali pa odkrito simpatizirajo z ideologijo nekdanjega režima.

Menim, da je moja dolžnost in odgovornost, da opozarjam na nedopustna odstopanje od tega, kar je demokratična država svojim državljanom dolžna zagotavljati. Pravna država in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človekovega dostojanstva so temelji vsake demokratične družbe. Lahko se delamo, da je vse v redu, vendar nas bodo odkloni na teh področjih slejkoprej pripeljali v situacijo, ko bodo vse družbene in sistemske anomalije ter kršenja pravic izstavila račun. Dalj časa bomo vztrajali v virtualnem svetu, kjer je kakor vse dobro, višji bo račun. 

- Ali je v slovenskem sodstvu po padcu komunizma prišlo do lustracije?

Ne. Leta 1994 je bil sicer sprejet nov zakon o sodniški službi, v katerem piše, da tisti, ki so v prejšnjem režimu kršili človekove pravice pri opravljanju svoje sodne funkcije, ne morejo biti imenovani v trajni mandat. Sodni svet je zgolj v enem primeru ta zakon upošteval, pri vseh drugih pa zapisal, da ne razpolaga z informacijami, da bi kandidati, ki jih predlagajo v trajni mandat, kršili ta člen zakona. In to čeprav so bile sodbe ali obtožnice, ki so dokazovale nasprotno, javno objavljene, napisane so bile knjige o tem, posneti dokumentarci.

- Ali je to še vedno pomembno?

Seveda. Bistvena težava je v tem, da se je skozi tranzicijo vzpostavil sistem prvorazrednih in drugorazrednih državljanov ter sistem ščitenja privilegijev elit, pri čemur sodstvo na žalost igra pomembno vlogo. Vzpostavitev enakosti pred zakonom je absolutni pogoj za normalno delovanje demokratične države. Ko bodo nekateri slovenski javnosti znani posamezniki, ki veljajo za nedotakljive, na slovenski policiji, tožilstvu in sodiščih obravnavani enako kot vsi drugi, drugorazredni državljani, potem bomo lahko rekli, da smo v Sloveniji naredili prvi pomemben korak k vladavini prava.

Obžalujem, da nekateri evropski politiki ne morejo preveriti stanja pravosodja v Sloveniji in sledijo zmanipuliranim informacijam, ki jih prejmejo. Na žalost so bile pred ESČP ugotovljene številne kršitve človekovih pravic s strani slovenskega sodstva in krivične sodbe, na katere opozarjajo celo sodniki sami, ki pa jih zaradi tega isto sodstvo zato tudi preganja. Drugi problem je ideološka kontinuiteta komunističnega režima, ki se je v pravosodju preko kadrovanja ohranila vse do danes. Tako se npr. sodniki lahko fotografirajo tudi na strankarskih shodih s totalitarnim simbolom rdeče zvezde in se niti ne trudijo, da bi ohranjali videz nepristranskosti. V vrhu pravosodja (na vrhovnem sodišču) je na primer še nedavno sedel človek (Branko Masleša), ki je bil zadnji sodnik v komunistični Sloveniji, ki je izrekel smrtno kazen. Vsaj v enem primeru je ta isti človek poskrbel, da smrtni strel na vzhodnoevropskega begunca ni bil kazensko pravno obravnavan. Sodstvo tudi nima težav s tem, da za najvišje funkcije v pravosodju predlaga posameznike, ki niso niti en dan delali v sodstvu. Prav zato je tudi težko poslušati navedbe o tem, kako so nekateri v sodstvu prizadeti, ker so kritizirani, po drugi strani pa zaradi sodnih zmot ljudje prej umrejo kot dočakajo priznanje, da je bila izrečena sodba sodna napaka. Ljudje imajo zaradi takega sodnega sistema uničene družine, kariere, življenje in to ne v SFRJ, ampak v samostojni Republiki Sloveniji.

- Kakšno reformo sistema bi si vi želeli?

Pravico do neodvisnega sodišča zagotavlja tako slovenska Ustava kot tudi Listina EU o temeljnih pravicah, zato spoštovanje te univerzalne procesne človekove pravice ne bi smelo biti odvisno od zgodovine ali družbenega sistema posamezne države. Vendar pa je treba upoštevati, da ta pravica ni sama sebi namen, temveč služi učinkovitemu zagotavljanju drugih dveh procesnih človekovih pravic, in sicer pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravici do učinkovitega pravnega sredstva. Upravičenost zaščite formalne neodvisnosti sodnikov je torej odvisna od tega, ali je sodstvo v določeni državi sposobno samo zagotoviti spoštovanje teh dveh pravic ali ne. V skladu z načelom subsidiarnosti lahko to na podlagi temeljite analize delovanja sodstva na konkretnih primerih ugotovi le posamezna država članica. Če temeljnih ustavnih procesnih jamstev sodstvo v določeni državi ni sposobno zagotavljati, je zakonodajalec po Ustavi celo dolžan, da sprejme ustrezne reforme za izboljšanje delovanja sodstva. Nemško zvezno ustavno sodišče, po katerem se zgleduje tudi slovensko ustavno sodišče, namreč priznava, da absolutna izvedba načela ločitve oblasti ne obstaja in da lahko oblast kot celota deluje le, če med posameznimi vejami oblasti obstajati sistem zavor in ravnovesij, s katerim vsaka od teh vej oblasti vpliva na drugo do tiste mere, ki je nujna za učinkovito izvrševanje njihovih ustavnih pristojnosti in za zaščito svobode posameznikov.

Prenova sodniške zakonodaje je ena prednostnih nalog v koalicijski pogodbi aktualne slovenske vlade. Cilj te zakonodaje je izboljšanje poslovanja in učinkovitosti sodišč, sodniškega in sodnega osebja.

Vendar pa prenove pravosodja ni mogoče doseči le na pravno-formalni oziroma izvršilno–zakonodajni ravni. Slovensko sodstvo mora biti najprej in predvsem sposobno resne refleksije celotne situacije in samokorekcije. Veliko bi k dvigu zaupanja in ugleda sodstva pripomogla javnost obravnav, morda tudi neposredni prenos obravnav preko spleta. Javnost vseh sodnih vpisnikov in dosledno izvajanje odgovornosti sodnikov za njihove odločitve bi v sodni sistem vnesla preglednost in nadzor javnosti nad delovanjem sodnega sistema. Sodstvo bi moralo resno preučiti slovaški paket zakonodaje, ki je spremenila sodni in pravosodni sistem in podati predloge v zvezi z njim. Naši izzivi na področju reforme pravosodja so namreč precej podobni slovaški izkušnji.

- Ali je pametno braniti formalno neodvisnost sodnikov v nekdanjih komunističnih državah – kot to počne Evropska komisija –, ne da bi temeljito proučili položaj? Hkrati Komisija ne kritizira npr. Španije zaradi prizadevanj za reformo sodstva.

Generacija, ki ji pripadam, ve, kakšno je bilo življenje na nesvobodni strani železne zavese. Večina kolegov, s katerimi se v Evropski uniji pogovarjam, je bila rojenih v državah z demokratično tradicijo, zato težko razumejo, kakšno je bilo to življenje. Včasih je zato potrebno kar nekaj časa, da razložim, kako je deloval komunistični režim v nekdanji Jugoslaviji ter da svoboda, demokracija in pravičen sodni sistem niso sami po sebi umevni. Da se je treba zanje boriti. Težko razumejo tudi, da so ostanki nekdanjega komunističnega režima v Sloveniji po tridesetih letih od demokratičnih sprememb še vedno zelo živi in dejavni. Zato vedno pravim, da se je za svobodo in demokracijo treba boriti vsak dan in vedno znova. Podobne izkušnje imajo tudi drugi kolegi iz nekdanjih komunističnih držav.

Mnogi v Bruslju in drugje nimajo zgodovinskega spomina na obdobje totalitarizma in sodnega sistema v tistih časih. Toda to ne pomeni, da totalitarizma ni bilo in da se ne spoprijemamo s pomembnimi posebnimi izzivi. Resolucija 1096, ki jo je sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope opozarja, da je treba stare strukture in miselne vzorce podreti in premagati. Mnogi ne razumejo, nekateri pa tudi ne vidijo potrebe po razumevanju zgodovine, kulturnih in političnih posebnosti držav, ki so vstopile v EU po letu 2004. To jim onemogoča, da bi resnično razumeli dejansko stanje, kaj je potrebno za premagovanje totalitarizma in kaj so izzivi, s katerimi se spoprijemamo. EU mora razumeti, da ne ustreza in ne more ustrezati vsem enako. Imamo skupen cilj, vendar morajo biti poti do njega drugačne, če želimo, da ga vsi dosežejo, saj izhodišča niso enaka.

- Zdi se, da je med institucijami EU in državami članicami vse večja napetost glede primarnosti prava EU. Tu ne gre le za Madžarsko in Poljsko, ampak tudi Nemčijo. Kako bi opredelili srž tega problema in kako bi ga rešili?

Pravo EU je nad nacionalnimi zakoni, ni pa nadrejeno ustavam držav članic. Nobena EU institucija nima pravice, da katerikoli članici nalaga nekaj, kar je v nasprotju z njenim ustavnim redom.

Če je problem z določenim zakonom ali dogajanjem v katerikoli državi članici, obstajajo legalni mehanizmi oziroma postopki, ki jih lahko sproži Evropska komisija. To se je vseskozi dogajalo in na koncu vedno dobimo pravno odločitev, ki jo moramo vsi upoštevati in spoštovati. 

Najnovejše dogajanje v zvezi z napetostmi okrog spoštovanja prava EU je zaskrbljujoče in terja od vodstev vseh držav članic resen in odgovoren odziv. Odgovornost nas vseh je, da skozi poglobljen pogovor, za katerega nikoli ne sme zmanjkati časa in ob razumevanju zgodovinskih okoliščin ter izhodišč posameznih držav članic, sprejmemo rešitve, ki bodo najboljše za Evropejke in Evropejce, predvsem pa za prihodnost EU. Slovenija kot predsedujoča država Svetu EU ne želi biti del novih delitev v Evropi, ne glede na to, kaj bi naj jih povzročilo. Verjamem, da takšno mnenje deli večina držav članic EU. Teh delitev je bilo namreč skozi zgodovino preveč. Evropska unija je izvorno nastala kot odgovor enotnosti in povezanosti držav Evrope nasproti ločenosti, neenotnosti in nepovezanosti, ki so v zgodovini celine že pripeljali do strahovitih posledic. K tem izhodiščem oziroma temeljnim vrednotam unije se moramo države vedno znati vrniti v časih preizkušenj in iskanja odgovorov o prihodnosti Evropske unije.

Naš cilj je Evropa, ki je povezana in enotna, svobodna in v miru sama s seboj. Evropa, ki je sposobna prostor svobode in visokih standardov varovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin širiti tudi na sosedstvo, kajti širši in večji, kot bo ta prostor, bolj bomo vsi skupaj varni in večje bo blagostanje nas vseh.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Jul 2025 at 12:33

0 ogledov

Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj(izven)JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov??
Afera Fabjan se najverjetneje ne bi zgodila, če bi slovenski mediji prejeti material o dogajanju v Judo zvezi Slovenije obravnavali z večjo mero kritične distance. A verjetno tudi zaradi bližajočih se olimpijskih iger tega ni storil nihče. Šele po njihovem zaključku je časnik Delo objavil intervju z generalnim sekretarjem JZS, Aljažem Sedejem. Sledilo je večmesečno izmenjevanje mnenj med Sedejem in dolgoletnim športnim delavcem v slovenskem judu, dr. Koljo Heričem, predvsem v časnikih Delo in Ekipa. Po poročanju virov pa je 21. aprila 2025 na vse ključne akterje JZS prispela kazenska ovadba, v kateri ovaditelj problematizira obstoj klubov, v katerih kot ključni akterji nastopajo Sašo Šindič, predsednik JZS Bogdan Gabrovec in Sašo Jereb, zaposlen na JZS ter partner novinarke Dnevnika Tine Jereb, ki je v javnost lansirala afero Fabjan. Viri ob tem opozarjajo na izrazito povečanje koncentracije moči Damjana Dragana – Buyota, člana izvršnega odbora JZS, nekdanjega policista, ustanovitelja in člana sveta največje vladne stranke Gibanje Svoboda ter partnerja poslanke GS Lene Grgurevič. Po navedbah virov se je nekaj posameznikov morda res znašlo v tako imenovani bazi »Datastat – JK Bežigrad«, ki jo obvladuje Sašo Šindič, po pomoti ali brez njihove vednosti, a viri menijo, da so bila njihova imena vključena z jasnim namenom. V zadnjih treh letih so izbruhnili trije hujši spori med taborom JK Bežigrad in posamezniki blizu Šindiča na eni strani ter celjskim klubom Sankaku in ljudmi blizu trenerja Marjana Fabjana na drugi strani. Gre za boj za prevlado, koncentracijo moči, domnevno ustanavljanje slamnatih judo klubov ter uporabo IT-naprav podjetja Datastat (v solastništvu Saše Šindiča) za domnevno prirejanje žrebov na tekmovanjih. Ob koncu članka si lahko preberete pismo insajderja podprto z dokumentacijo o domnevno spornem tekmovanju na državnem prvenstvu v judu v Lendavi v letu 2024 in domnevna prijava enega izmed članov JZS proti klubom, ki jih opravljajo Sašo Šindič, Bogdan Gabrovec, Sašo Jereb in Mitja Jenuš. Prijava so vsi člani JZS videli 21.4.2025. Slaba dva meseca se pojavi afera Fabjan. Še vedno mislite, da je lansiranje afere naključje?Zdi se, da smo z objavo zadnjega prispevka znova sprožili burne odzive, tokrat s strani ljudi, ki jih velja jemati resno. Prispevek z naslovom Ali se je "razvpita hobotnica operativcev in akterjev Saša Šindiča" odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana? je namreč zadel v živo.Foto: Prava.siV dneh po objavi sem se sicer posvetil pripravam na praznovanje desete obletnice Mladinskega društva Černelavci, a dogajanja v svetu juda so tekla dalje in se dodatno zapletla. Pa še mobitel se mi je pokvaril, zato tudi nisem bil dosegljiv.Novinarka Dnevnika Tina Jereb. (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)Na objavo so se odzvali novi insajderji, ki potrjujejo, da je zgodba še bolj kompleksna. Priznana pravna strokovnjakinja dr. Verica Trstenjak je v kolumni na Siolu izpostavila Fabjana, a jo je z javnim pismom ovrgel dr. Kolja Herič, dolgoletni poznavalec in delavec v slovenskem judu. Nedavno se je z javnim pismom oglasil tudi sam Marjan Fabjan.Njihove izjave potrjujejo informacije, ki so jih naši viri posredovali že pred poletnimi olimpijskimi igrami in po objavi prej omenjenega članka. Ti podatki razkrivajo ostre konflikte med vsaj dvema ali celo več tabori znotraj Judo zveze Slovenije (JZS).Sašo Jereb, mož Tine Jereb, sedaj s funkcijo na JZS po besedah Marjana Fabjana. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenija)Vodstvo JZS, zlasti predsednik Bogdan Gabrovec in generalni sekretar Aljaž Sedej, se v javnosti predstavljata kot nevtralna opazovalca. A zbrani podatki in opozorila, ki smo jih prejeli že v letu 2024, nakazujejo, da je tudi "afera Fabjan" močno povezana z notranjimi dogajanji v JZS, ki imajo korenine v letu 2023. V ozadju se omenjajo tudi politični vplivi, povezani s kandidiranjem Fabjanove nekdanje varovanke, olimpijske prvakinje Urške Žolnir Jugovar, na listi Povežimo Slovenijo leta 2022. Leta 2023 se je potegovala za mesto generalne sekretarke JZS, a jo je premagal Aljaž Sedej.Sedanji generalni sekretar JZS Aljaž Sedej. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)V preteklosti so mediji, kot sta Delo in Ekipa, poročali o javnem konfliktu med Koljo Heričem in Aljažem Sedejem. Glavna tema spora je bilo število domnevno fiktivnih klubov in delovanje določenih posameznikov znotraj zveze. V zadnjih javnih pismih Fabjana in Heriča se vse bolj izrisuje podoba skupine posameznikov, ki naj bi z medijsko diskreditacijo poskušali omadeževati dolgoletno uspešno delo trenerja Fabjana.Eden izmed virov je posredoval tudi uradno prijavo, naslovljeno na JZS, v kateri se izpostavlja delovanje ŠD Proton Polje 4 Prevalje, katerega predsednik naj bi bil nekdanji predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Klub naj bi imel samo enega člana — Gabrovčevega sina, kar naj bi bilo tudi vse, kar klub prispeva v okviru zveze. Vprašanja o legitimnosti takšnega kluba in vlogi predsednika JZS so upravičena in zahtevajo resen razmislek.Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siMed odprtimi vprašanji ostaja tudi vloga podjetja Datastat, ki ga vodi Saša Šindič, in ki je v preteklosti izvajalo elektronsko vodenje tekmovanj za IJF. Kritiki opozarjajo, da naj bi nekateri posamezniki v navezi s tem podjetjem zlorabljali programski sistem za ugoden žreb svojih tekmovalcev.Foto: Bralec Prava.siPrimerjave z verjetnostjo, kot da bi nekdo štirikrat zapored zadel glavni dobitek na lotu, dodatno vzbujajo pozornost. Vse te trditve bi morale biti predmet neodvisne in strokovne preiskave, tudi na mednarodni ravni, saj bi se v primeru potrditve lahko razkril eden najresnejših športnih škandalov v zadnjem desetletju.Glede na razpoložljive informacije je spor med trenutnim vodstvom JZS in taborom, ki podpira Marjana Fabjana, eskaliral že leta 2023, vzroke pa lahko najdemo že v spremembi vodstva, ko je Lovrenc Galuf nasledil Bogdana Gabrovca. Gabrovec pa po mnenju nekaterih velja za dolgoletnega zaveznika Saša Šindiča, Janeza Sodržnika in Mitje Jenuša.Foto: Bralec Prava.siPolitični vpliv znotraj JZSZdi se, da se vpliv določenih političnih krogov v zadnjih letih seli tudi na športna področja. Nekdanji policist Damjan Dragman, član sveta stranke Gibanje Svoboda in partner poslanke Lene Grgurevič, naj bi po mnenju virov igral pomembno vlogo v strukturah JZS. Njegov vpliv naj bi bil ključen tudi pri sponzorstvu Luko Koper, ki je postala glavni pokrovitelj JZS.Damjan Dragman, vidni član vladajoče stranke Gibanje Svoboda. (Foto: Posnetek zaslona- Požareport)Prisotni so tudi sumi zlorabe glasovalnih pravic preko t. i. slamnate klubov. Po navedbah virov naj bi Mitja Jenuš zastopal kar 28 društev, med katerimi naj bi mnogi obstajali zgolj formalno, brez aktivnih članov ali dejavnosti. Pojavljajo se tudi informacije o tem, da naj bi se glasovi usklajevali in uporabljali za nadzor nad odločanjem v JZS.Mitja Jenuš. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Fabjan v svojem javnem pismu opozarja, da so mu bila odvzeta sredstva in funkcije, klub pa naj bi bil sistematično marginaliziran. Ob tem izpostavlja, da so dodeljena sredstva pogojena z udeležbo na pripravah, ki po njegovem strokovnem mnenju niso primerne.V uredništvo smo prejeli tudi zapisnik o registraciji Judo kluba Medvode, katerega zakonitost delovanja je bila pod drobnogledom. V njem pa ima glavno vlogo Sašo Jereb, mož novinarke Dnevnika Tine Jereb, ki je vrgla afero Fabjan v javnost. Po dokumentih je bil klub registriran šele februarja 2024, bančni račun pa odprt marca, kljub temu pa naj bi že prej trdil, da v njem deluje določen trener. Zato nas ne čudi, da je prav Jerebova sprožila afero Fabjan. Želeli bi poudariti, da za vsako javno sofinanciranje velja zahteva po transparentnem poslovanju in ustrezni dokumentaciji.Domnevno sporno delovanje JK Medvode pod vodstvom Sašo Jereba. (Foto: Bralec Prava.si)Omenja se tudi domnevni vpliv posameznikov iz kroga Saša Šindiča in Janeza Sodržnika na prihajajoče volitve v Olimpijskem komiteju Slovenije. V tem kontekstu se izpostavljajo poskusi vplivanja na volitve predsednikov drugih zveze, kot sta Strelska zveza in OKS.Po nekaterih informacijah naj bi zadnje volitve za predsednika JZS prinesle presenečenje, saj se je številnim zdelo, da bo zmagal Peter Sevnik. A zmaga Bogdana Gabrovca naj bi bila mogoča tudi zaradi glasov novo ustanovljenih klubov, registriranih med letoma 2022 in 2024, ki naj bi bili registrirani na domačem naslovu Mitje Jenuša. Prisotnost mednarodnih opazovalcev na volitvah bi gotovo prispevala k večji transparentnosti. Vendar začuda jih ni bilo, kar je presenetilo marsikaterega starejšega udeleženca volilnih skupščin JZS.Foto: Prava.siUnSklep: Šport ali politični poligon?Zdi se, da se Judo zveza Slovenije vse bolj oddaljuje od svojega osnovnega poslanstva in se sprevrača v prostor, kjer se križajo politični, osebni in gospodarski interesi. Primer Marjana Fabjana ni osamljen incident, ampak simptom globlje sistemske krize.Naše uredništvo bo nadaljevalo s preverjanjem informacij in razkrivanjem morebitnih nepravilnosti, saj verjamemo, da si slovenski šport zasluži več. Predvsem pa si zasluži poštenost, preglednost in integriteto.Pismo insajderja in dokumentacija, ki naj bi dokazovala navedbe insajderja v pismu, ki razkriva veliko nepravilnosti mnogih sedanjih akterjih na Judo zvezi Slovenija:Besedilo insajderja o enem izmed dogajanj na tekmovanju v judu v letu 2024 in dokumentacija, ki naj bi domnevno dokazovala navedbe insajderja v besedilu. (Foto: Bralec Prava.si)Foto: Bralec Prava.siPismo znanega delavca Judo zvezi Sloveniji z dne 21. april 2025:Besedilo insajderja, ki razkriva problematiko tako imenovanih slamnatih klubov v Judo zvezi Sloveniji. Ob tem omenja Sašo Šindiča, Bogdana Gabrovca in Sašo Jereba. (Foto: Bralec Prava.si)Luka Perš

Mon, 14. Jul 2025 at 23:49

1028 ogledov

?" Nova finančna mula"?Borislav Antović? in mreža Gen-I Beograd: Sledi denarja vodijo do njegovega podjetja PRIMERA BEOGRAD??
V središču regionalne afere, ki se vse bolj razpleta v smeri politično-finančne mreže med Slovenijo, Kosovom in Srbijo, postaja ime Borislav Antović ključno. Njegova vloga pri podpisovanju pogodbe med družbo Gen-I Beograd in podjetji MB Consulting, ki jih je obvladoval nekdanji kosovski ambasador na Hrvaškem Martin Berishaj, je znana. Manj znano, a vse bolj pomembno, pa je, da je Antović v pravem trenutku – oktobra 2019 – ustanovil svoje podjetje v Beogradu, kar sovpada z začetkom domnevno spornih finančnih tokov.Borislav Antović je v oktobru 2019 ustanovil podjetje Primera. Prav takrat, ko so se povečali finančni prelivi iz matične družbe GEN-I v hčerinsko družbo v Beogradu. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)Podjetje, ki obstaja, a molči – in ima popoln časovni okvirPR Agencija za ostale uslužne aktivnosti i podrške poslovanju – Primera Beograd je podjetje, ki ga je Borislav Antović registriral 17. oktobra 2019. To je ravno čas, ko so se začele prve velike transakcije iz Gen-I Beograd na MB Consulting – podjetje, povezano z Martinom Berishajem, in pozneje v središču afere zaradi nakazil v višini več kot 2 milijona evrov, od katerih je bilo 1,8 milijona evrov dvignjenih v gotovini.Podjetje Primera Beograd nima nikakršnega javno dostopnega portfelja, ne beleži pomembnega poslovnega prometa, in nima zaposlenih. Pa vendarle ga je ustanovil človek, ki je podpisal pogodbo, ki je sprožila enega največjih politično-finančnih škandalov zadnjih let. In zdaj se javno sprašujemo: Je to podjetje morda služilo kot vmesna postaja v prenosu sredstev iz Gen-I Beograd? Je bilo ustvarjeno z namenom prikrivanja pravega toka denarja?Borislav Antonović. (Foto: Posnetek zaslona- TV Slovenija)Molk namesto odgovornostiKo so Antovića želeli neposredno povprašati o teh okoliščinah, je odgovoril, da potrebuje dovoljenje svojega nadrejenega – torej Igorja Koprivnikarja, zastopnika Gen-I Beograd. A Koprivnikar je novinarje rutinsko preusmerjal na piar službo podjetja, kjer prav tako ni bilo odziva. Tako Borislav Antović kot Gen-I Beograd vztrajno molčita – ne glede na to, koliko novinarjev, tako domačih kot tujih, jih je poskušalo kontaktirati. Gre za organiziran in trd molk, ki se vleče že več kot dve leti. In kot smo že zapisali na Prava.si: Gen-I se obnaša kot država v državi – nedotakljiv, z lastnimi pravili in odpornostjo na kakršnokoli novinarsko ali institucionalno odgovornost.Foto: Posnetek zaslona-InformimSledi vodijo v Srbijo – in se tam tudi končajo?Kot je poročal Albanian Post, je slovensko specializirano tožilstva priznalo, da ne morejo nadaljevati preiskave, saj so vse ključne sledi – pogodbe, računi, priče in celo glavni osumljenci – v Srbiji. Srbija pa ne izroča svojih državljanov, ne omogoča vpogleda v podatke in zavrača vsakršno meddržavno sodelovanje. Tako ostaja možnost, da bo celoten primer zaključen – ne zaradi pomanjkanja dokazov, ampak zaradi pravosodne slepe točke, ki jo predstavlja Beograd.Kaj razkrivajo dosedanji članki na Prava.si?V okviru serije »Follow the Money« smo na Prava.si že razkrili:• Da je Gen-I Beograd na MB Consulting nakazoval več kot 2 milijona evrov (članek: FOLLOW THE MONEY: Kako so iz slovenskega GEN-I plačali Martina Berishaja! Kam je poniknilo skoraj 100 milijonov evrov?!)Foto: Prava.si• Da je Berishaj z dvigi gotovine deloval kot domnevna finančna mula, kar smo dokazovali z dokumenti (članek: Follow the money: DOKAZANO ČRNO NA BELEM! GEN-I pomembnega predstavnika vladajoče kosovske stranke spremenil v FINANČNO MULO!)Foto: Prava.si• Da obstajajo podatki o možnih nakazilih v višini 3,5 milijona evrov, ki bi bila povezana z dogovorom Gen-I in Martina Berishaja o poslih z električno energijo na Kosovu v višini 11 milijonov evrov (članek: Ali je GEN-I Beograd nakazoval 3,5 milijona evrov Berishaju,da je Golob na Kosovu pridobil posel v višini 11 MILIJONOV EVROV!)Foto: Prava.siSkupna nit vseh zgodb je jasna: sled denarja vedno vodi v Beograd. In tam tudi izpuhti – v gotovino, tišino ali papirnate lupine brez vsebine.Ključna ostajo sledeče ključna odprta vprašanja o poslovni sagi GEN-I:• Je Borislav Antović samo formalni podpisnik pogodbe – ali pa je tudi aktivni člen v shemi?• Ali je njegovo podjetje Primera Beograd sodelovalo pri prenosu denarja – in ali ima ta tok dokumentirane postaje?• Zakaj se Gen-I Beograd kljub izjemnemu medijskemu in institucionalnemu interesu vztrajno izmika odgovoru?Borislav Antović, shema finančnih tokov med GEN-I, GEN-I Beograd in nekdanjim kosovskim veleposlanikom na Hrvaškem Martinom Berishajem in izpis Antovićevega podjeta Primera, ustanovljeno v letu 2019. (Foto: Posnetek zaslona-TV Slovenija, Companywall)Zgodba Borislava Antovića je simptom širše patologije, v kateri so formalne strukture zlorabljene za prikrito finančno delovanje. Njegovo podjetje – ustanovljeno v ključnem trenutku – ostaja pod sumom, a zunaj dosega slovenske in kosovske pravne roke. In to je glavno sporočilo te zgodbe: če denarja ne moreš spremljati do konca, odgovornosti ne bo – in pravice tudi ne.Luka Perš

Fri, 11. Jul 2025 at 08:38

674 ogledov

Mladinsko društvo Černelavci praznuje 10 let! Pridi na ŠKAF, najbolj nor športno-glasbeni vikend poleti!
Mladinsko društvo Černelavci letos praznuje častitljivih 10 let in v tej posebni priložnosti vabi vse na legendarni ŠKAF – Športno kulturni avanturistični stival, ki bo potekal v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija! Pripravi se na eksplozijo športa, glasbe, smeha in odlične družbe!Letos mineva točno 10 let, odkar smo v Černelavcih ustanovili Mladinsko društvo Černelavci. V teh desetih letih se je nabralo ogromno lepih spominov, smeha, prijateljstev in nepozabnih dogodkov – eden izmed njih je zagotovo naš tradicionalni ŠKAF – Športno Kultura Art Festival, ki ga letos pripravljamo z največjim veseljem in še večjim zanosom!Zato te vabim v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija, da se nam pridružiš na največji černelavski fešti tega poletja. ŠKAF 2025 bo poln športa, glasbe in dobre energije.V petek nas čaka ŠKAF triatlon (rusko keglanje, beer pong, namizni fuzbal) z denarnim skladom 300 €, zvečer pa koncerti: Žiga Žekš & Katarina Šebök, JP Underwood in party z DJ Harijem do jutranjih ur. Ob tem bo za vse skrbela legendarna COCOS chill zona.Žiga Žekš in Katarina Šebok, Jakob Podlesek in DJ Hari bodo poskrbeli za pester, zabaven, sproščen petkov večer. Pridite od 20. ure naprej in se prepustite ritmom poletja. (Foto: Posnetek zaslona- Sobotainfo, Svet24, Facebook)V soboto pa gremo še bolj "na hard" – fuzbal na milnici, košarka in ŠKAFove igre s skupnim denarnim skladom kar 1.400 €! Večer bomo zaključili z vrhunskim glasbenim programom, kjer bo kot glavna zvezda večera nastopila domačinka – naša Prekmurska ponosna – Nika Zorjan! Zraven pa še Frishki in Zlata Žila.Nika Zorjan, Zlata žila in Frishki bodo skrbeli za glasbeno vzdušje v soboto. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook, Visit Pomurje)Oba dneva nas čaka tudi HAPPY HOUR (20.00–22.00 – vse za 2€!) in seveda sproščen ambient s palačinkami, kokos vodo in sadjem.VSTOP JE PROST, zato vabljeni čisto vsi – naj nas bo letos več kot kadarkoli prej!Se vidimo na ŠKAF-u! 💦Luka Perš

Tue, 8. Jul 2025 at 23:18

8599 ogledov

Ali se je ?razvpita hobotnica operativcev in akterjev Sašo Šindiča?? odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana??
V slovenski javnosti je eksplodirala t. i. »me too« zgodba, povezana z Marjanom Fabjanom, enim najuspešnejših trenerjev in poznavalcev juda v Sloveniji. Osrednji mediji – zlasti ljubljanski Dnevnik in največja komercialna televizija POP TV – so objavili pričevanja o domnevnem verbalnem, fizičnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga zagrešil Fabjan. A iz podobnih primerov v preteklosti smo se nekaj naučili – predvsem to, da je pri tovrstnih razkritjih ključen tudi časovni kontekst. Zato nas je začudilo, zakaj je bila zgodba sprožena prav zdaj. Že dlje časa namreč znotraj Judo zveze Slovenije poteka dobesedno vojna med dvema najuspešnejšima slovenskima judo kluboma: Fabjanovim JK Sankaku z Lopate pri Celju in JK Bežigrad. Vse kaže, da se je tako imenovana hobotnica z jasnimi operativci in ??»stricem iz ozadja«??, ?Sašem Šindičem?, odločila, da dokončno obračuna z dediščino in vplivom Marjana Fabjana.V našem mediju smo že v preteklosti poročali o dogajanju na Judo zvezi Slovenije (JZS). Predvsem o spornih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije ob koncu leta 2021, po poletnih olimpijskih igrah v Tokiju.Foto: Prava.siDva meseca pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2024 smo prejeli zakulisne informacije o dogajanju na zvezi, a smo se odločili, da zaradi bližajočih se iger in iz spoštovanja do športa, teme takrat ne obravnavamo.Odločitev se je izkazala za upravičeno – judoistka Andreja Leški je osvojila zlato olimpijsko kolajno in se pridružila velikankam slovenskega juda: Urški Žolnir, Tini Trstenjak, Luciji Polavder in Ani Velenšek.V ozadju teh izjemnih uspehov je stal tudi Marjan Fabjan, ustanovitelj enega najuspešnejših judo klubov v Sloveniji, Judo kluba Sankaku s sedežem na Lopati 2 pri Celju. Fabjan je pomembno prispeval k zlatemu obdobju slovenskega juda, a zdaj se je njegova zgodba obrnila v popolnoma drugo smer. V zadnjih tednih so osrednji slovenski mediji (Dnevnik, 24ur) objavili pričanja štirih nekdanjih varovank, ki Fabjana obtožujejo psihičnega, verbalnega, fizičnega in celo spolnega nasilja. Fabjan je vse obtožbe kategorično zanikal, v njegovo obrambo pa so stopile tudi nekatere nekdanje tekmovalke, ki prav tako zanikajo navedbe in izražajo dvom o časovni umestitvi ter namenu razkritij.Podatki temeljijo iz marca 2024. (Foto: Bralec Prava.si)Ali je v ozadju »me too« zgodbe o Marjanu Fabjanu razvpita judo hobotnica Datastat- Judo klub Bežigrad, kjer ključne odločitve nastajajo v krogu akterjev Sašota Šindiča?????????Zdi se, da zgodba prihaja v trenutku, ko se slovenski judo nahaja v notranjem razkolu. V ospredje prihaja domnevni konflikt med dvema taboroma – na eni strani dolgoletno uspešni Fabjanov klub Sankaku, na drugi pa Judo klub Bežigrad, ki se povezuje z vedno večjo koncentracijo vpliva znotraj Judo zveze Slovenije.JZS naj bi bila, podobno kot druge športne zveze, pod močnim vplivom notranjih interesnih skupin, pri čemer naj bi imela osrednjo vlogo skupina posameznikov, povezanih s podjetjem Datastat in judo klubom Bežigrad. Številni od teh posameznikov zasedajo pomembna mesta v strukturi zveze, pogosto prek povezanih ali na novo ustanovljenih judo klubov. Ključni akter zgodbe bi naj bil Sašo Šindič, soustanovitelj podjetja Datastat, nekdanji dolgoletni predsednik Judo kluba Bežigrad.Sašo Šindič. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Med ključnimi akterji, ki tvorijo vplivno mrežo znotraj JZS, izstopa več oseb, povezanih z judo klubom Bežigrad ter podjetjem Datastat. Tako so nam viri zaupali, da je bil prav Peter Sevnik na zadnjih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije kandidat Sašo Lindiča.Sedanji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik Lovrencij Galuf in Peter Sevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Delo)Pomembno vlogo zaseda Nik Lemež, podpredsednik Judo kluba Velenje in predsednik IT komisije JZS. Lemež naj bi bil, po dostopnih informacijah, tudi pogodbeni sodelavec Datastata, podjetja, ki ga je soustanovil Saša Šindič. Kot smo opazili, pa je tudi aktualni mestni svetnik Socialnih demokratov v mestnem svetu občine Velenje.Nik Lemež je bil na listi Socialnih demokratov v Velenju izvoljen za mestnega svetnika. (Foto: Posnetek zaslona- SD Velenje)V mrežo sodi tudi Anja Dobovšek, trenerka v JK Šiška in zaposlena v Datastatu kot strokovnjakinja za podporo strankam.Anja Dobovšek, še en kader Datastata s katerim ŠIndič vpliva na delovanje Judo zveze Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Eden najvplivnejših v strukturi je Mitja Jenuš, podpredsednik JZS, ki je tik pred volitvami februarja 2024 ustanovil kar 28 novih judo klubov – vsi registrirani na istem naslovu v Mariboru. To dejanje sproža resne dvome o transparentnosti in namenu registracij. Mitja Jenuš, sedanji podpredsednik Judo zveze Slovenije in zastopnik 28 "judo klubov" v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Brane Vuzem, nekdanji član Izvršnega odbora JZS in dolgoletni predsednik komisije za pasove, po mnenju virov skrbi, da tekmovalci iz določenih klubov hitro napredujejo v pasovih.Trener Judo klub Triglav Kranj Brane Vuzem in njegova varovanka, judoistka leta 2022 Anka Pogačnik. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur, Žiga Košec)V trenutni sestavi komisije sicer zaseda le mesto člana. Miro Bilič, trener JK Bežigrad, vodi Komisijo za tekmovanja in antidoping, po nekaterih informacijah pa naj bi bil prav tako pogodbeno povezan z Datastatom. Ob zadnji zlati olimpijski kolajni varovanke JK Bežigrad Andreje Leški pa je tudi razkril, da skupaj s Šindičem sedita v upravnem odboru kluba.Miro Bilič, še en dolgoletni akter v JK Bežigrad in tesno povezan s Sašom Lindičem. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook Miro Bilič)Soustanovitelj Datastata Mitja Železnikar je predsednik JK Ig in, po informacijah virov, prav tako del notranjega kroga vplivne strukture znotraj JZS.Mitja Železnikar, soustanovitelj podjetja Datastat in še eden izmed posameznikov iz kroga Sašota Šindiča. (Foto: Posnetek zaslona- Datastat)Zelo izpostavljen je tudi Aljaž Sedej, generalni sekretar JZS, mednarodni sodnik in dolgoletni član JK Bežigrad, ki zaseda tudi mesto v sodniški komisiji zveze. Predvsem pa skrbi, da s kontroliranimi intervjuji in izjavami za osrednje medije zakriva resnično sliko, kar se sedaj dejansko dogaja.Sedanji generalni sekretar Aljaž Sedej, še eden iz Judo kluba Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)Vplivno funkcijo zaseda še en bivši predsednik JK Bežigrad – Simon Mohorovič, zdaj podpredsednik JZS in član Komisije za tekmovanja in antidoping. Njegovo predsedovanje klubu JK Bežigrad je potekalo med letoma 2012 in 2020.Simon Mohorovič se predstavlja tudi za inovatorja na področju parfumov. Bil pa je tudi predsednik JK Bežigrad in je aktualni podpredsednik JZS(Foto: Posnetek zaslona- Youtube)Posebno vlogo ima tudi Darko Kraševec, član častnega razsodišča JZS. Je eden redkih, ki ima formalna pooblastila za vodenje upravnih postopkov znotraj zveze. Po mnenju virov skrbi, da se interni postopki rešujejo "znotraj hiše", zlasti kadar gre za domnevne nepravilnosti posameznikov, povezanih s klubom Bežigrad. Kraševec je bil med letoma 2020 in 2024 tudi predsednik JK Sokol, ki naj bi po nekaterih ocenah deloval kot podružnica Bežigrada. Tudi Kraševcu politika ni tuja. Med drugim je bil tudi generalni sekretar vlade, ko je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. A je zaradi nekaterih razkritih afer nekdanji sodnik septembra 2016 ponudil odstop.Darko Kraševec, nekdanji generalni sekretar v vladi Mira Cerarja in še eden izmed operativcev iz kroga Saša Šindiča in JK Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona-Judo zveza Slovenija)V ozadju najdemo tudi Roberta Kojca, nekdanjega člana stranke Alenke Bratušek in sedanjega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Znotraj JZS vodi Komisijo za kate, hkrati pa ima zamrznjen status predsednika JK Polyteam, kjer še vedno deluje kot trener.Robert Kojc kot predstavnik nekdanje stranke Alenke Bratušek, zdaj Gibanje Svoboda s Karlom Erjavcem na soočenju za parlamentarne volitve v letu 2014. (Foto: Posnetek zaslona-24ur, Damjan Žibert)Najbolj zaskrbljujoče so informacije, da so posamezniki iz istega kroga pred volitvami ustanavljali nove judo klube, pogosto z minimalnim številom članov in brez tekmovalne dejavnosti, da bi si s tem zagotovili večji vpliv na volilne procese znotraj JZS.Tak primer je Mitja Jenuš, ki je v zgolj nekaj dneh ustanovil 28 klubov, vsi s sedežem na istem naslovu v Mariboru. Večina teh klubov še danes nima javno objavljenih aktivnosti. Kasneje je v medijih pojasnjeval, da je le naredil preizkus zaradi ohlapnih pravil na JZS. Kot je razbrati s javnih podatkov, je Jenuš ustvaril kar 28 podružnic svojega judo kluba Apolon po različnih predelih Maribora in njegove bližnje okolice.Mitja Jenuš je v začetku februarja 2024 ustanovil kar 28 judo klubov. Po podatkih sodeč lahko sklepamo, da je ustanovil 28 "hčerinskih društev" pod svojim Judo klubom Apolon. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Kaj pomeni to za slovenski judo?Če se trditve izkažejo za resnične, slovenski judo ni več pod nadzorom športne stroke, temveč poslovno-interesnega omrežja, ki si je podredilo delovanje športne zveze, volilne procese, podeljevanje pasov, izobraževanja, sodniške odločitve in celo nastope v reprezentanci. Posledice za mlade športnike, poštenost tekmovanj in mednarodno verodostojnost slovenskega juda so lahko uničujoče.Jasno je, da je med taborom Marjana Fabjana (JK Sankaku) in Šindičevo mrežo (JK Bežigrad + Datastat) prišlo do ostrega spora, ki se zdaj manifestira tudi v obliki razkritij, intervjujev, javnih pisem in domnevne »me too« afere, ki je eksplodirala pred kratkim. Mi zelo sumimo, da so tudi domnevne žrtve Fabjanovih spornih dejanj prihajajo iz omrežja klubov, ki so pod kontrolo hobotnice Datastat-JK Bežigrad.Trener juda Marjan Fabjan. (Foto: Posnetek zaslona-Metropolitan)Ob pogledu na razplet dogodkov se postavlja vprašanje: gre za iskreno željo po razčiščevanju nepravilnosti ali za spretno vodeno kadrovsko in politično ofenzivo znotraj zveze, kjer je v ozadju predvsem boj za moč in nadzor nad slovenskim judo prostorom? Eno je jasno – prihodnost Judo zveze Slovenije ne bo odločena zgolj na blazinah, temveč tudi za zaprtimi vrati sejnih sob in pisarn.Luka Perš

Sat, 5. Jul 2025 at 21:22

1597 ogledov

Milijon in pol za beneški stolp v Glemu: parkirišče za izbrance Čeferinove elite iz Zahodnega Balkana ali resen kupec?
Ali zgodba beneškega stolpa v vasici Glem v Mestni občini Koper dobiva novo poglavje? Vse kaže, da sta zakonca Daniel Vaughan-Whitehead in Mira Celin Vaughan-Whitehead oziroma globalistična organizacija Fair Wage, pod formalnim zastopstvom Urše Zajc — žene Luke Zajca, dolgoletnega tesnega sodelavca in bližnjega sorodnika predsednika UEFA Aleksandra Čeferina — sprejeli odločitev, da bodo nepremičnino v vasici Glem prodali.Cena za nakup znamenitega beneškega stolpa znaša milijon in pol evrov.Na tem mestu pozivamo vse tiste premožne ljudi v državi, ki jih nima pod kontrolo ostanek koroškega #vzporednegamehanizma, obalni hirajoči ostanki neformalnega omrežja Komandos, akterji in operativci, povezani s podjetjem Splošna plovba Portorož, grobarski bančniški klan, ki mu poveljuje nepomemben mali državni uradnik z ekipo operativcev blizu Luke Koper, ter vzporedni rdeči kapital iz Češke, Republike Srbske, Avstrije, Švice in še od drugod…Naj se ti posamezniki in podjetniki opogumijo, vložijo svoj denar in s tem uničijo t. i. parkiriščno operacijo stolpa v Glemu, s katero vsi zgoraj omenjeni akterji že leta zlorabljajo to nepremičnino za svoje prikrite igre. Če se to zgodi, se jim bo — brez dvoma — ZMEŠALO!V uredništvu #Prava smo povsem nehote začeli spremljati zgodbo o znamenitem beneškem stolpu v vasi Glem v Mestni občini Koper, na območju slovenske Obale. Zdi se, da gre za še eno nepremičninsko operacijo, a ko smo začeli brskati, so se zadeve hitro zapletle in pokazale politično-gospodarske povezave, ki so značilne za zakulisje slovenskega nepremičninskega prostora. Zgodba bi morda ostala spregledana, če ne bi novinar portala Domovina, Nenad Glücks, po naključju razkril povezave, ki so sprožile val vprašanj in preiskav.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaKot je razkril Glücks, je bila v neposredni bližini stolpa večkrat opažena Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. Še bolj pa je dvignilo prah dejstvo, da je zastopnica švicarske družbe Fair Wage, trenutne lastnice stolpa, postala Urša Zajc — žena Luke Zajca, dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina.To odkritje je bilo dovolj, da smo se v uredništvu odločili raziskati ozadje tega vse bolj kontroverznega nepremičninskega posla.Aleksander in Barbara Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Onaplus)Kako je Viljem Šantavec ostal brez stolpa?V preiskovalnih člankih, ki smo jih objavili v zadnjih mesecih, smo razkrili, kako je nekdanji lastnik stolpa, arhitekt Viljem Šantavec, pod nenavadnimi pogoji moral prodati svojo nepremičnino Mestni občini Koper. Kot je hitro postalo jasno, je stolp postal le še eno izmed t. i. »parkirišč« za nepremičninske manevre, povezane z vplivnimi posamezniki. Tokrat je domnevno vlogo odigrala globalistična mreža Fair Wage s sedežem v Švici.Foto: Prava.siProdaja Fair Wage-u je bila le prvi korak. V članku Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu? smo podrobno razkrili ključne slovenske in tuje akterje, ki stojijo v ozadju tega vprašljivega posla.V nadaljevanju, v prispevku [Ekskluzivno] Dokumenti zemljiške knjige: Zadeva Glem – Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage, smo z uradnimi izpiski dokazali, kako neformalna mreža s poznavanjem zakonodaje in pravnih vrzeli spretno manipulira postopke in prevzema ključne nepremičnine. Glem je le eden izmed mnogih primerov v naši državi. Takšnih Glemov je v naši državi na stotine! Kje so naše neodvisne institucije !!!!!????????????Foto: Posnetek zaslona Prava.siPosebej pomenljivo je dejstvo, da je Mestna občina Koper pod vodstvom župana Aleša Bržana pred prodajo hitro in precej potiho izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. To je sprožilo val vprašanj o morebitnih zakulisnih dogovorih med občino, odvetniškimi omrežji in tujimi vlagatelji.Foto: Prava.siV člankih Ali je bila kupnina za stolp v Glemu cena, da Čeferinu Janez Štarman ne odvzame odvetniške licence? in »Zasebni biznis akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Štarmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče?« smo analizirali, kako naj bi bil nakup stolpa del širšega politično-pravnega zavarovanja interesov določenih elit.Vse kaže, da je stolp le ena v nizu »parkiriščnih« nepremičnin — objektov, ki so formalno v lasti tujih ali nepovezanih podjetij, v resnici pa služijo domačim elitam za prikrite investicijske in politične manevre.Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.netPresenečenje: Stolp naprodajOb nedavnem pregledu oglasov na portalu Nepremičnine.net smo presenečeno opazili tudi oglas za znameniti stolp v Glemu. Po slabih petih letih lastništva ga želi Fair Wage prodati — za kar 1,5 milijona evrov. V spletnem mediju Regional Obala so razkrili, da si globalistična organizacija Fair Wage obeta kar 900 tisoč evrov dobička. Leta 2020 so stolp v Glemu kupili za 625 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala) Kot smo opazili na svetovnem spletu, je o tej novici prvi poročal obalni lokalni spletni medij RegionalObala z naslovom 'ČEFERINOV' STOLP V GLEMU IŠČE NOVEGA LASTNIKA: Švicarsko podjetje ga prodaja za 1,5 milijona evrov. Med drugim so razkrili, da si Švicarji v tem poslu obetajo več kot 800 tisoč evrov čistega dobička!, saj so ga leta 2020 kupili od Mestne občine Koper za ceno 625 tisoč evrov. Opis in telefonska številka prodajalca nepremičnine v Glemu. Pokličite jih in boste hitro ugotovili, ali so pripravljeni prodati nepremičnino komur koli ali pa gre le za eno izmed mnogih "nepremičninskih parkiriščnih" operacij? (Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net)V oglasu je navedena telefonska številka, za katero lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da pripada Urši Zajc, formalni zastopnici Fair Wage v Sloveniji in soprogi Luke Zajca, tesnega zaupnika Aleksandra Čeferina. Ali pa kateremu od zakoncev Whitehead Vaughn. Ta oglas potrjuje dolgoletne sume, da objekt nikoli ni bil kupljen z namenom trajnostne uporabe, ampak kot prehodna točka v kompleksnem procesu prenosa lastništva, čiščenja zemljiškoknjižnih zapisov in zakulisnega urejanja interesov.Primer Glem močno spominja na znano stavbo na Litijski 51 v Ljubljani, ki je po propadu podjetja Hermes dolga leta samevala kot »parkiriščna nepremičnina«, da je na koncu pristala v državni lasti.Pred letom 2019 je bil znameniti beneški stolp v vasi Glem v lasti priznanega arhitekta Viljema Šantavca. Leta 2019 je Mestna občina Koper izvedla izbris vseh hipotek, ki so bremenile nepremičnino, kar je omogočilo nadaljnje prodajne postopke. V istem letu je stolp prešel v last švicarske organizacije Fair Wage, ki se navzven predstavlja kot zagovornica pravičnega plačila in etičnih poslovnih praks.V obdobju od leta 2020 do 2024 je objekt sameval, v njegovi neposredni bližini pa so bile večkrat opažene osebe, povezane s slovenskim politično-pravnim omrežjem, med njimi Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, ter Urša Zajc, žena dolgoletnega sodelavca Čeferina in hkrati uradna zastopnica Fair Wage v Sloveniji.Junija 2025 se je zgodil nov preobrat — beneški stolp v Glemu se je pojavil v oglasih za prodajo, z izhodiščno ceno 1,5 milijona evrov.Izračun na spletni strani Nepremičnine.net, koliko bi plačevali na mesec, če bi za nakup stolpa v Glemu vzeli kredit za dobo dvajset let. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine.net)Zakaj bežijo "Švicarji"- zakonca Whitehead Vaugnh? Ali pa je globalistična organizacija Fair Wage opravila vlogo "dežurnega parkirišča" za neformalno kriminalno združbo, ki se hoče že od leta 2017 polastiti beneškega stolpa v Glemu?So Švicarji oziroma zakonca Whitehad Voughn dojeli/la, da so zgolj orodje v rokah slovenskih omrežij? Težko je verjeti, da bi izkušeni akterji, kot je Daniel Vaughan-Whitehead, sicer znan tudi kot eden vodilnih obrazov pri organizaciji Fair Wage Network, v Slovenijo vstopili brez natančne analize razmer.A praksa kaže, da je Slovenija s svojo specifično prepletenostjo politike, pravosodja, odvetniških omrežij in lokalnih interesov izjemno zapleten prostor za vsakogar, ki ni »domačin«. Sestri Maja in Mira Celin. Maja Celin se je v preteklosti pisala Markežič in je bila zaposlena v organizaciji Fair Wage, zdaj deluje v kadrovski službi SB Izola. Mira Celin je uslužbenka IFO, s katero pogodbeno sodeluje njen mož, Daniel Vaughan Whitehead, ustanovitelj globalistične mreže Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona-XJe mogoče, da so švicarski lastniki po nekaj letih lastništva spoznali, da v tej igri nimajo dejanske avtonomije? Da so v resnici zgolj vmesna postaja, prehodna plast v dolgi verigi prenosa lastništva, pri čemer ključne niti vlečejo posamezniki, povezani s slovenskim odvetniškim, političnim in gospodarskim podzemljem?Če je odgovor pritrdilen, potem je jasno, zakaj želijo čim prej izstopiti iz projekta in se umakniti iz slovenskega prostora, ki je vse prej kot predvidljiv in pregleden.Je bil projekt že od začetka načrtovan kot prehodna postaja za prenakazovanje lastništva? V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih že ničkolikokrat videli podobne scenarije.Kupci iz tujine, pogosto pravne osebe z domnevno visoko stopnjo ugleda, prevzamejo nepremičnino, ki nato nekaj let formalno sameva, medtem pa se v ozadju pripravljajo pravne, finančne in kadrovske spremembe, ki nepremičnino na koncu pripeljejo v »prave« roke.Je bil Glem točno takšen primer? Ali je Fair Wage s prevzemom stolpa v resnici zgolj omogočil slovenskim elitam, da so začasno parkirale lastništvo, počistile zemljiškoknjižne zapise, odstranile hipoteke in druge ovire, nato pa čakale na ugoden trenutek, ko se objekt lahko »legalno« prenese na končnega kupca?Če drži ta teza, potem prodaja danes ni presenečenje, temveč logičen zaključek zamaskiranega procesa, ki je trajal zadnjih pet let.Kdo bo novi lastnik stolpa – resen kupec ali nova izmišljena figura iz slovenskega omrežja? Je mogoče, da novi kupec ne bo neznanec, temveč zgolj nov člen v znanem omrežju, ki se vrti okoli obalnih odvetnikov, vplivnih posameznikov in politikov, ki že leta krojijo nepremičninsko dogajanje v tem delu Slovenije? Ne gre prezreti dejstva, da je Mestna občina Koper pred prodajo stolpa Fair Wage-u ekspresno izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. Takšni postopki sicer lahko sledijo zakonskim določilom, a hkrati odpirajo legitimna vprašanja o tem, kdo je iz tega izbrisa imel koristi.Koprski župan Aleš Bržan in nepoklicni podžupan, odgovoren za zemljiške in pravne zadeve in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslona-EKoperCapodistria)Je župan mestne občine Koper Aleš Bržan v tej zgodbi zgolj formalni izvajalec občinskih odločitev svojega nepoklicnega podžupana in predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana ali pomemben člen v kompleksnem omrežju, ki je v ozadju dogajanja?Ali bo primer Glem postal le še eden izmed madežev globalistične organizacije Fair Wage, ki jo sicer skrbno gradijo skozi akademske prispevke, konference in kampanje?Foto: Posnetek zaslona-Prava.siProdaja stolpa v Glemu torej ni le običajen nepremičninski oglas. Je znak, da se nekaj v tem projektu premika – in to ne nujno zaradi tržnih razlogov. Preveč je sence, preveč neodgovorjenih vprašanj in preveč znakov, da gre za zapleteno igro interesov, ki presega običajne meje trga. Luka Perš

Thu, 3. Jul 2025 at 23:41

1499 ogledov

Obrambni izdatki in politične igre: Ali Levica in SD res mislita, da so volivci naivneži in TOTALNE BUDALE!?
Leta 1991 je Slovenija postala končno samostojna država. Eden prvih ciljev mlade države je bil vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO. Leta 2003 smo na referendumu z večino potrdili vstop v obe organizaciji.Popolnoma normalno je, da se po dvajsetih letih članstva v teh povezavah v Sloveniji pojavljajo — včasih utemeljene, drugič pa predvsem ideološke — kritike obeh mednarodnih organizacij.Če v Sloveniji še vedno prevladuje večinska naklonjenost Evropski uniji, pa je NATO že od prvega dne odlična tema za notranjepolitične spopade. Ni čudno, da že od vstopa poslušamo pozive, naj Slovenija izstopi iz zveze. A realnost je taka, da se je treba držati dogovorov. Tudi sam sem kot mladoleten fant nasprotoval vstopu v NATO, a dvajset let kasneje mi je jasno, da je treba mednarodne zaveze spoštovati — če želimo, da nas kdo resno jemlje.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaSlovenija bi kot članica morala za obrambo namenjati dva odstotka BDP. A kot se spodobi za našo realnost, smo na obrambne izdatke v preteklosti več ali manj pozabljali. Zdaj pa nas je dohitela stvarnost.Foto: Posnetek zaslona-Info360Zaradi trenutne geopolitične situacije so vse članice v zvezi NATO sprejele odločitev, da bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke na kar pet odstotkov BDP. To pomeni, da bomo morali tudi v Sloveniji v bližnji prihodnosti nameniti približno tri milijarde evrov za obrambo. Za primerjavo — to je še vedno manj, kot zapravimo za našo »slavno« javno zdravstvo.Slovenija pa ne bi bila Slovenija, če tudi ta mednarodni dogovor ne bi postal del domačega političnega cirkusa. Predvsem v dveh ključnih, a manjših vladnih strankah — Socialnih demokratih (SD) in Levici — že teče znano sprenevedanje.Brez zamere, ampak ali res mislijo, da so njihovi najbolj zvesti volivci, oprostite izrazu — popolne budale? Kljub nekajdnevnemu izgovarjanju so novinarji N1 Slovenija v članku Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude jasno pokazali, da so bili vsi ključni ministri iz vrst SD in Levice seznanjeni z vsebino, ki so jo kasneje sprejeli na seji vlade.Po poročilu N1 so ministri SD in Levice povsem seznanjeni z vsebino, ki so jo na vladi sprejeli. Pa so se vseeno začeli izmikati kot v gledališču slabih izgovorov. Vrhunec pa je seveda izjava ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da ni glasoval, ker mu je začel dopust. Bravo, res prepričljivo! Kot da bi zaradi dveh ur dopusta kar pozabil podpisati svojo prihodnost.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaTorej, dragi državljani, ali res pričakujejo, da bomo verjeli, da so ti “ključni” ministri tako zasedeni s svojimi počitnicami, da ne vedo, o čem glasujejo? Ali je morda res, da vladno vodstvo igra igro “Ne vidim, ne slišim, ne govorim”, da bi lahko zanikali svojo odgovornost?Foto: Posnetek zaslona- PožareportAli gre vse skupaj za popolno manipulacijo? Za dobro režirano predstavo, s katero skušajo zavajati svoje volivce in prikriti pravo motivacijo? Če nadaljujejo s tem cirkusom, potem me zanima — ali si res zaslužijo, da jim še kdo zaupa?Ali pa gre za še preprostejšo razlago: morda SD in Levica nasprotujeta povišanim obrambnim izdatkom zgolj zato, ker bodo ključne odločitve o milijardah sprejemali drugi — konkretno, morebitno novo državno podjetje za vojaško-obrambno industrijo.Naj spomnim še na en detajl: nekdanji državni sekretar za obrambo Damir Črnčec je končal kot svetovalec za korporativno varnost v upravi SDH. Glede na to, da bo v prihodnjih letih na voljo velik kapital, je jasno, da bi SD rad imel prste zraven. Ker očitno niso del te igre, zdaj gledamo to predstavo nasprotovanja.Ne bo nas čudilo, če bo naslednja slovenska vlada vstopila v svojo verzijo afere Patria. Večinski mediji že zdaj testirajo teren — zgodbe o trgovini z orožjem iz časa osamosvojitve se očitno vračajo kot politično orodje.Zato bo tematika obrambnih izdatkov deležna še veliko pozornosti. Pričakujte afere. Pričakujte oddaje Tarča. Pričakujte kolesarje na ulicah. Saj vemo, kaj to pomeni: da bo na naslednjih volitvah zmagale tiste politične sile, ki jih tranzicijska levica najbolj prezira in ideološko sovraži.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvZakaj sem zapisal tako provokativno tezo? Preprosto. Ker se tranzicijska levica že od osamosvojitve dalje uspešno izognila odgovornosti v dveh ključnih krizah, medtem ko se njihove sprte frakcije med seboj borijo za oblast, stroške pa vedno nosi desna vlada z levim političnim priključkom, ki mora le opraviti vlogo raka. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Nekdanji podnajemnik pri moji praprababici že nekaj časa pravi, da tokrat golo sovraštvo do desnice preprosto ne bo dovolj za zmago levega političnega pola. Bomo videli, kdo bo imel prav. Najkasneje marca ali aprila 2026.Luka Perš
Teme
Janez Janša intervju za poljski PAP Razmere v Sloveniji in EU razmere v sodstvu vladavina prava

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Intervju predsednika vlade Janeza Janše za poljsko tiskovno agencijo - PAP