Nekdanji partizan, danes 100-letni Anton Cizel, doma z območja Brežic, je v oddaji Pričevalci novinarju Jožetu Možini razkril grozote in zločine partizanov, ki so jih počeli med in po koncu druge svetovne vojne.
Zagovorniki in verniki mita o NOB zelo radi poudarjajo, da se lahko le partizanskim silam zahvalimo, da je Slovenija postala takrat "svobodna" in ni padla pod fašistično Italijo ali nacistično Nemčijo. Tokrat je v pretresljivem intervjuju z novinarjem RTV Slovenija Jožetom Možino v oddaji Pričevalci spregovoril skoraj sto letni nekdanji partizan Anton Cizel.
Prav Jože Možina je s svojo večkrat ponatisnjeno knjigo Slovenski razkol-Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora razkril grozote državljanske vojne v Sloveniji, ki se je dogajala v času druge svetovne vojne. Možina v knjigi ni napisal ničesar drugega, kar v kultnem romanu Menuet za kitaro (leta 1990 so po njem posneli odličen film Nasvidenje v naslednji vojni op.a.) ni zapisal slovenski pisatelj Vitomil Zupan.
Avtor Pričevalcev Jože Možina je pričevanje Antona Cizla opisal s sledečemi besedami:
"Skoraj stoletni Anton Cizel je v mnogočem najpomembnejši ali najprestižnejši pričevalec v zadnjem obdobju. Bil je partizan, kasneje nekaj časa celo predsednik lokalne Zveze borcev, a tisto, kar daje njegovemu pričevanju nesporen zgodovinski pomen je obuditev spomina na pobijanje ujetnikov iz Teharij poleti 1945, čemur je bil kot partizan priča. Jok in kriki nedolžnih žrtev so ga zaznamovali in ga spremljajo vse življenje. Vsekakor gre za izredno resnicoljubno pričevanje stoletnega partizana, ki odstira skrivnosti največjih zločinov – povojnih pomorov civilnih oseb in ujetnikov, ki jih je izvajala komunistična oblast v času, ko so režim v Sloveniji diktirali Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Ivan Maček, Mitja Ribičič in drugi."
Partizan Cizel vozil nedolžne v smrt v Mostec pri Dobrovi
Spletni medij Nova24tv je v članku novinarke Anite Guzvić povzel najbolj strahotna pričevanja Cizla o partizanskih zločinih. Zagovorniki partizanstva v Sloveniji še danes nočejo priznati, da so pobili veliko nedolžnih žensk in otrok, ki za takratno vojno situacijo niso imele nobenega pomena.
Cizel se še danes spominja dogajanj in sliši jok nedolžnih žrtev. Novinarka Nova24tv povzame, da je Cizel vozil nedolžne ljudi na morišča, vozil jih je na morišče v bližini Mosteca pri Dobrovi, kjer so arheologi našli ostanke 139 umrlih oseb. "
“To ostane”, je dejal Cizel in potrdil, da se s spomini pogosto vrača na poboje. “Boleči spomini, strašno breme. Še zdaj slišim jok. Jaz sem slišal le streljanje. Vpitja je bilo čedalje manj,” povzamejo besede Cizla v omenjenem mediju.
Spominja se grozot iz Teharj
Partizan Anton Cizel je opisal dogajanje, ki se je dogajalo na Teharjih. Gre za enega najtemnejših, če ne celo najtemnejši madež slovenske zgodovine, je nastal v letu 1945 tik po koncu druge svetovne vojne. To temno obdobje je zaznamovano z državljansko vojno, z revolucijo, z begi iz domovine, nesrečno vrnitvijo vanjo, s koncentracijskimi taborišči in množičnimi poboji.
Ko so ujetnike naložili v avto v Teharjih ni nihče vedel, da gre v grob, pove Cizel. V nadaljevanju pove:
“Šele ko smo prišli tja in so videli ljudi z lopatami, pa so vedeli. In takrat je bil jok. Pod njivo je bil strelski jarek, naprej pa Sava. Tam so jih pomorili. Med vožnjo sem se pogovarjal z njimi, sem vprašal žensko, zakaj so tebe zaprli, pa ni vedela. Bila je kelnarca, delala v trgovini. Spomnim se tudi starejšega možakarja, ki je bil čevljar, pa sem mu dal cigaret, to je bila takrat vrednost. Ali pa sem kakšni ženski dal skorjo kruha. Nihče jih nič vprašal, samo pobili, šus. In to je strašno boleče.” Pri tem je bila glavna partija. “Glavna je bila partija. Bila je bog i batina, kar so rekli, tako je moralo biti,” povzame Cizlove besede Nova24tv.
Ženskam so vrtali s svedri v maternico, rezali prsi in jih polivali s šnopsom
Del partizanov, direktno podrejeni komunistični struji v NOB je izvajal hude zločine nad ženskami. Cizl prizna, da so jim s svedri vrtali v maternice, z noži rezali prsi in jih polivali s šnopsom.
Kot pišejo na Nova24tv, je Cizl med pogovorom večkrat zajokal, ko se je spomnil partizanskih grozot. V njem vsakdo začuti obžalovanje in strašansko breme, ki ga nosi vse življenje. Na začetku je pojasnil, da sta s 17-letnim bratom imela možnost izbire, da gresta v partizane ali pa k Nemcem na rusko fronto.
Odločila sta se raje za partizane. “Nič kaj dobro se nisem počutil tam, spali smo po gozdovih”. Med seboj so se s partizani sicer dobro razumeli, pravi. Eden izmed njegovih poveljnikov je bil tudi Šepetavec Andi. Dejal je, da so po trgovinah tudi kradli. “Lačen sem bil večkrat kot sit,” zapišejo Nova24tv.
Huda jama-Barbara rov, ostanki pobitih
Komunistični veljaki v NOB pripovedali "pravljice" o Stalinu in Leninu
Kritičen je bil tudi do širjenje komunistične ideologijie. Le to so razširjali komunistični veljaki in govorili "čudovite pravljice" o Stalinu in Leninu. A zločinov, ki sta jih zagrešila dolgoletna sovjetska voditelja so zamolčali.
"Vse so vodili komunisti … Na vsaki strani kolone so jo stražili, ko so hodili do Save, tam pa so jih ustrelili in zmetali v jarek. Ženske so pred tem jokale, mlade so bile, otroke so imele … Kardelj, Kidrič, Milka Planinc, lumpi, vsi lumpi” zapišejo povzetek Cizlovega pričanja na Nova24tv.
Zato je nujno, da se v Sloveniji enkrat za vselej obsodijo grozote nacizma, fašizma in komunizma. Žal se prav levousmerjene stranke v Sloveniji, t.i. naslednice in derivati Komunistične partije temu izogibajo.
[VIDEO] Delegacija Socialnih demokratov na čelu s #predsednikSD @ZidanDejan, @TFajon in Markom Koprivcem je ob 75. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini, v Ljubljani položila venec pri spomeniku Borisa Kidriča, predsednika prve slovenske vlade. @SDLjubljana pic.twitter.com/0kVsFfoPJx
— Socialni demokrati (@strankaSD) May 5, 2020
Raje se klanjajo spomeniku Borisa Kidriča, a ne Tanja?!
Pričevanje Antona Cizla si lahko ogledate TUKAJ.
Luka Perš