Objavljamo popravek in prikaz nasprotnih dejstev na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Murski Soboti v zadevi P 117/2025 z dne 9.9.2025 zaradi članka z naslovom Marko Odlazek in »jadralna ekipa« GZS tožijo novinarja Luko Perša za 70,000,00 EUR! objavljen dne 15.2.2024 v spletnem mediju Prava.si in sicer se glasi:»Marko Odlazek nikoli ni bil partner Polke Bošković v zasebnem življenju, ker s svojo sedanjo partnerico že od leta 2014 dalje živi v zunajzakonski skupnosti. Polka Bošković tudi ni nikoli vodila poslov Marku Odlazku, saj poslov notar po Zakonu o notariatu strankam sploh ne sme voditi. O tem sodišče ni odločilo.«Uredil in objavil Luka Perš

Imeli smo prav. Naš občutek ob umoru Novomeščana Aleša Šutarja nas ni varal. Ta dogodek je v naši družbi povzročil točko preloma – turning point. Občutek nas tudi ni varal, ko smo napovedali nedeljske jutranje odstop(e) treh ministrov. Dva sta odstopila, eden pa je pripravljen na medijsko-politično bitko. Bomo videli, kako dolgo bo vztrajal. Kot kaže, smo imeli prav tudi pri marsičem drugem, kar smo napovedali v naših člankih Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!??? in V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca? objavljenih takoj po tragediji, ki je pretresla večino državljanov naše države.Foto: Prava.siZgodilo se je tisto, kar se je potihem že dlje časa pričakovalo. Varnostna problematika na določenih delih Slovenije je eskalirala do te mere, da je večina institucij priznala poraz. V zadnjih letih se je na to težavo vztrajno opozarjalo, vendar so – od trenutne vlade do odgovornih institucij – pri reševanju problema odpovedali.Del večinskega prebivalstva je že v preteklosti resno opozarjal na nevarno stanje in zbral celo 30 tisoč podpisov, a tudi to ni pomagalo. Moral se je zgoditi dogodek, da so se odgovorni končno prebudili. Že dva tedna poslušamo različna pojasnila, zakaj so institucije pri svojem delu odpovedale.Foto: Prava.siZakaj so bile neuspešne, si lahko vsakodnevno preberete na Instagram profilu Vsi smo lahko Aco. Zadeva je veliko resnejša, kot se zdi na prvi pogled. Ob prebiranju zgodb posameznikov in posameznic, ki delajo na kritičnih varnostnih območjih – v socialnih zavodih, enotah finančne uprave, policiji (predvsem kriminalisti in specialne enote, ne prometni policisti), šolah itd. – dobimo občutek, da za manjši del prebivalstva ne veljajo več običajna pravila družbenega sobivanja. Kot da bi na določenih področjih še vedno veljala pravila srednjega veka.Na Instagram profilu so verjetno do sedaj objavili že več kot tristo zgodb, ki govorijo o varnostni problematiki na določenih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- Vsi smo lahko Aco)Objave na profilu Vsi smo lahko Aco razkrivajo ravno to. Mikrodel prebivalstva se dobesedno požvižga na pravila, ki jih večina v družbi spoštuje, hkrati pa je pripravljen svoj način življenja braniti z vsemi sredstvi – tudi na kriminalen način. Izigravanje zakonodaje zaradi finančne koristi je in ostaja kriminal.Vojna proti kriminalu je tudi odpoved določenim človekovim pravicam. To je jasno povedal predsednik dr. Robert Golob. Smo Slovenci pripravljeni na svojo verzijo enajsti september? (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV SLO, Bobo)Zaposleni na terenu, ki se s temi razmerami dnevno soočajo, opozarjajo na isto: država jih je zatajila. Ker ni zagotovila pogojev, da bi lahko varno in strokovno opravljali svoje delo, se je situacija razvila tako daleč, da je ta “mikrodel” družbe prevzel nadzor nad okoljem in celo nad ljudmi, ki bi morali tam vzdrževati red. Ti zaposleni se počutijo ogrožene do te mere, da svojih nalog ne morejo več zakonito opravljati.Množica protestnikov zahteva spremembe, ker se počutijo varnostno ogrožene na območjih, kjer živijo zaradi popolne odpovedi države in njenih institucij na področju varnostne, socialne in šolske politike. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)Mnogi so bili zaradi svojih opozoril označeni za rasiste, ksenofobe, šoviniste, sovražnike etničnih manjšin, populiste, fašiste. A slej ko prej pride trenutek, ko realnost potrka na vrata – in to se je zdaj zgodilo.Množica je več ali manj mirno in po demokratični poti zahtevala spremembe na področju problematike, na katero opozarjajo že več let. (Foto: Posnetek zaslona-MMC RTV SLO, Bobo)Problematika, ob kateri smo se leta 2006 ob gledanju oddaje Piramida še zabavali, je postala resna grožnja slovenski nacionalni varnosti. Zdaj smo prišli do točke, ko vrnitve nazaj več ni. Z demokratičnimi pristopi se je opozarjalo na nevzdržno stanje zaradi naraščajočega kriminala v določenih delih države, vendar neuspešno.Kaj pomeni, da določen del prebivalstva ogroža kriminal? To pomeni, da se ljudje ne počutijo več varne. Tisti, ki so odgovorni za nastalo situacijo, trdijo, da jih je država pustila na cedilu – da so nemočni.Dogodek v Novem mestu je sprožil točko preloma, kjer je določena problematika pričela vplivati že na slovensko nacionalno varnost na nekaterih predelih Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- MMC RTV Slovenija, Bobo)Zato državljani zdaj zahtevamo eno osnovno stvar: varnost. To je popolnoma legitimna in razumljiva zahteva. Ne glede na prepričanja si vsak izmed nas želi živeti v miru, imeti spoštljive odnose s sosedi in občutiti razumevanje v svojem okolju.Na določenih območjih Slovenije so bili prebivalci že dlje časa izpostavljeni kriminalnim dejanjem, ki so postopoma spodkopala njihovo zaupanje v državo. Čeprav so opozarjali na svojo ogroženost, so od oblasti prejemali sporočilo, da je država nemočna. S tem so odgovorni pošiljali nevaren signal, da se določena kriminalna dejanja tolerirajo in ne kaznujejo. To se je dogajalo – vse do usodnega dogodka v Novem mestu.Zdaj smo dosegli točko preloma. Vsaka družba se prej ali slej znajde pred preizkušnjo, ko se del državljanov pripravljen odreči lastnim pravicam v zameno za občutek varnosti. Tako smo se znašli na začetku vojne proti kriminalu.A v vojni proti kriminalu človekove pravice pogosto odpadejo. Država zdaj od večinskega prebivalstva pričakuje solidarnost z ljudmi, ki so na nekaterih območjih vsakodnevno izpostavljeni kriminalni realnosti – in to v imenu ponovne vzpostavitve reda, discipline in »normalnih« odnosov.Toda jasno mora biti: ko se odpovemo pravicam zaradi varnosti, se te pravice redko kdaj vrnejo. Ne glede na obljube, da bo to le začasno, morda eno do tri leta, zgodovina kaže drugače.Zato je ključno vprašanje:Ali bomo zaradi porasta kriminala in nove “vojne proti kriminalu” res pripravljeni žrtvovati del svojih človekovih pravic – in to v imenu državotvornosti, varnosti ter stabilnosti?Dolgoletni prvi obraz nevladnih organizacij združenih v Glas ljudstva Jaša Jenull razkriva, da ne bo moral nihče proti novim spremembam na področju socialne, šolske, vzgojne, represivne politike vložiti zahtevo za referendum. Slovenski enajsti september je rojen. Foto: Posnetek zaslona- Jaša Jenull)Dogajanje pred našimi očmi spominja na zgodbo enajstega septembra. Vsaka država, ki je od takrat doživela svoj “11. september”, je temeljno spremenila svojo varnostno politiko. Od Norveške do Nove Zelandije, od Beljaka do Novega mesta – vedno pride trenutek, ko se družba mora odločiti:Varnejši svet ali svoboden svet?Luka Perš

Po tragičnem dogodku v Novem mestu sta danes svoj odstop že ponudila notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Odziv obeh koalicijskih partnerjev – Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov – je bil hiter, zato se v političnih krogih pojavljajo pričakovanja, da bi lahko podobno ravnal tudi predstavnik Levice, minister Luka Mesec.Zaradi tragičnega dogodka je premier dr. Robert Golob sprejel odstop ministrov za pravosodje in notranje zadeve, Andreje Katič in Boštjana Poklukarja. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)Mesec v aktualni vladi vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki med drugim pokriva tudi področje socialne integracije. Glede na naravo dogodka nekateri menijo, da bi moral kot odgovorna oseba razmisliti o prevzemu politične odgovornosti. Drugi pa opozarjajo, da ministrstvo za delo pri tovrstnih primerih nima neposrednih pristojnosti in da bi moral biti odziv usmerjen predvsem v izboljšanje sistemskih rešitev.Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)Medtem so se na družbenih omrežjih že pojavile nepotrjene informacije o domnevnem storilcu. Vendar policija teh navedb še ni uradno potrdila, zato se čaka na uradno izjavo preiskovalnih organov, ki bo razjasnila okoliščine primera in identiteto osumljenca.To je ime domnevnega morilca, ki se pojavlja na družbenem omrežju X. (Foto: Posnetek zaslona- X)Dogodek je sprožil številne razprave o odgovornosti državnih institucij in učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje varnosti ter socialne vključenosti. Vlada je napovedala, da bo po zaključku preiskave sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnje.Luka Perš

V zadnjem obdobju smo v slovenski javnosti lahko spremljali vse večje konflikte med delom romske skupnosti na območju nekaterih dolenjskih občin ter območjem občine Kočevje – največje občine po površini v državi.Vse kaže, da je vrag vzel šalo. Tisto, kar se je dolgo le tiho slutilo, je žal pripeljalo do enega najbolj tragičnih dogodkov letošnjega leta. Kot so poročali na portalu Moja Dolenjska, ekskluzivno pa je smrt razkril spletni medij Domovina, je štiridesetletni natakar Aleš Šutar iz novomeškega lokala Pri Vodnjaku na Glavnem trgu umrl zaradi posledic hudega fizičnega napada, ki naj bi ga nad njim izvedli mlajši pripadniki ene izmed dolenjskih romskih skupnosti.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaZakaj je umrl? Ker se je kot odgovoren oče odzval klicu svojega sina, ki ga je poklical v stiski, da ne more mirno zapustiti prizorišča, saj mu je manjša skupina mladih fantov romske skupnosti grozila s fizičnim nasiljem. Možno je tudi, da je imel pokojni novomeški natakar z napadalci v preteklosti že stik na svojem delovnem mestu. Več informacij o okoliščinah tragičnega dogodka bo verjetno v prihodnjih dneh podala novomeška policija.V zadnjih mesecih je bilo v Državnem zboru vloženih več pobud in zakonskih predlogov, ki so želeli institucionalno nasloviti romsko problematiko na Dolenjskem in Kočevskem. A poslanci sedanje, samooklicano progresivne vladajoče koalicije so vse predloge zavrnili. Zdaj se je zgodilo najhujše. Policija je svoje delo opravila profesionalno in hitro prijela osumljenca.Umrli Aleš Šutar-Aco. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Smrt novomeškega natakarja Aleša Šutarja predstavlja prelomnico (turning point) v razumevanju in obravnavi romske problematike na območju Dolenjske in Kočevja. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba si je predolgo zatiskala oči. Nekdo bo moral v tej zadevi prevzeti politično odgovornost. Prvi na seznamu bi morali biti ministri Boštjan Poklukar, Andreja Katič in Luka Mesec.Morda pa se bo ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada končno prebudila iz svojih »progresivnih sanj« in začela sprejemati konkretne ukrepe, ki jih od nje že dolgo pričakujejo prebivalci Dolenjske in Kočevskega območja.To je točka preloma, na kateri bi lahko politična levica izgubila prihodnje volitve. Kajti progresivna drža brez realnih rešitev ostaja le utopija. Ob tem pa velja poudariti: tudi pripadniki romske skupnosti bodo morali sami znotraj svojih vrst zagotoviti red in spoštovanje skupnih pravil, zlasti na območjih, kjer so napetosti že dolgo prisotne.Če se lahko večinsko prebivalstvo v Prekmurju z Romi uspešno razume in sobiva že več kot pet desetletij, potem bi bilo mogoče podobno sožitje doseči tudi na Dolenjskem in Kočevskem. To pomeni, da tam obstaja globlji, dolgotrajnejši konflikt, ki se ga politika doslej ni lotila iskreno in sistemsko.Aleš Šutar. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Upajmo, da se bodo tudi v teh skupnostih končno vzpostavili odnosi, kot jih poznamo v Prekmurju – odnosi spoštovanja, sožitja in medsebojnega razumevanja.Če pa se ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada, zaslepljena z ideološko »globalistično« in »woke« miselnostjo, ne bo streznila in pogledala resnici v oči, bo to točka preloma, na kateri bo izgubila prihodnje parlamentarne volitve. Čas je za resno ukrepanje.Luka Perš

V našem mediju smo med drugim predstavili slovenski javnosti zgodbo o domoljubnem podjetniku iz Ajdovščine Aleša Štrancarja. Kot smo opazili, je v preteklem mesecu bil Štrancar deležen prekomerne medijske pozornosti osrednjih slovenskih medijev. Ob najavi našega članka z naslovom DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA , da bomo predstavili serijo dokumentov, je sledil verjetno tri tedenski medijski pogrom zaradi vsebine enega tvita, ki ga je delil Štrancar na svojem profilu na X. Sledila je objava naše trilogije člankov o Alešu Štrancarju z naslovi I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji , II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO in III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica! in glej ga zlomka, spet se je zgodil režiran medijski pogrom v osrednjih medijih na njegovo delo. Aleš Štrancar pa predstavlja težavo za sile vzporednega mehanizma, saj je eden redkih uspešnih podjetnikov v Sloveniji, ki se uklanja njihovim političnim in poslovnim interesom.Foto: Posnetek zaslona-NecenzuriranoKo smo nazadnje pisali o podjetju Bia Separations, smo tudi zapisali, da nismo mogli vseh dokumentov in celotnega zgodbe objaviti v treh delih. Zato vam tokrat predstavljamo vsebino uradnih policijskih zaznamkov Republike Avstrije, kjer je več kot očitno, da so hoteli Štrancarja in njegovo ekipo dobesedno finančno uničiti, še preden bi podjetje Bia Separations doseglo svojo vrednost na trgu.To se je tudi izkazalo v letu 2020, ko je Štrancar prodal podjetje nemškemu Santoriousu za 360 milijonov evrov. Sam pa je povedal, da bi moral takšno podjetje realno prodati po trikratni vrednosti, kot ga je prodal je povedal v intervjuju v oddaji Ura resnice voditelja Bojana Požarja. Aleš Štrancar in njegova najožja ekipa so ves čas verjeli, da jim bo uspelo. A pot do uspeha je bila trnova in še zdaj je mnogo preprek. Zaradi tega popolnoma razumemo javno nastopanje Štrancarja. Takrat, ko je bil v najhujših težavah je bil sam in takrat mu ni pomagal nihče. Aleš Štrancar predstavlja težavo za večinsko vzporedno mehanistično tranzicijsko politično gospodarsko omrežje. Gre za enega redkih javnih oseb, ki je v svojih izjavah večkrat kritičen do levega političnega pola, ob tem pa tudi ne molči, če si po njegovem mnenju kakšno kritično besedo zasluži tudi politična desnica v naši državi. Ob tem pa je za omrežje vzporednega mehanizma naredil še eno »bogokletno« dejanje. Že to, da si upa v Sloveniji postavljati jumbo plakate z domoljubno vsebino ali pa s kritičnimi zapisi do sedanje vlade, je za young in old boyse preveč. Ob tem pa si še upa biti lastnik dveh medijev- Domovina in Info360.Ampak zdaj vam bomo predstavili še enkrat nekatera dejstva, ki so jih izpostavili Aleš Štrancar, dr. Alfred Matzka in Zochbauer Emmerich . Kot si boste lahko ogledali na koncu članka je bil Štrancarjev del ekipe podvržen ves čas silam spornega avstrijskega špekulativnega kapitala, ki je hotelo uspešno slovensko podjetje poslovno uničiti.Foto: Prava.siKo je skupina slovenskih znanstvenikov leta 1998 ustanovila BIA Separations d.o.o., je šlo za klasično zgodbo pionirjev. Dr. Aleš Štrancar in njegova ekipa so razvijali prebojno monolitno tehnologijo za čiščenje biomolekul, njihova vizija pa je segala daleč čez slovenske meje. To je bila znanstvena zgodba, zgrajena na znanju, predanosti in upanju. Nihče od njih si ni predstavljal, da bo njihovo podjetje čez desetletje ujeto v finančno past, ki jo bo mojstrsko spletel nekdo, ki z znanostjo ni imel nobene povezave.Leto 2007 je bilo prelomno. V podjetje vstopi Josef Schroll, avstrijski poslovnež, ki ga ustanovitelji osebno sploh niso poznali. Njegov pogoj za investicijo je bila ustanovitev avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki naj bi imela prodajne pravice in upravljala investicije. A v resnici je šlo za prvi natančno postavljen temelj tihega prevzema. »Schrolla sem prvič videl šele ob podpisu pogodbe,« je kasneje povedal dr. Aleš Štrancar. »Ni govoril angleško, ni bilo nobenih vsebinskih pogovorov. Vse je vodil Krejs.« Dr. Franz Krejs, ki je postal finančni direktor in predsednik shareholder committeeja, je bil Schrollova desna roka in ključna figura v ozadju finančnih odločitev. Alfred Matzka je ob teh začetkih opozoril, da se mu je »zdelo nenavadno, kako malo vpogleda je imela znanstvena ekipa v finančne dogovore«, kar je bila prva rdeča luč.Od leta 2008 do 2012 je Schroll podjetju dajal posojila. Na papirju kot podpora rasti, v resnici pa kot instrument nadzora. Obrestne mere so bile visoke, pogodbe stroge, finančna odvisnost od enega človeka pa je rasla kot primež. »Vedno sem govoril, da rabimo lastniški kapital, ne samo dolgov,« je dejal Štrancar. »Toda Krejs je imel vedno zadnjo besedo.« Schroll ni želel formalnega večinskega lastništva, ampak pozicijo dejanskega lastnika brez odgovornosti, doseženo prek finančnih vzvodov. Zochbauer Emerich je kasneje opisal, da se je »že takrat v ozadju čutilo, da obstaja vzporedni center moči, ki ni imel nič z laboratorijem ali razvojem, temveč samo z denarjem«.Leta 2011 sta v podjetje vstopila strateška vlagatelja JSR Corporation in Scivax Corporation iz Japonske. Na papirju je to pomenilo svež kapital in razvojno širitev. V resnici pa so njihova sredstva služila za gašenje starih dolgov. »Japonci so mislili, da investirajo v prihodnost, v resnici so financirali preteklost,« je dejal Štrancar. Večina denarja ni končala v laboratorijih, temveč v vračilu Schrollovih posojil. Zochbauer je opozoril: »Že takrat mi je bilo čudno, da japonski denar odteka v Avstrijo. Ni šel v tehnologijo, šel je v žepe Schrolla.«Leto 2013 je prineslo eksplozijo notranjega konflikta. Štrancar je ugotovil, da je Schroll neupravičeno prejel vračilo 550.000 evrov tihega kapitala. Ko je Krejsu rekel, da je treba denar vrniti, je sledil pritisk. »Od takrat so mi začeli zapirati dostop do financ,« je povedal. Matzka je to obdobje opisal kot »odprto vojno za nadzor«. Schroll je postal dejanski center odločanja, znanstvena ekipa pa je izgubila vpliv.Marec 2015 je prinesel dogodek, ki je zaznamoval vse nadaljnje korake. V notarski pisarni Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na Dunaju je bil podpisan notarski zapis, s katerim je Schroll pridobil izvršilno zastavno pravico na deležih slovenskega podjetja. Strancar je bil prepričan, da podpisuje Term Sheet, kot mu je zagotavljal pravnik dr. Dubsky. »Nisem se zavedal, da podpisujem pogodbo, ki daje Schrollu pravico do mojega podjetja,« je dejal Štrancar.Foto: Prava.siZochbauer je opozoril, da mu je bilo »zelo čudno, da Dubsky ni nastopal kot zastopnik, ampak kot pasivni prenašalec informacij«. S tem podpisom je Schroll pridobil pravni ključ, s katerim je lahko podjetje prevzel brez soglasja soustanoviteljev.Avgusta 2015 je Schroll sprožil postopek za prevzem 75 % deležev podjetja in poskušal razrešiti Štrancarjev direktorski položaj. »Krejs mi je takrat ponujal štirikrat višjo plačo, če ‘sodelujem’,« je povedal Štrancar. »To je bila podkupnina. Rekel sem ne.« Matzka je to opisal kot hiter, usklajen manever, ki ni bil improviziran, temveč pripravljen že dolgo. Vzporedno so bili zaposleni pod pritiskom, da sprejmejo Schrollovo “lastništvo”. Leto 2016 je prineslo formalni zlom avstrijske strukture. BIA Separations GmbH je šla v stečaj, stečajni upravitelj WAGNER pa je od BIA Slovenija zahteval vračilo 1,5 milijona evrov.Štrancar je dejal: »Imel sem občutek, da je pod vplivom Schrolla. Hotel sem rešiti podjetje, a vsi pravni instrumenti so delovali proti meni.« Zochbauer pa je opozoril, da upravitelj nikoli ni izterjal 550.000 evrov, ki jih je Schroll neupravičeno prejel nazaj: »Kot da obstajajo pravila — in potem obstajajo pravila za Schrolla.«V tem obdobju je bilo podjetje finančno izčrpano, a slovenska enota je kljub vsemu preživela. Pomembno vlogo so imeli japonski vlagatelji, ki so šele po letu 2016 začeli aktivno varovati osnovno tehnologijo. »Njihov denar je bil sprva zlorabljen, a brez njihove prisotnosti podjetje verjetno ne bi preživelo,« priznava Štrancar. On sam je v zadnjih letih več časa preživel pri pravnikih kot v laboratoriju.Foto:Prava.siCeloten primer je učbeniški primer tihega prevzema prek finančnih mehanizmov. Najprej posojila namesto lastniškega kapitala, s katerimi podjetje postane odvisno. Nato notarski zapis z izvršilnim naslovom, ki omogoča prevzem brez soglasja. In nazadnje izvršba in stečaj v tujini, ki ustvarita pritisk brez dejanskega odkupa deležev. Schroll je postopoma postal gospodar podjetja, ne da bi zanj dejansko plačal.Pričevanja treh ključnih oseb razkrivajo notranjo dinamiko tega postopka. Štrancar pravi: »Nisem bil naiven. Bil sem prepričan, da razumem, kaj podpisujem. A Dubsky me je zavajal. Bil sem prepričan, da gre za Term Sheet, ne za notarski izvršilni zapis.« Matzka opozarja: »Prevzem ni bil improviziran. Bil je pripravljen že dolgo.« Zochbauer Emerich pa dodaja: »Najbolj čudno je bilo, da institucije nikoli niso odreagirale pravočasno. Kot da je Schroll igral po pravilih, ki jih drugi niso poznali.«Zgodba BIA ni zgodba o klasičnem poslovnem neuspehu. Tehnologija je bila vrhunska, proizvodnja stabilna, partnerji ugledni. Propad je bil posledica načrtnega, postopnega prenosa moči iz rok znanstvenikov v roke enega finančnega akterja. »Nisem nikoli ukradel niti centa,« je dejal Štrancar v zaključku zaslišanja. »Vse, kar sem hotel, je bilo zaščititi podjetje. A v tej igri sem bil očitno sam.« Matzka dodaja: »To ni bil spor med vlagateljem in ustanoviteljem. To je bila operacija prevzema.« Zochbauer zaključuje: »Ko so institucije reagirale, je bilo že prepozno.«Foto: Prava.siPrimer BIA razgalja sistemsko šibkost evropskih inovativnih podjetij. Znanje je dragoceno, a brez finančne in pravne zaščite ga lahko odvzamejo tisti, ki obvladujejo zakulisne mehanizme. Schrollu popoln prevzem ni uspel, a posledice so bile uničujoče: leta pravnih bojev, izgubljenega zaupanja in izčrpavanja. Zgodba BIA ostaja svarilo. V znanosti ne zmagujejo vedno tisti z najboljšimi idejami — pogosto zmagujejo tisti z najboljšimi pravniki in najtršimi finančnimi vzvodi. A kljub temu je glas znanosti preživel. In ta glas je bil — Aleš Štrancar.Zaslišanje dr. Aleš ŠtrancarFoto: Bralec Prava.siZaslišanje dr. Alfred Matzka:Foto: Bralec Prava.siZaslišanje Zochbauer Emerich:Foto: Posnetek zaslona- Prava.siLuka Perš

Avgusta 2025 smo na Prava.si objavili članek z naslovom “SDS vs SD spor za BUNGA BUNGA???? Alja Domjan in Jani Prednik iz ‘prijateljske bližnje ljubezni’ v javno politično vojno”, v katerem smo opisali neprijetno izkušnjo članice SDS Alje Domjan s sedanjim vodjem poslanske skupine SD Janijem Prednikom. Ker so se po objavi pojavile nove informacije in ker smo z Janijem Prednikom osebno povezani preko oba sedaj iz nekdanjih nogometnih sodniških vrst, nismo bili do Prednika tako kritični, kot bi sicer bili. Prav zato nam je Domjanova kasneje poslala daljše sporočilo, ki smo ga prebrali, a ga nismo komentirali. Že takrat pa smo imeli v načrtu nadaljevanje zgodbe, saj smo vedeli, da obstaja še vsaj ena ženska, ki naj bi imela podobne, če ne celo hujše izkušnje s poslancem SD.Foto: Prava.siSlab mesec in pol kasneje je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril novo zgodbo. Prvega oktobra 2025 je objavil članek z naslovom “Ovadila ga je še ena bivša: Jani Prednik za štirimi stenami drugačen kot javno pred kamero, pretepal me je in grozil z umorom”. V njem navaja, da je druga domnevna žrtev, U. P., 10. septembra prek odvetnika Radovana Cerjaka na državno tožilstvo v Slovenj Gradcu vložila kazensko ovadbo proti Predniku.Foto: Posnetek zaslona-PožareportObtožbe so resne. V času dvoletne zveze naj bi U.P izpostavljal psihičnemu in fizičnemu nasilju, jo zastraševal, ji lagal in jo celo ogrožal z besedami, da jo bo zadavil, izrinil s ceste ali prisilil, naj se z avtomobilom zaleti v drevo. Pri enem izmed pretepov naj bi bila po navedbah navzoča celo poslančeva sestra in oče. Prednik pa naj bi ji ob tem posmehljivo zatrjeval, da ne bo mogla ničesar dokazati, saj uživa podporo volivcev različnih političnih usmeritev. Zaradi strahu in ponižanj se je U.P odločila, da bo njegovo ravnanje začela sama dokumentirati.Kdo je U.P? To je Urška Pijovnik. Po poročanju Požareporta gre za magistro logopedije in surdopedije, profesorico in specializantko klinične logopedije, zaposleno v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S Prednikom naj bi skupaj gradila hišo v Kotljah, kjer sta tudi živela v času skupne zveze. Zaradi njenega ugleda in profesionalne poti se zastavlja vprašanje, ali bi si takšne obtožbe izmislila brez tehtnih razlogov. Prednik pa naj bi ji v zadnjem obdobju celo grozil, da bo izgubila službo v javnem zavodu, obenem pa da bodo vsi njeni ključni dokazi na sodišču izločeni.Urška Pijovnik je po poročanju spletnega medija Požareport domnevno druga žrtev domnevnega neprimernega in objestnega obnašanja vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook profil Urška Pijovnik)Primer odpira resna vprašanja, ki presegajo osebni spor. Kako se bo na obtožbe odzvala stranka SD? Kako bo reagirala javnost, ki Prednika pozna kot politika, ki se v svojih nastopih rad predstavlja kot zagovornik javnega zdravstva? Je mogoče, da bi javno zdravstvo izgubilo strokovno delavko, ker si je drznila spregovoriti proti vplivnemu politiku?Na Prava.si bomo zgodbo spremljali naprej. Če se bodo navedbe Urške Pejovnik izkazale za resnične, bo moral Jani Prednik odgovarjati ne le pred organi pregona, temveč tudi pred javnostjo, ki ima pravico izvedeti, kdo so ljudje, ki odločajo o prihodnosti države.Luka Perš